1. No category

ZGODOVINA ŠPANIJE
IBERSKI POLOTOK
•
•
•
•
•
•
•
•
•
V 6. in 5.st. p.K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od
kod? Res iz S Afrike?
Že v 11. st. naj bi Feničani imeli trgovske naselbine v J Španiji-Malaga, Cadiz.-zelo
malo verjetno.Verjetneje pa od 5.st. dalje na V obali Iberskega polotoka.
Zasnova naselij po feničanskem-grškem vzorcu, verjetno tudi pisava, ki je ne znamo
razvozlati.
V 5. in 4.st. prihod keltskih etnij na visoko planoto, pomešajo se med staroselceKeltiberi.Do 3.st. p.K. brez zunanjih vmešavanj.
V tem času sta v Z Sredozemlju najmočnejši državi Rim in Kartagina.Obe mestni
državi, a z različnim razvojem.
Kartagina-”Novo mesto”- je bila središče trgovskega imperija , kolonija feničanske
metropole Tir, ustanovljena 800 p.K.
Hiter gospodarski in trgovski vzpon, skupaj z zavezniki Etruščani v bitki pri Alaliji
premagali okrog 540 grško konkurenco.
Kartažanske pomorske odprave 500 p.K.do Kameruna, druga okoli Pirinejskega
polotoka do Britanije.
Kartažanske posesti na Siciliji.
1
KARTAŽANSKA DRŽAVA
2
KARTAŽANI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Drugod je bila kartažanska oblast organizirana prek utrdb in trgovskih postojank na Z
Sredozemlju.
Pogodbe –premoč na morju.
Vodstvo države-aristokracija, dva sufeta-sodnika.
Osrednja institucija:”svet tristotih” iz njih “trideseterica”.
Sodna oblast in nadzor nad izvajanjem zakonov- “svet štiristotih”.
Aristokratska-timokratska država, “mešana ustava” ,kot recimo v Šparti ali Rimu.
Zgledovali so se bolj po kasnejših helenističnih državah kot Grkih.
Vojska je bila podlaga obstoja države.Poleg Kartažanov-državljanov tudi tujci.
Odnosi med državo in vojsko niso bili jasno določeni.
Kartagina je bila po izročilu antičnih avtorjev zelo bogata država.
Podlaga za bogastvo je bil razvoj na vseh področjih.Iz Španije so pridobivali srebro.
Okoli l.400 so začeli kovati lasten denar.
Religija, feničansko kaananska: bog Baal ali Maloh “Kralj”, boginja Tanit, slična sirski
Astarte.
Najbolj vpadljiva značilnost: žrtvovanje ljudi, predvsem otrok, l.310 npr. 300.
V Kartagini odkritih 20 000 posmrtnih ostankov otrok.
3
RIMSKO KARTAŽANSKI ODNOSI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Verjetno razvita književnost, v domačem ali grškem jeziku, a malo znanega in
razvozlanega.
200 let dobrih zavezniških odnosov z Rimom.
Odnosi so se poslabšali l.270 okoli vprašanja kampanijskih Mamertinov, vojaških
najemnikov oskiškega porekla.
Zveza Sirakuz s Kartagino proti Rimu.
VOJNA- ni se ohranil noben kartažanski vir, samo grški in rimski, ki niso naklonjeni
Kartažanom.
Stereotipne slabšalne oznake nasprotnikov: trdosrčni, nasilni in krvoločni, ponižni
pred močnejšim, trdi in nepopustljivi do šibkejših.
Prva vojna se je začela z rimskimi uspehi-263.
Naslednje leto se Rimljani, ki so bili na morju šibkejši učijo od “grških zaveznikov v J
Italiji”.
Posebnost rimske mornarice-corvi ali vrani.
260 velika pomorska zmaga v bitki pri Milah ob S obali Sicilije, zmagoslavni steber na
rimskem forumu, v katerem so vgrajeni kljuni kartažanskih ladij.
4
SPOPAD SE RAZŠIRI V VOJNO ZA Z SREDOZEMLJE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zavzetje Korzike 259. Ker Kartažanov niso uspeli pregnati iz Sicilije, so prenesli vojno
na kartažansko ozemlje, v Afriko.
Zmaga na morju pri Eknomu.
Libijci in Numidijci prestopajo na rimsko stran.
Premirje, a pretežki pogoji za Kartagino.
Kartažanski poveljnik, najemnik Ksantip.Zmaga, Rim se umakne iz Afrike.
Pozicijska vojna na Siciliji.
247 prevzame poveljstvo kartažanske vojske Hamilkar Barkas.Iniciativa Kartažanov v
Z Siciliji.Rim zgradi novo, veliko mornarico, pomorska zmaga 241 pri Egatskih otokih.
Kartagina-Hamilkar Barkas sklene mir z Rimom, pogoji so hudi.
Po 24 letih vojne je Rim zmago pospremil s triumfom.
Zmaga je prinesla velike vojne izgube rimskih državljanov , pa tudi zavezniških
vojakov.Največje izgube v ladjevju, predvsem zaradi viharjev-600 bojnih ladij, med
njimi veliko penter s po 400 ali več mornarji.
Več sto tisoč mrtvih ali pogrešanih.Gospodarska škoda se je kazala na kmetijah,
zaradi odsotnosti gospodarjev-vojakov, zanemarjanje zemlje.
5
POSLEDICE VOJNE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Z zmago nad Kartažani je Rim postal najmočnejša sila v Z Sredozemlju, velesila
enakovredna vodilnima helenističnima državama, ptolemajskemu Egiptu in
selevkidski državi v Mali Aziji in na V.
Poraz Kartagine z Rimom je državo postavil pred težko preizkušnjo.Skoraj finančni
zlom in upor najemniških vojakov, ki so ostali brez plačila.
Upr je bil obvladan po treh letih 238, po –Polibij- komaj predstavljivih okrutnostih iz
obeh strani.
Težave s Sardinijo.Rim je temeljito izkoristil nasprotnikovo šibkost.
Rimu pretijo nove vojne s Kelti, zato je prepustil večino španskega ozemlja Kartagini,
oziroma njenim tamkajšnim voditeljem Hazdrubalom-226.
Rimska vojska je takrat razpolagala s 700 000 pehotnimi vojaki in 70 000 konjeniki.
DRUGA PUNSKA VOJNA 218-201-začetek na Pirinejskem polotoku.
Hamilkar Barka je bil najbolj zaslužen tako za zadušitev upora najemnikov, kot
izgradnjo uspešne kartažanske province na španskih tleh.
Nastala je nova kartažanska državna tvorba, tesno povezana z matično Kartagino.
Hamilkar, “strateg Libije” in sedaj “strateg Iberije”, civilna in vojaška oblast.
6
HAMILKAR BARKA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ker je bila Kartagina daleč, je Hamilkar postajal vedno bolj samostojen, vladal je na
ozemlju, za katerega Rim do tedaj ni kazal zanimanja.
Ogromno deželo je načrtno osvajal najprej na skrajnem J-zveza med Afriko in Iberijo;
ljudstva so se upirala, predvsem Masilija se je pritoževala zaradi svojih kolonij ob
sredozemski iberski obali.
Španija je bila privlačna zaradi trgovski poti v Galijo in Britanijo,ter srebra- Hamikar je
Rimljanom pojasnil, da bo s španskim srebrom Kartagina lahko odplačala vojno
odškodnino.
Po smrti Hamilkarja Barke 229/28 je poveljstvo prevzel njegov zet Hazdrubal.
Hazdrubal se je poročil s plemkinjo iberskega porekla in ustanovil Novo Kartagino.
Barkidska država je z Rimo sklenila novo pogodbo: meja med njima je reka Ebro.
Kaj je pomenila ta pogodba za obe strani.
Ko je barkidski strateg začel s kovanjem svojega denarja z lastno podobo z
diademom, je bilo oblikovanje barkidske države zaključeno.
221 smrt Hazdrubala; vojska izvoli za stratega Hamilkarjevega sina Hanibala, kar so
v Kartagini potrdili.
7
HANIBAL
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Začne z osvajalnimi pohodi znotraj iberskega polotoka, razširi meje do rek Guadiana
in Ebro.Problem postane mesto Sagunto ob cestni povezavi Nove Kartagine in Ebra.
Rim zahteva svobodo za svojega zaveznika; Hanibal uniči mesto in krene spomladi
218 z veliko vojsko proti S, prekorači Ebro-zavzetje ozemlja med Ebrom in Pirineji.
Hanibal očitno krši rimsko kartažanski sporazum in Rim zahteva njegovo izročitev.
Začetek vojne; rimski analisti so ob opisu te vojne naklonjeni rimski strani.Za antične
razmere je bila to svetovna vojna.
Osebnost kartažanskega državnika Hanibala.
Vojni načrti Kartažanov in Rimljanov so si bistveno nasprotovali.
Barkidska Iberija ni imela omembe vredne mornarice. Hanibal skuša pridobiti Kelte v
S Italiji za skupno vojno.
Rim prepelje eno armado na Sicilijo in od tam ogroža afriško Kartagino; drugo v
Masilijo, od tam ogroža Kartagino v Španiji.Hanibal računa na armado svojega brata
Hazdrubala iz Afrike.
Hanibal z vojsko 50 000 pehote in 9 000 konjenikov prekorači Ebro in prodre v J
Galijo. Rim pošlje vojsko po morju v Španijo.
Hanibal jeseni 218 stoji pred Alpami.
8
HANIBALOV POHOD V ITALIJO
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Prehod čez Alpe na ozemlje Tavrinov v Piemontu, vojska zmanjšana za tretinjo.
Obrambna vojna Rimljanov na domačem ozemlju.
Armada iz Španije je prestavljena v S Italijo.
Dva rimska poraza: poraz pri Ticinu-izguba S od Pada in poraz pri Trebiji-izguba
Padske nižine.
217 Rim zbere 11 legij, s pomožnimi in zavezniškimi vojaki:100 000 vojakov.
Kartažani prestopijo Apenine, vdrejo v poplavljeno Toskano.Pri Trazimenskem jezeru
porazijo rimsko vojsko, 15 000 legionarjev je padlo na bojnem polju.
Propagandna vojna Hanibala, češ da se bojuje “proti Rimu za svobodo Italikov”.Italiki
so zavrnili Kartažane (za razliko od Keltov), zato je Hanibal krenil v Apulijo.Njegov
pohod so spremljali ropanje in množične usmrtitve.
V Rimu je bil za diktatorja izvoljen Kvintus Fabius Maximus, ki s eje omejil na
obrambno vojno.
Rim zbere 8 legij, skupaj z zavezniki 80 000 pehote in 6 000 konjenikov: največja
vojska za eno bitko.
Kartažani imajo boljšo konjenico, 10 000. Bitka pri Kanah.
9
HANIBAL NI ZNAL IZKORISTITI SVOJE ZMAGE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Namesto nad Rim je Hanibal začel s pogajanji.
Rimski zavezniki so ostali Rimu zvesti.
Rim je začel z iniciativo na stranskih bojiščih: špansko bojišče, pomorska zmaga ob
ustju Ebra skupaj z Masilijo-217, 214 Barkidom odvzet Sagunt.
211 je bil Rim v Španiji znova poražen, a je na Iberskem polotoku vezal precejšen del
kartažanske vojske, razbremenil je Italijo.
Hanibal je l.215 podpisal prijateljsko pogodbo s makedonskim helenističnim kraljem
Filipom V. od katere si je precej obetal, dobil pa zelo malo.
L.215 je umrl rimski zaveznik Hieron II. Sirakuški; Sirakuze so prestopile na
kartažansko stran.
Rim je 214 posegel po Siciliji.
Na Apeninskem polotoku je zavladalo ravnotežje: Hanibal je dosegel sicer novo
vojaško zmagol.212, zastraševalno korakal nad Rim, medtem pa so Rimljani zavzeli
Kapuo, Tarent.
210 je v Italiji izbruhnila lakota, a Rim je z žitom zalagal Egipt-Ptolemaj IV kot
zaveznik, Hanibala pa nihče.
10
NARŠČAJOČA MOČ RIMA, PREOBRAT V VOJNI IN RIMSKA ZMAGA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Špansko bojišče: Publius Cornelius Scipio, star 26 let, zavzame Kartageno-Carthago
Nova. Zaradi humanega odnosa do Iberijcev, si je pridobil njihovo naklonjenost.
2018 je kljub vsemu Hazdrubalova vojska iz Španije prešla v Italijo.
A Španija je bila rimska, kljub Hanibalovim uspehom pri Hajroneji in Herdoniji 208.
Hazdrubalova vojska je bila premagana , vojskovodja je izgubil življenje.
Rimska vojska je prevzela iniciativo v Španiji: 206 zmaga pri Ilipi in pridobitev J
Španije;barkidsko kraljestvo je po 30 letih postalo rimska posest.
Istočasno Rim premaga tudi Makedonijo; Hanibal se je zanašal na zaveznike ,
epirske Fojnike, ki so z Rimom sklenili mir.
V senatu sta dve struji, kako uničiti Kartagino: ali v središču kartažanske moči v
Afriki-zmagovalec v Španiji Scipion, ali v J Italiji.
Scipion je sam sfinanciral vojsko in mornarico, poleti 2014 krenil iz Sicilije v Afriko.
Prestop numidijskega kralja Masinise na rimsko stran.
Hanibal znova na afriških tleh, bitka pri Zami 202.
Mirovni sporazum l.201.Kartagina postane klientelna država.
Glavna ozemeljska pridobitev 2. punske vojne je Španija, razdeljena v dve provinci.
11
POSLEDICE VOJNE ZA RIM IN PROVINCE-ŠPANIJO
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Politična moč posameznikov se je zvečala nasproti senatu.
J Italija je bila zaradi večletnega zadrževanja kartažanske vojske tam zelo prizadeta,
oropana, požgana, pustote.
Mali kmetje in kmetije so propadli ali zaradi večletne vpoklicanosti v vojsko ali smrti:
nastale so veleposesti z monokulturami, suženjsko delavno silo, ranljive.
Beg iz podeželja v mesta, prenaseljenost.
Tretja punska vojna 149-46.Kartagina kot vazalna država ni mogla ogroziti Rima;
trudila se je zadovoljiti vse točke mirovnega sporazuma.
Hanibal je postal sufet in preuredil mestno državo, iz dosmrtnih štiristotih so postali
vsako leto voljeni.
Maščevali so se mu tako, da so ga Rimu obdolžili sodelovanja z Antiohom III.
Samomor v Bitniji 189.
Obisk Katona Starejšega 152 v Kartagini.
Spopad med Kartagino in Numidijo.Rim je to razumel kot kršenje sporazuma,
napovedal vojno.
Stopnjevanje rimskih zahtev, ki jih Kartagina ni mogla izpolniti.Potek vojne, uničenje
Kartagine.
12
VOJNA V ŠPANIJI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Rimsko širjenje na Pirinejskem polotoku je bilo težavnejše kot drugod.
197-95 upor Tutedanov v J Španiji, ki ga zaduši Katon Starejši.
Nadaljevanje osvajanja v notranjost polotoka, eden pomembnejših vojskovodij
Tiberius Grakh.
Desteletja trajajočo špansko vojno je sprožil vpad nepokorjenih Luzitancev in upor
Keltiberov -154-133.
Na španskem bojišču so se pokazale slabosti rimske vojske.
Prestavitev koledarja: začetek leta iz 15. marca na 1. januar.
Zaradi vrste neuspehov, napak poveljnikov in zavrženih dejanj , ki so med sodobniki
naletela na zgražanja, je prišlo l.150 do zastoja v španski vojni.
Voditelj Luzitancev, sposobni Viriatus.Po osmih letih se ga Rim znebi z naročenim
umorom.Pokoritev Luzitancev, prodor na (današnjo ) Portugalsko, zavzetje OlysipaLizbone, Galicije.
Poraz v Tostranski Hispaniji na SV delu polotoka, ponižanje vojskovodje ,
poveljujočega konzula pred Numantio.
Upi Rima so se usmerili na zmagovalca nad Kartagino, Scipiona Emilijana , ki je bil
kljub nasprotovanju senata ponovno izvoljen za konzula.
13
ZMAGA
Prostovoljci, veterani iz vojne s Kartagino;izmed njih je Scipion izbral eliten polk 500
mož, elitno spremstvo, že Gaius Marius.
Obnova discipline v vojski, sistematično obleganje Numantie, zastraševanje okoliškega
prebivalstva, predaja Numantije 133.
“Gorje premaganim!”
Obe provinci, Tostranska in Onostranska Hispania sta se hitro romanizirali.
Rudniki srebra, že v 2.st.p.K. rudarski red za rudnike.
Več mladih rimskih senatorjev je rado odhajalo v obe španski provinci kot pretorji, bili sta
bogati in dalo se je hitro obogateti.Recimo veliki državniki kot Marij, Sula, pa tudi
Cezar in Pompej.
L.49 p.K. državljanska vojna, ki sledi triumviratu: Cezar preide na italska tla in kar prav
mu pride umik Pompeja na španska tla in obenem prošnja Masilije, grške kolonije za
pomoč (Pompeja).
Do tega časa je Masilija v vseh vojnah ohranjala nevtralnost in bila zadnja močna grška
kolonija.
V 4 dne pohoda Cezar obkoli in prisili k predaji Masilijo in uniči pompejansko vojsko.
14
PIRINEJSKI POLOTOK V CESARSKI DOBI
•
•
•
•
•
•
•
Avgust in njegova verska restavracija v državi.Verska politika služi utrjevanju oblasti.
Čaščenje vladarja se je različno lahko uveljavljalo po cesarstvu: v maloazijskih
provincah zelo lahko, na Z najprej v Lugdunu za galske province, l.15. že po
Avgustovi smrti pa v Tarakoni v Hispaniji, stoletje kasneje v Vespazijanovi dobi pa v
Betiki, Luzitaniji in Afriki.Božje čaščenje so vzpodbujali lokalne elite, novodobni
povzpetniki iz nižjih plasti prebivalstva, zlasti osvobojenci.
Z Avgustom prihaja tudi preureditev vojske: iz 60 na 28 legij, od 500 000 vojakov jih
je 300 000 naselitev na novo ustanovljenih kolonijah in že obstoječih municipijih.
Vojska v pretežno obmejnih provincah: renska meja 8, podonavsko balkanskae
province 7, meja med Parti in Sirijo 4, 3 v Španiji, 2 v Egiptu in 1 v Afriki.
Davčna obremenitev rimskih državljanov je bila manjša, indirektni davki in davki
priložnostne narave.
Vsi pa so morali plačevati carine: država razdeljena na 8 carinskih območij, med njimi
tudi španska. Carinska stopnja na prenosu ene v drugo carinsko območje: 2,5 % ali
1/40 vrednosti blaga, pri prehodu državne meje 1/20, uvoz luksuznega blaga z V 1/8
ali ¼.Dober zaslužek države.
Finančna ureditev na novo, kovnice denarja.
15
PROVINCE IN KLIENTELNA KRALJESTVA
•
•
•
•
•
•
•
Kot je zapisal Strabon so bile province razdeljene na dva dela: senatne so bile mirne,
civilizirane in jih je bilo možno upravljati brez vojske; cesarjeve so bile ne povsem
pokorjene, v soseščini barbarov, nerodovitne, redko poseljene, posejane z utrdbami.
Avgust je torej v upravo dobil Hispanijo (brez Betike), Galijo itd.
V cesarjevem imenu je provinco upravljal ob navzočnosti 2 legij prefekt, s triletnim
mandatom. Ponavadi so bili konzuli, senatorji, manjše pa prokuratorji iz viteškega
stanu.
Naloge provincialnega namestnika : policijske in vojaške, sodniške, organiziranje
pobiranja davkov, posvetovanje s kolektivnim svetom province.
Cesar je z edikti ukazal izgradnjo cest ali popravilo, organizacijo in izvedbo državne
pošte-za province je bila to doba stabilnosti, napredka in boljše uprave.
Plače provincialnih upravnikov so bile visoke( celo milijon sestercijev), nadzor pa
velik, vse je preprečevalo zlorabe.
Dvojnost rimskega cesarstva v zgradbi: jazikovno in kulturno področje. Z in S predeli
do prednedavno barbarski, V povečini iz starih kultur, ki so presegale rimsko(
(judovska civilizacija, grška).Hebrejščina kot jezik književnosti in liturgije.
16
HISPANIA CITETIOR IN HISPANIA ULTERIOR
•
•
•
•
•
•
•
•
V vojnah l.26-19 p.K. , kantabrijska in astrurska, so Rimljani zlomili zadnji odpor
keltiberskega prebivalstva n S in SZ delu polotoka.
To vojno je kot svojo zadnjo vodil Avgust, nadaljevali njegovi legati in zaključil Agripa.
Okrog l.13.p.K. so bile ustanovljene 3 province: Baetica, -Andaluzija, z glavnim
mestom Corduba, pod senatsko upravo.Pod cesarsko Lusitania-Portugalska in Z
območja Španije z glavnim mestom Emerita Avgusta in največja –S, osrednji in V del
polotoka Hispania Citerior z glavnim mestom Tartaco.
Po koncu obeh vojn v katerih je sodelovalo 6 legij , je Avgust pustil v Španiji še 3
legije.
Romanizacija je bila hitra, zlasti v Betiki, drugod še nekaj časa stara plemenska
ureditev.
V galskih provincah je bila romanizacija najhitrejša v Galii Narbonnensis, Narbonska
Galija, kar se je odražalo kasneje v prihodnosti v povezavi s Pirinejskim polotokom.
Galske in španske province so v zgodnji cesarski dobi uživale največjo naklonjenost
vladarjev.
Krizno obdobje: Neronov zaton , padec, državljanska vojna, “leto štirih cesarjev”
17
LETO ŠTIRIH CESARJEV
•
•
•
•
•
•
•
•
Upravnik najpomembnejše španske province –Tarraconensis-Galbo je podprl
Vindeksov upor proti Neronu, 68 odpadel od njega, se oprl na lstne vojaške
provincialne sile, na pomoč obeh upravnikov španskih provinc Luzitanije in Betike.
Sprva republikanski program, po Neronovi smrti pa s pomočjo pretorijancev in
soglasjem senata postal cesar.
Prvi cesar, ki je na novcih propagiral univerzalno idejo “rešitve človeškega rodu”
Galbov vladarski stil.cesar pri 72 letih, brez potomcev, po pol leta pade.
DEMOGRAFSKA PODOBA RIMSKEGA CESARSTVA-samo kratko: številčni podatki
so redki, merila niso znana, nanašajo se večinoma na omejene geografske dele ali
mesta , zato ni mogoče dati nobene zanesljive sodbe.
Od 50-100 milijonov v celotnem imperiju; na Apeninskem polotoku od 5.5-13 ali 14
milijonov.
Za Rim samo iz številk posameznikov, ki so prejemali pomoč v žitu.od 600 000-1600
000.Večina ostalih velikih mest do 300 000.
Ocene o številu prebivalstva posameznih provinc. Merilo arheološko-topografske
raziskave, epigrafske. Relativno gosto poseljene Italija in Galija, Egipt, nekatera
območja Sirije in Male Azije; redko: podonavske in balkanske province, Britanija,
Španija.
18
DEMOGRAFIJA
•
•
•
•
•
•
•
•
Hipotetična ocena ob koncu Avgustove dobe: cesarstvo okoli 60 milijonov; V del
države s prevladujočim grškim jezikom 20,4 milijona, Z del države s prevladujočo
latinščino 25 milijonov, med njimi španske province s 5 milijoni.
Velikost države 3 340 000 kv.km, gostota 13,6 prebivalca na kv.km.
V nadaljnih 150 letih se je prebivalstvo povečalo za okoli 35%-do približno l.164,
nastopa velike kuge in začetkom velikih vojn v Podonavju-španske province 7,5
milijona prebivalcev.
V istih letih je Kitajska imela enako število prebivalcev. Kuga za časa Marka Avrelija
je pobrala približno 10% prebivalstva.
Starostna struktura rimske družbe je okvirno poznana, vendar niha od pokrajine do
pokrajine, mest, geografske širine, je zaokrožena itd.
Mobilnost v imperiju je bila velika, vedno od V proti Z, najbolj mobilna vojska, s katero
je potovalo veliko število pripadnikov drugih poklicev in tabori pomožnih enot. Do
Hadrijana so se v precejšnji meri naseljevali skupaj z veterani v veteranskih
kolonijah.
Trgovci: do 2.st. prevladujejo Italiki,pozneje pa Sirijci, Judje-v Afriki, Italiji, Galiji
Španiji, v manjši meri v podonavskih provincah.V to skupino spadajo tudi
intelektualci.
19
SUŽNJI
•
•
•
•
•
•
•
•
V skupino z veliko migracijsko stopnjo spadajo tudi sužnji, kot najbolj dinamična
oblika kapitala v starem Rimu.Tudi v njihovem primeru je smer od V proti Z.
O številnih manj agrarnih in urbaniziranih predelih imamo malo ali nič virov, zato
sklepamo, da je tam živelo avtohtono prebivalstvo, ki se ga premiki prebivalstva niso
dotaknili.
Javni sužnji-servi publici-se pojavijo v starem Rimu v 2.st.p.K.Uporabljajo se v zelo
različne namene: pomožno osebje v vojski, oficirji so si jih sicer težko privoščili, ker je
bila njihova plača od 225 denarijev do 300 denarijev.
Magistrati so imeli javne sužnje: Katon Starejši kot upravnik Španije 5 sužnjev;
izobraženi sužnji so desegli visok status: v provincialni upravi npr. statut mesta Urso v
Španiji, mestni edil je imel na voljo 4 javne mestne sužnje.Tudi v svečeniških
kolegijih.Po 10 letih službe so bili osvobojeni.
Cesarski sužnji so nastopali v upravi cesarske blagajne in področjih, kjer s eje
potrebovala izobražena delovna sila.
Sužnji v kamnolomih in rudnikih, opisano v Numidiji, Siciliji in Španiji.
Fragmentarno je ohranjen rudarski red iz Luzitanije iz 2.st.: brezplačno kopanje za
sužnje, za vse osebje pa proti plačili čevljarji, brivci in pralci perila.Rudniki srebra v
Španiji, žensk in otroci pa so pomagali pri izpiranju zlata.
20
Proizvodnja keramike, izven Italije tudi suženjska delovna sila.
GERMANSKE KRALJEVINE V ČASU OD 400 PO K.
VANDALI, VIZIGOTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Glavna plemena Vandalov: Asdingi in Silingi iz Šlezije in Z Poljske.
Selitev, okoli 400 skupaj s Svebi in Alani.
L.411 jim je cesar Honorius prepustil Španijo.
Vizigoti s silo umirijo prepire med obema vandalskima plemenoma.
Alani na J Španije.Geiserich 428-77 .
Neprestani upori Berberov, 429 80 000 Vandalov, Gotov in Alanov prečka
gibraltarsko ožino.
Vandali se naselijo v Tunisu, 439 zavzamejo Kartagino, Rim prizna kot prvo
neodvisno germansko kraljevino.
Pogodba z Rimom.
Napake, ki so jih naredili Vandali v novi kraljevini.
Zgradili so si odlično mornarico in se kot gusarji prikazovali v vseh delih
Sredozemlja.455 so za nekaj dni zavzeli Rim in ga oropali-”vandalizem”.
Združena vojska rimskega V in Z , Geiserich prosi za petdnevno premirje, a že v prvi
noči požge rimsko ladjevje.
Za Geiserichom Hunerich, 7 let, preganjalec kristjanov, pomehkužena vojska , na J
vdirajo Berberi.
21
VANDALI, VIZIGOTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Hunerich umre brez naslednika; vedno šibkejši kralji, ki sklepajo raztlične
kompromise s Cerkvijo, Bizancem, Teoderikom Velikim.
Vojskovodja Belizar, poslan od Justinjana 534 porazi zadnjega vandalskega kralja
Gelimerja.
Vandali niso ustvarili nikakršne svoje kulture.
VIZIGOTI-pomembna kralja Alarih in Ataulf, zaveznika cesarja Honorija.
V zahvalo so Vizigoti dobili ozemlje med Loaro in Garonno v Galiji; ureditev države.
TeoderikI. In II.; Eurih-466-84- je šele tvorec vizigotske države.
Na S je državo povečal do Loare, na J prodrl v Španijo.Prvi kodeks germanskega
naravnega prava.
Njegova naslednika AlarihII. In Amalarih sta se začela umikati v Španijo- poraz s
frankovskim kraljem Klodvigom pri Poitoersu 507.
Na območju Kastilije s Toledom so Vizigoti ustanovili svojo državo.
Arijanci, Franki katoliki.
V Španiji trčijo na apetite Justinjana.
Poslednji arijanski kralj Leovigild in njegovi ukrepi, ki so prispevali k močni
romanizaciji vizigotske države v Španiji.
22
Naslednik Rekared.
VIZIGOTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Španska Cerkev, zaprta, na katero tudi papež ni imel veliko vpliva.
Interesi plemstva in Cerkve proti kralju.
711 se Vizigoti , oslabljeni zaradi notranjih trenj niso mogli upirati Arabcem.
V odločilni bitki med Medino Sidoniem in Jerezom dela la Frontiero je padel zadnji
vizigotski kralj Roderih.
V 7.st. že govorimo o špansko-vizigotski kulturi-izjemno zlatarstvo.
“Čas nevednosti”-ali predislamski čas po islamskih zgodovinarjih.
Arabija, beduinsko življenje, razsodnik šejk.Trdo življenje, fanatizem, sosednja
razvitejša ljudstva-Nebusejci v Petri, Jemen itd.
Križišča karavanskih poti, trgovina, mesta , vodje in “lastniki” bogati karavanski
trgovci.
Mohamed, rojen l.570, pleme Banu Hašina, veja Koraišev.Življenje.
Vzrok za sklenitev iz enoboštva v mnogoboštvo je Mohamed videl v mestih-leglo zla.
Osamitev na gori, vzel iz juadizma in krščanstva ustaljeno shemo, opozarjal pred
poslednjo sodbo, navduševal za islam-pokornost Božji volji.
Sprva Koraiši, najrevnejši, 622 iz Meke v Medino-”hadžra”.
23
ISLAM, DINASTIJE, KALIFATI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
V Medini je Mohamed postal “homo politicus”, “sveta vojna” proti nasprotnikom
plemena Koraišev.Marca 624 bitka pri Badr, prvi mučeniki.
630 Mohamed s svojimi vojščaki zavzame Meko, novi mučeniki, poruši “malike” in
Kaabo.
632 poromal v Meko, a se vrnil v Medino, umrl kot utemeljitelj nove vere in “vodja”,
kajti večina plemen Arabije se mu je priklonila.
Vse je kazalo, da se bo islam izgubil v množici ver: Mohamed je kljub 10 ženam ostal
brez moškega potomca; skušal se je politično zavarovati z dvema od njegovih tastov,
kot namestnikov: Abu Bakrom in Omarjem.
Abu Bakr je dal zapisati Koraan.
Ob koncu plemenskih vojn so Arabci odkrili svojo vojaško moč: planili so nad Perzijo
in Bizanc, ki sta se v medsebojnih bojih izčrpali.
Arabci pa so menili, da njihovim zmagam ob strani stoji Alah.
Napad na Sirijo-Perzijo, v 10 letih zmaga.
Na Z: Egipt, Cirinajka, Tripolis, poraz Bizantincev pri Sheitli; kratek postanek in
preureditev osvojenih ozemelj.
24
RAZŠIRITEV OZEMELJ, “BIČ ISLAMA”
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Za Arabce so prva osvajanja bila važna kot plen, s katerim so postavili na noge
gospodarstvo svoje države.
Arabci se niso krvno pomešali z domačimi ljudstvi.
Začetek političnih težav: l.644 je Omarja ubil nek perzijski suženj; njegov naslednik
Uthman je ugotovil, da so namestniki v oddaljenih provincah na pol avtonomni, zato
je na njihova mesta poslal ljudi iz svojega krvnega sorodstva, med njimi Muavijo,
namestnika v Siriji.
Aiša, mlada prerokova vdova in njen zet Alija-nasprotniki Uthmana.Politični umor
Uthmana, naslednik Muavija.
Šiiti ali Alijeva stranka –politično kharidžiti-” tisti, ki so se odtegnili”.
Suniti, ali Muavijeva stranka , strogo se držijo sune, prerokovega izročila.
661 so Alijo ubili pred mošejo v Kufi, Muavija se je v Jeruzalemu dal oklicati za kalifa.
Omejidi-Omar- so v Perziji skušali državo prilagoditi novim življenskim
pogojem.Perzijo so pokorili z velikimi težavami, v Afganistan niso mogli prodreti,
Indovo delto so zavzeli z morske poti.Kitajska jih je zavrnila.
S Afriko so pridobili s pomočjo Berberov, skupaj z njimi napadli Španijo.Pot v Evropo
jim je zaprl Karel Martel 732.
25
OMEJIDI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Po smrti Omejida Muavije, je prestol zasedel njegov sin Jazid.
Nasprotniki so skušali ohraniti krvno vez, in so prepričalidrugega Fatiminega sina
Huseina-Kufa- v boj proti prekucuškim Omejidom.
Husein poražen, prvi šiitski mučenik, nasprotja se poglabljajo.
Gospodarske in ozemeljske spremembe.
Finančna in denarna enotnost.
Islam kot vera.Koran.Hadith.Imam ali ulem.Molitev, pet določil.Meka, Medina,
Jeruzalem.
Mošeja. Kvibla.Kupola, minaret.
Kultura v času Omejidov: mošeje, Amr v Fustatu, Al Aksa v Jeruzalemu, velika
mošeja v Damasku, Kufri, Basri.
Epsko pesništvo, tudi nearabski sosedje kot sv.Janez Damaščan.
Abasidi –izhajajo iz perzijske province Korasan, Abovi potomci-Aba prerokov stric-,
sodelujejo z Alidi, ki so tudi prerokovi potomci. Zveza za zrušitev Omajidov.
L.749 se je Abdul Abas-”Krviželjan” v Kufi oklical za prvega kalifa nove dinastije
Abasidov. Dal je polati vse člane omejidske družine.Razen enega .
26
ŠE ABASIDI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Edini še živeči Omajid , Abd ar –Rahman je ušel v Španijo in po pokoritvi Abasidom
zvestih vladarjev, priključil njihova ozemlja svojemu in 756 ustanovil Kordovski emirat.
Zmaga Abasidov je pomenila nov začetek preloma: perzijski islamski svet se je
vzdignil nad arabskega.
Prestolnica je postal Bagdad- ne več Damask.
Za Abdul Abasom je zavladal njegov brat Al Mansur, enako grozljivega značaja.
Vso oblast je centraliziral v roke vezirja, s svetovalci uskudarji.
Provinci je vladal emir, ki se je pri delu opiral na kadijo-sodnika, djahbada-menjalca
denarja, amila-finančnega upravitelja, mustafija-ravnatelja denarnih poslov.
V različnih časovnih obdobjih se je v različnih deželah začelo odceplanje od
bagdadskega kalifata.
Najprej na Z-sredi 8.st.; nato v Centralni Aziji v 9. in 10.st. in nato na različnih koncih.
Kljub temu v 10.st. govorimo o veliki islamski svetovni državi.
Glavni vzrok odcepljanja je bila iranizacija na račun arabizacije.
Abdul Rahman je za nastanek svojega kordovskega emirata uporabil nasprotja med
Sirci in Berberi.
27
GOTI IN KRŠČANSTVO
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Družba v času Vizigotov: najširši sloj svobodnjaki, gotskega ali rimskega porekla;
pravno opravilni, razlike po premoženju.
Mestno prebivalstvo so bili Hispano Rimljani, ki so v času Gotov popuščali kot
uradniki mest, prav tako obrt in trgovina.
Kmečki sloj, tako romanski kot gotski , svobodnjaki s kmetijami in brez zemlje-zakup,
večina koloni hispano rimskega porekla.
Svobodnost.
Sužnji.V precejšnji meri Judje, ki se niso hoteli krstiti.
Verski obračuni, na prvi pogled dogmatični, a politični.Svevi, prvi barbari so bili
katoliki, tako kot hispano romansko prebivalstvo; Vizigoti arijanci.Vizigoti so v imenu
vere, a za zemljo in imetje preganjali nevizigote.
Vizigotska cerkev l.587 izhajala iz predhodne rimske dobe.
Škofije: Taragon, Toledo, Sevilja, Merida-Luzitanija, Braga, Galia NarbonensisNarbona, Septimanija-najvažnejše; vseh 78.
L.681 je škofe postavljal kralj.Povečini so bili zelo izobraženi, vsaj enkrat na leto so
morali obiskati svojo škofijo; prihajalo pa je tudi do simonije in nepotizma. Cerkve so
gradili tudi posvetni plemiči.
Škofje so imeli sodno oblast nad duhovniki in Judi.
28
MENIHI, CERKVENI UČITELJI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Najpomembnejša ustanovitelja meništva v vizigotski Španiji sta bila sv.Izidor Seviljski
in sv. Fruktosus; poeg njiju še sv.Emilijan, sv.Toribio, Huan de Biklara, sv. Martin od
Dumija-6.st.
Regula monahorum Izidorja Seviljskega.
Največja odlika vizigotske cerkve je bila njena liturgija imenovana tudi Mosarabski
obred.Verjetno izhaja še iz rimske dobe, vzhodni elementi pa iz Bizanca.Prenehala
se je uporabljati šele v 11.st.
Nepravilnosti v latinskem delu Cerkve se v vizigotski niso poznale.Šolani in moralni
škofje, ki so vplivali tudi na posvetno oblast.
Collectio Hispana sv.Izidorja Seviljskega.
Dekadentni konec rimskega imperija in barbarsko premikanje na Sredozemlje ; konec
4.st. so se s teologijo ukvarjali menihi in duhovniki v samostanskih in škofijskih šolah.
Ohranili so tradicionalni rimski kurikulum sedmih svobodnih umetnosti, študirali Sveto
pismo, teologijo-sv.Avguštin, sv.Hieronim.
Najbolj izobražena je bila duhovščina, čuvarka znanja rimskega imperija in njegova
prenašalka in zato v bodočih cesarstvih in kraljevinah nepogrešljiva.
Vizigoti so odklanjali pomoč duhovnikov, ki so izhajali iz rimsko hispanskega obdobja;
latinščina pa je kot uradni jezik premagala germanščino.
29
VELIKI MOŽJE
•
•
•
•
•
•
•
5.st. je čas naseljevanja in preseljevanja na Pirinejskem polotoku: menjujeo se Svevi,
Alani, Vandali, Vizigoti; do 7.st. so se tako barbari kot Hispano Rimljani asimilirali in
prišel je čas obnove.
Huan Biklaro, škof Horone, Got –umrl 521 je v svoji Kroniki opozoril na vlogo
bizantinskih cesarjev,se navduševal nad vizigotskim kraljestvom, težave seveda z
njegovim arijanstvom, opis Rekaredovega krsta na 3. toledanskem koncilu.
Sv. Martin iz Dumije-umrl 580-, rojen v Panoniji; v Galiciji je osnoval samostan Dumija
, prevajal Grke, zbiral kanone, cenil Seneko, krščeval Sveve, o njih veliko pisal itd.
Njegov sodobnik je bil sv.Leander , škof Sevilje-578-99-, rojen v Kartagini, starša
Rimljana.V Bizancu spoznal papeškega legata, bodočega papeža Gregorja Velikega,
ki mu je postal osebni prijatelj.Spreobrnil kralja Rekareda in ga krstil.V Sevilji je
ustanovil šolo, kjer se je izobrazil tudi njegov brat Izidor.
Sv.Izidor 599-636-, Leandrov brat in prav tako škof v Sevilji; svetovalec vizigotskih
kraljev, a njegovo delo je prešlo meje Pirinejskega polotoka in njegovega časa.
Njegova Etimologija je bila prva srednjeveška enciklopedija , v kateri je iskal izvor
besed in pojmov in našel njihov osnovni pomen.
Svoje znanje iz antičnega časa je prelil v 20 knjig: sedem svobodnih umetnosti,
medicina, pravo, Bog , angeli, država, anatomija, zoologija, kozmologija, geografija,
30
minerali, kovine, denar, mere, kmetijstvo itd.
SV. IZIDOR SEVILJSKI
•
•
•
•
•
•
•
•
Nekateri so se smejali Izidorjevim neobičajnim korenom besed, a njegovo delo, ki je
zajelo vse znanje poganske in krščanske dobe, tako versko kot svetno je izjemno.
Alkfonz X je ukazal prevod Etimologije v kastiljščino, Dante ga je uvrstil v Raj.
Med drugim je Izidor seviljski iskal poreklo Gotov, ki jih je občudoval, kjlub svojim
hispansko rimskim koreninam.
Dragocena zapuščina je tudi njegov opis 46 papežev, škofov in piscev 5. in 6.st. .
Od teoloških spisov je napisal pravilnik meniškega življenja, dva priročnika; dve
zgodovini.
“Od vseh dežel Zahoda do Indije, najlepša je, in sveta in vedno srečna Španija , mati
vladarjev in narodov.” –je zaključil sv.Izidor Seviljski.
MUSLIMANSKA ŠPANIJA-nenavadno in izjemno, je vizigotska krščanska Hispanija
izgubila svoj krščanski karakter skoraj v popolnosti, v nekaj desetletjih z vdorom
muslimanov iz S Afrike.
Boji za kraljevo oblast, plemiški spori itd. so oslabili kraljestvo; novi gospodarji so
zgornje sloje in njihove privilegije sprva pustili pri miru, tudi Cerkev je mislila na
enakopravno obravnavo.Vse to pa ni trajalo dolgo.
31
SPRVA BLISKOVITA HITROST, NATO NESOGLASJA ZNOTRAJ MUSLIMANSKIH
GOSPODARJEV
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Do l.732 so se muslimani samo pomikali po Pirinejskem polotoku kot gospodarji; po
porazu s Karlom Martelom so želeli trajno gospodariti.
Al-Andelus.
Berberi, večinski vojaki v muslimanski osvajalni vojski so dobivali manj vredno zemljo,
Meseta in gorske pokrajine Portugalske; Arabci pa so se naselili v plodnih dolinah in
ravninah Andaluzije in Ebra.
Berberi so se v S Afriki prvič uprli 739, pridružili so se jim tudi španski Berberi.
Začasen mir je nastal po državnem udaru princa Abd-al-Rahmana, Omejida, 762,
šest let po tem ko so Abasidi uničili njegovo dinastijo v Damasku.
Španija je pod njim postala samostojna, presekal je vse vezi z V.
Obnovil je vojsko in izbral poveljnike iz svoje družine in družin, ki so z njim prešle
izpod Abasidov.
Eden od upornih Berberov je zaprosil za pomoč Karla Velikega: medtem ko je ta z
vojsko prešel dolino Ronsevaljes v Pirinejih, so ga Baski napadli, uničili zaščitnico:
Spev o Rolandu.
Istočasno so Asturijci začeli z gradnjo svoje kraljevine.
32
MULADIJE-MUSLIMANSKI NOTRANJI SPORI
•
•
•
•
•
•
•
•
Hispano Vizigoti , preoblečeni v islam, enakost z Arabci, tako kot obmejne pokrajineBerberi.
Al-Hakem-796-822 je povečal vojsko in s tem davke.Upor izobražencev-ulem.AlHakem s ej eobdal s telesno stražo, ki ji je poveljeval kristjan, grof Rabi.818 nov upor.
Abdul Rahman II 822-852 je usmrtil najprej grofa Rabija in razoral tržnico z vinom.
Muladije so se uprli tudi v Meridi, Toledu, dolini Ebra-od konca 8.st. do začetka 10.st.
ko so že ogrožali prestolnico.
L.917 je zgledalo, da je konec Maverske oblasti v Španiji: obalo na J so naskakovali
in ropali Normani, upor Omarja ibn Hafsuna je zaobjel celoten polotok. Čeprav je
zavrgel islam, se ni združil s krščanskimi kraljevinami na S ali Normani na J.
Mavri-naziv za prišlece iz Magreba ali Maroka, ki so Hispano Vizigotom in Rimljanom
obljubili spoštovanje njihove vere, jezika, zakonov, samo da priznajo vrhovno oblast
kalifa oz.emirja, ki ga v Španiji zastopa.
Sprva je izgledalo odlično: kristjani so ostali povečini preebivalci mest, spreobračanja
ni bilo, zemljiški posestniki in kmetje so počasi sprejemali islam, večina samostanov
in škofov je ostala, emirji so imeli enako oblast kot vizigotski kralji.
Kristjane so uporabili za telesne stražarje, izobražence na svojem dvoru, cerkveno
organizacijo so uporabljali tako kot Vizigoti.
33
NASPROTJA IN PRIVLAČNOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Tako Karolingi kot Asturijski kralji pa so menili, da si morajo podrediti Cerkev.
Adopcionistični nauk.Razsodba Karla Velikega na koncilu v Regensburgu.
Mosarabci- kristjani pod oblastjo Mavrov.Privzeli so njihovo kulturo, a govorili svoj
jezik, čeprav arabiziran, sprva pisali v latinici, nato arabščini.Se združevali v
skupnosti, moški in ženski samostani, meščani, načolovali grofje, .
Tudi kristjani s S so se naučili arabsko in jezik uporabljali v vsakodnevne namene;
nekateri Mavri so se naučili latinsko.
V 9.st. je bi pritisk Karla Velikega kar velik; Mozarabci so se asimilirali v islam, čeprav
ostali tajno kristijani.
Emir Abdel Rahman II je na svoj dvor vezal najizobraženejše Meozarabce; del njih pa
je opozarjal na krivice in ponižanja, ki se jim dogajajo in pozival na čistost vere in
pokončnost v življenju.
Spremenljivo stanje: Abdel Rahman II je pozaprl skrajneže, njegov naslednik
Muhamed II pa jih osvobodil.Epilog: kristjani v visokoh službah na emirjevem dvoru
so bili prisiljeni sprejeti islam, če so hoteli zadržati službe.
844 so Vikingi opustošili Hihon, obale Galicije, Lizbono, prek Gvadalakvira prodrli do
Sevilje in jo ropali 40 dni-muslimani so jo zapustili.
Sevilja je dobila novo obzidje, novo ladijsko trgovsko in vojaško floto.
34
SKUPNI SOVRAŽNIK ABASIDI- TAKO BIZANCA KOT KORDOVE
•
•
•
•
•
•
•
•
Nova pomorska trgovska flota je pripomogla k nastanku tekstilnih manufaktur v
Almeriji, osvojitev Balearov 848 .
Bizanc je Omejade v Španiji prosil za pomoč proti skupnemu sovražniku Abasidom v
zameno za popolno omejadsko oblast nad celotnim muslimanskim delom sveta.
Emirji niso pristopili k temu zavezništvu: Abasidi so opustili namero vojaške
podreditev kordovskega emirata; kulturna izmenjava V in Španije-iraški pesnik Zirjah,
na primer, matematika, astronomija, zdravstvo; mozarabi so se raje šolali na V.
Muslimani pa niso nikoli imeli oblasti na Z Pirinejev in v gorah Kantabrije in Asurije.
Tja so postavljali berberske posadke v nižinah, ki so izginjale v spopadih Berberov in
Arabcev.
V hribe Asturije in Kantabrije so se umaknili tudi ostanki vizigotske vojske.
Alfonz I.739-57 je začetnik urejenega kraljestva, ki je raztegnil meje kraljestva do
meja Galicije, Ebra in doline Duera, ki je ostala tamponsko ozemlje.
Alfonz I. je pridobil tudi Mozarabe; na krščanski strani se je izoblikovala zavest, da je
potrebno obnoviti vizigotsko kraljestvo, za njegove naslednike pa so se proglasili kralji
Asturije. Fruel I., Alfonz II., Alfonz III. Karolingi so v Aragonu, Urgelu in Barceloni
počistili muslimane in tam tudi obstali.
35
GALICIJA, LEON, NAVARA, ARAGONIJA, KATALONIJA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Prebivalci zgoraj omenjenih predelov so samo občasno dajali vojaški davek Kordovi,
7 l.800 in kronanjem Karla Velikega pa zmogli začeti s samostojnimi grofijami, ki so
prerasla v kraljestva.
Asturija je šla skozi več obdobij mirovanja in širjenja-Alfonz II-791-843 je bil prvi
neodvisni kralj, s svojo cerkveno hierarhijo in ni več pošiljal v Kordovo letni davek 100
deklet.Predvsem je prekinil s toledsko “muslimansko cerkvijo”.
Alfonz II je samostan in grob sv.Jakoba –mesto Padron ali Santiago di Kompostelja
povzdignil v škofijo, okoli katedrale sezidal mesto, romarji so prihajali in ime
sv.Jakoba je postalo bojni klic proti Mavrom.
1170 je proglašen viteški red Santiaga-križ v obliki meča.
Asturijsko kraljestvo je povzelo tako vizigotsko pravno in upravno ureditev, kot tuje.
Prebivalstvo: Vizigoti ali Hispano Rimljani; poraženi muslimani-ujetniki, ponekod
sužnji; mozarabi, ki so se vrnili v krščanstvo in Judje.
Kralj je bil voditelj vojske, lastnik kraljevine, v mestih so mu mestni sodniki bili
zvesti;tudi kralji Leona so kmalu naleteli na močno plemstvo.
Obe kraljestvi sta hitro ustvarili dinastije-ne voljenega kralja.
Alfonz II je sprejemal v svoje kraljestvo begunce iz emirata, napadel in oropal
Lizbono, s tem bogatsvom pa zgradil čudoviti Oviedo.
36
KAROLINGI PRED PAMPLONO
•
•
•
•
•
•
•
•
Obale Galicije so 844 napadli Normani; Ramiro I in nato Ordon I.-združita Leon.
Frankovsko širjenje na J je začel Karel Martel; muslimani v Akvitaniji in Provansi –
obstali do 8.st., pohod Karla Velikega, poraz pri Ronsesvaljesu zatre baskovsko
neodvisnost, prodiranje v doline Paljars in Ribagors, združitev z grofijo Tuluz.
Še pred Pamplono je Karel Veliki prodrl do Barselone-801-Marca Hispanica.
To ni čisto točno: Regnum Hispanicum so Franki razdelili na grofije, ki so se skušale
osamosvojiti in se med seboj povezovale kot tudi bojevale.
L.888 so se frankovske grofije , predvsem katalonska osamosvojile-Žifre, prvi
samostojni katalonski grof; svojemu sinu je zapustil še pokrajine okoli Barcelone z
mestom vred. Jedro bodoče Katalonije.
Katalonski grofje so sprejemali muslimansko prebivalstvo, izkoriščali prepire in boje
za oblast v Kordovi, priznavali nadoblast Karolingov, a samo za preživetje svoje
avtonomije in oblasti.
Ko je sredi 9.st. moč Karolingov upadla, je tudi Asturija iskala pot ravnovesja med
svojima sosedoma, muslimani in Franki.
Na J Asturije se je osamosvojil in nato poročno povezal z matično kraljevino Sančo I.
Garses Navarski – njegovo delo personalne unije Asturije in Navare pa dokončal 970
Sančo II Garses.
37
NAVARA, KORDOVA
•
•
•
•
•
•
•
•
Razlika med kraljestvoma Asturijo in Navaro je v tem, da je Navara zavrnila
kakršnokoli pomoč ali kulturni vpliv tako Frankov kot muslimanov.
V Kordovi se je Abd-al Rahman III 912-961 razglasil za kalifa, Prerokovega
namestnika in voditelja vseh muslimanov.
Abasidi v Bagdadu se na Omejide niso več spomnili fatimidi na S Afrike pa so temu
nasprotovali.
Abd-al Rahman III je porazil Asturijo, Navaro in Saragoso v eni bitki l.920;tudi kasneje
je uspeval v ščuvanju ene krščanske kraljevine na drugo.
Njegov naslednik Al-Hakem II-961-976 je onemogočil združitev Leona, Kastilije,
Navare in Katalonije.
Za njim so prihajali šibki kalifi, Almanzor, vojni minister, ki je uzurpiral oblast kalifa,
zelo versko nestrpen, oropal Santiago di Komposteljo, Barcelono, Leon, oslabil
emirat, 1088 se je pretrgala vez med andaluzijskimi Arabci in Berberi.
V islamskem svetu je potekal boj med fatimidi, ki so želeli zavzeti obalo Afrike in se
nato usmerili v Egipt; nastali so radikalni islamisti, ki so širili svoj nauk preko trgovcev
in misionarjev; Omejidi so med temi skupinami uporabljali diplomacijo in
podkupovanje.
Omejidi so ustvarili španska oporišča v S Afriki in od tam dobivali dotok najemniških
38
vojakov.
OBLAST KORDOVE
•
•
•
•
•
•
•
•
Kordova je imela dobre odnose z Bizancem: rokopisi antične in helenistične Grčije;
bizantinski umetniki so okraševali palačo kalifa.
Abd-al Rahman III je koval zlat in srebrn denar, kovino so pridobivali v S Afriki.
Kalif iz Kordove je bil najvišji posvetni in verski poglavar, najvišja sodna inštanca,
vsak petek je vodil molitev v Kordovi, bil vrhovni poveljnik vojske in ustvarjalec
zunanje politike preko prvega ministra, ki je vodil divane.
Državni sekretariat razdeljen na četrtine s štirimi vezirji.Poštna hitra služba, priobalne
trdnjave; nižji uradniki na finančnem delu divana so bili Judje; kalif je postavljal kadije.
Sahib ab-mazalim ali apelacijsko sodišče.Policija. Mesto je vodil prefekt sahib almedina.
Jedro vojske so bili samo Arabci, ki so za to službo dobili zemljo; Berberi so bili
najemniški vojaki.
Muslimani so sprva za mošeje uporabljali krščanske cerkve; šele Abd al Rahman I je
zgradil džamijo v Kordovi in naslednik nove v Sevilji, Baeni, Haenu, naslednik pa
palačo Medino al Zahro; Almanzor pa medino al Zahiro.
Kordova je postala eno največjih in najlepših mest srednjeveške zahodne Evrope.
39
GRADBENIŠTVO, KULTURA, ZNANOST
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Muslimanska mesta, četrti, kopališča, džamije, tržnice.Sedem mestnih vrat.
Najprej puščavska poezija, nato Al-Gazal , ki opeva boemsko Andaluzijo iz srede 9 st.Opevanje
kalifov. Historiki Ibn Muhamed al-Razi, tudi njegov sin itd.
Puščavski Arabci so ob osvajanju prevzeli in zbirali znanje Grkov, Indije, Perzijcev, Kitajske in ga
prilagajali svojim pogledom in potrebam.
Poezija in matematika, vetrnice, kako ohraniti led sredi poletja,medicina, astronomija, farmacija.
Država bi rasla in žlahtnila, a so prepiri med Arabci in predvsem slabljenje dinastije nakazovali
njen zaton.
Almanzor z vsemi naslovi, nazadnje Gospodarja, je z absolutno oblastjo potlačil plemstvo in vladal
samo s pomočjo najemniške vojske, za katero je potrošil največji del državnih dohodkov.
Za vojne pohode, ki so bili plenjenje je povečal davke; nezadovoljstvo prebivalcev je skanaliziral
na kristijane; revnejši muslimanski sloji, predvsem Berberi so zahtevali večje ravnotežje.
Po smrti Almansora ga je nasledil sinAbd al Malik, a šele drugi sin si je nadel naziv kalifa, čeprav
je aristokracija izvolila svojega, Omejida Muhameda II.
Država je razpadla na posamezne taife-frakcije.
Gospodarstvo, kmetijstvo pa je bilo cvetoče.Manufakture, trgovina.Največ pa so zaslužili s
trgovino s sužnji.
40
PRVA REKONKVISTA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
10. st je na krščanski strani Pirinejskega polotoka čas razširjanja meja: kralji Asturije
so se razširili na Leon in Kastilijo in se zaustavili na reki Duero.
Pomembni vladarji:Ordonijo I., Alfonz III Veliki, Ordonijo II .
Prestolnica je prestavljena zopet iz Ovieda v Leon, kjer je vzpostavljena škofija.
Sredi 10. st so krščanska kraljestva obstajala v Asturiji, Leonu, Galiciji, Kastiliji in delu
Baskije in Novare.
Ordonijo II se je poimenoval kralj Leona, in za njim vsi ostali vladarji.
Alfonz V. je prenehal oddajati vojaški tribut Mavrom in izkoristil smrt Almazora: Leon
je postal jedro krščanskih kraljestev. Prestolnica je dobila poseben zakon-fuero,
tržnico in nasledstvo družine.
Istočasno se vzpostavi duh plemstva, ki stremi k lastnim ciljem svojih posesti in
kronike te dobe žalujejo za minulim razdobjem krščanskega edinstva.
Alfonz III Veliki, ki so ga nekateri izobraženci, kleriki naslavljali kralj kraljev, sam ni
izkoriščal tega naslova; naseljeval je dolino Duera, Santiago je postal za Rimom
največje romarsko središče.
Ostali manjši kralji krščanskih kraljestev so moč Alfonza Velikega skušali spodkopati
z povzdigom Navare .
41
KASTILIJA
•
•
•
•
•
•
•
•
Alfonza III so spravili s prestola njegovi sinovi, ki so po njegovi smrti razgalsili skupno
kraljevino Leona, Asturije in Galicije.
Iz tega ozemlja se je počasi začela kristalizirati Kastilija-začetnik grof Fernando
Gonzales, ki je izkoristil smrt kralja Leona Ramira II, na mejah Asturije .
Na eni strani na udaru Kordove in muslimanov iz doline Ebra, že v 9.st. so se priselili
Z Baski.
Baske, neromanizirane in negotizirane so postavili na meje proti Mavrom in
muladijem.
Kastilija, za razliko od Leona, ni poznala razslojene družbe; kdor je sedel na konja in
zmagal v bitki za slavo in plen, je postavljal pogoje.
Za Ssaro vizigotsko plemstvo Kastilija ni bila privlačna, prav tako ne za mozarabe.
Katsilija se je razdelila na grofije, katerih grofje so se neprestano bojevali med seboj
za plen.Ni imela ne škofij, ne samostanov, torej ne izobražencev.
Prvi je postal Fernando Gonzales , ki je dobil od Ramira II grofijo Burgos, nato še
Lanfaron, Alavo, Laro in Sereso; naslanjal se je na svobodne kmete,najboljše
vključeval v vojaško plemstvo; sin Garsi Fernandes in vnuk Sančo, umorjen.
42
NAVARA, KATALONIJA
•
•
•
•
•
•
•
S smrtjo Sanča, se Kastilja odcepi od Leona, a pride pod Sanča III Garsesa Velikega
iz Navare-1028.
V ½ 11. st je postala Navara najpomembnejše krščansko kraljestvo: od S strani
Pirinejev do Z obale katalonske grofije, torej tudi Aragon.
Garsija Sančez se je poročil z aragonsko princeso Andragoto Galindes-dinastična
unija Aragona in Navare.
Sančo III Garses Veliki-1005-35, ponekod imenovan tudi emperador je zavzel
Kastilijo, Leon in Barselono.
Sančesova oblast se je ponekod močneje izražala, neenakomerno; pripeljal je
clunyjske menihe, pokristjanjevanje,popravil in zavaroval ceste za romarje, ki so
prečkali Navaro do Santiaga de Kompostelja.
Sančo je pred smrtjo svoje kraljsetvo razdelil sinovom: najstarejšemu garsiji Navaro,
Kastilijo Fernandu, Aragon Ramiru, Gonsalo je kot Senior dobil Sobrarbo in
Ribargorso.
Začetek Katalonije je l.801 , kos o Franki zasedli Barcelono. Ustanovili so obmejno
marko Marca Hispanica, ki jo je sin Karla Velikega Luis priključil Septimaniji.
43
KATALONIJA
•
•
•
•
•
•
•
Nova pokrajina je dobila ime Gotski markizat: grofije barcelona, Ampurias, Heron,
Urhel, Peljars, Ribagosa.Markizat se je l.865 ponovno preimenoval v Hispansko
marko.
Iz tega ozemlja se je izločila barcelona, ki si je priključila Sardinijo in Herono.
Grofje Barcelone so pridobili samostojnost-avtonomijo , ker so izkoristili boj med
Karolingi in plemenito družino Ig.
Niso se zmenili za oblast Karolingov, prilaščali so si muslimanska mejna ozemlja, s
porokami se povezovali z frankovskimi grofijami onstran Pirinejev –Overni, Tuluz,
Carcasson, Gaskonija.
S pomočjo samostana Ripolj in San Huan de los Abadesas in škofije Vik so
naseljevali opuščena ozemlja, skušali škofijo Vik spremeniti v nadškofijo in se tudi
cerkveno osamosvojiti in prekiniti vezi s Franki.
Nastalo je precej samostanov clunyskega reda. Katalonci niso popolnoma prekinili s
Karolingi, ki so bili preblizu in premočni.
L.987 je ugasnila karolinška veja; grof Borelj II Katalonski-940-92 ni priznal Huga
Kapeta za francoskega-kapetinškega kralja –začetek neodvisnosti Katalonije.
44
ZAČETKI PRAVE NEODVISNOSTI KATALONIJE
•
•
•
•
•
•
•
•
V družinskih sporih grofov Barselone je posredoval opat Oliva, Sardinec, menih v
Ripoliju, tudi opat, nazadnje škof v Viku.
Njegovo delo je Božji Mir in Premirje sredi 11. st., ki je veljal v Kataloniji do konca
13.st.Sčasoma je postal osnova za Statut Barcelone.
Lahko mu rečemo tudi mestni statut, veljal pa je za vsa mesta in grofije Katalonije:
slojno prebivalstvo, kako nastane bogatejši sloj ( na mejah vedno), vojni plen,
trgovina, denarno trgovanje, osnovna dobrina živina za kmečko prebivalstvo, sejanje
žitaric in sajenje vinogradov v notranjosti, ne na mejah.
Navara in Katalonija na V sta bili prostor prometa med krščanskim in muslimanskim
svetom in hitro prešli na denarno gospodarstvo.
Na Z: v Leonu se je računalo v ovcah in žitu; v Kastiliji se je računalo v denarju,
plačevalo pa v naturalijah; v Leon so denarno gospodarstvo in anadaluzijsko robo
prinesli šele judovski trgovci.
Vse dinastije v kraljestvih so bile povezane med seboj s porokami in oporokami, v
zavezništvih in tudi nasprotovanju.
Na mejah kraljestev, predvsem na mejah z muslimanskim delom, so spoštovali
osebno svobodo kmetov in pastirjev, ker so jih rabili v vojnah.
V notranjosti se je ta svoboda izgubila v podložništvu.
45
REKONKVISTA JE ZGODOVINA BREZ KONCA-TRAJALA JE 800 LET
•
•
•
•
•
•
•
Predvsem Kastilija, Navara in Aragon so bile razslojene v sloj zelo bogatih plemičev z
ogromnimi posestmi, romaniziranim prebivalstvom, naslanjajoč se na vizigotsko
preteklost.
Čas rekonkviste ni ena sama vojna , ampak niz malih vojn in spopadov , z daljšim
mirnim obdobjem, z dobrimi odnosi z nasprotno stranjo.
Po nastanku kalifata vse do konca, so medsebojni boji za oblast posameznim
muslimanskim kraljem narekovale iskanje pomoči pri krščanskih kraljih in obratno
Pogosti so bili mešani zakoni, v Kordovi so muslimani in mosarabi praznovali
nekatere krščanske praznike, krščanski vojaki so lahko praznovali nedelje.
Kristjani so potrebovali 300 let-od 8. do 11. st , da so razumeli, da jim stoji nasproti
močna vojska in visoka kultura.
Muslimani so bili lastniki najgosteje poseljenih področij, kristjani so bili odrinjeni v
gore.Mosarabi so veliko bežali na krščanska področja, kjer os jih zaščitili samostani.
Ko so znova zrasla mesta, so se zedinila okoli concilia-sodnega zbora mesta in
njegovega statuta.V taka mesta so prihajali svobodnjaki; mesto je vodil grofov
namestnik, včasih tudi škof.Mestni svet.
46
ŠPANSKA KRŠČANSKA KRALJESTVA SO DEL ZAHODNE EVROPE-RAZPAD
PRVEGA KALIFATA
•
•
•
•
•
•
•
•
11.st. je čas t.i.prve renesanse, ki ji pripadajo tudi španska krščanska kraljestva.
Muslimani so se obrnili k Afriki: ob propadu Omejidov se je al Andalus spremenil v
evropski preostanek Afrike. To je kristjanom dalo moč za začetek t.i. rekonkviste.
Konec 11.st. z propadom Omejidov so muslimane zedinili Almoravidi in nato v 2/2 12
st. Almohadi.
Kalifat v Kordovi je razpadel l.1031 na številne male taife- kraljestva, saj je bil kalifat
že nekaj desetletij samo fikcija, plen dvorjanov, plemičev, dinastije itd.
Sredi 11.st. imamo nekaj zavezniških kraljestev Sevilje, Toleda, Granade, Mursije,
Badahosa, Saragose in Valencije z Baleari.
Krščanska meja na Dueru je po padcu kalifata zdaj na reki Taho; Alfonz VI: kralj
Kastilije in Leona je 1085 zasedel Toledo, nekdanjo vizigotsko prestonico.
Kristjanom je zasedba Toleda dala pogum, muslimani pa so se obrnili po pomoč v
Afriko k dinastiji Almoravidov in Jusufu ibn Tashufinu.
Bitko med kristjani in muslimani je Alfonz VI izgubil l.1086, Jusuf ibn Tashufin se je
vrnil l.1091, zavzel še Granado, Sevilijo in Badahos. Najdlje se je upirala Valencija s
svojim junakom rekonkviste, Rodrigom Dijasem de Bivarjem, znanim kot Sid.
47
KONEC 11. IN 12.ST.-ALMOHADI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Almoravidi so širili svojo moč, se obenem soočali z mozarabi , ki so ali bežali na
krščansko stran ali prosili za pomoč novo nastajajočo dinastijo v Afriki, Almohade.
Konec Almoravidov 1147 in začetek Almohadov z Abu Jakobom Jusufom I-1163-84.
Razpad kalifata in obe dinstiji, ki sta se prerivali v muslimanski Španiji ni prekinil
znanstvenega, književnega in umetniškega dela .
Almohadska prestolnica Sevilja-čudovita džamija.
Vsaka taifa je skušala doseči bleščeč dvor, palačo, filozofsko šolo, pisce, učenjake.
Pesnik iz Kordove sredi 11.st. Ibn Hazm –ljubezen.
V Sevilji so se zbirali pesniki Andaluzije in S Afrike, pa tudi pregnani pesniki (od
Normanov) iz Sicilije.
Kolekcija tradicije- spisi o času od 8. do 11.st.
Najraje so imeli Aristotela, ne samo v filozofiji, tudi v matematiki- astronom Azarkiel,
izdelovanje astrolabov v Toledu-Ibrahim ibn Said.Agronom Ibn Basel , Sultanov vrt v
Seviliji.
Osebni zdravniki in filozofi Abu Jakuba Jusufa I.: Ibn Tafajl in najznamenitejši
Averoes-1126-98.Njegove spise so Judje prenesli v krščansko Evropo.
48
PESMI O SIDU
•
•
•
•
•
•
•
•
Osvojitev Toleda 1085 je bila velika sprememba v odnosih med kristjani in muslimani
na Pirinejskem polotoku.
Alfonz VI je zbral veliko vojsko iz Kastilije, Leona, Galicije, Asturije, Baskije, Navare in
Aragona, pa tudi Franke, Germane in Italijane.
Rodrigo Dijas Diaz de Bivar je bil rojen blizu Toleda; kot vojaka ga je Alfonz VI zelo
cenil; poročil se je z Himeno Dijaz, hčerko grofa Ovijeda in nečakinjo Alfonza VI.
Zgodba zavezništva se spremeni v zgodbo sovraštva.
Z zavzetjem Valencije postane njen gospodar, od vseh spoštovan in čaščen. Po
njegovi smrti je vladala vdova Himena, ki s eje nato umaknila in s seboj vzela tudi
njegovo truplo.
Pokopan je v Burgosu.
Predvsem romarji v Santiago so se ustavljali v dolini Duera, tako duhovniki kot škofje,
se udomačili in prvine zahodne Evrope vnašali na španska tla.
Alfonz VI. Je zapustil hčer Urako, ki se je kot vdova po Rajmondu Burgundskem ,
znova poročila z aragonskim kraljem Alfonzom I. nesrečen zakon, izničen, prestol je
dedoval Urakin sin kot Alfonz VII-1126-57.
49
EL EMPERADOR
•
Alfonz VII senior Navare, Aragonije, grofije Barcelone, grofije Portugalske,
muslimanskih kraljestev itd.V prisotnosti najvišjih plemičev teh kraljestev kot tudi
frankovskih plemičev, ki so garantirali samostojnost barselonskega grofa.
• Z vojsko skušal razširiti krščanska kraljestva, ustanovil viteški red Alkantara-po vzoru
templarjev.Ob smrti je razdelil svoje kraljestvo med dva sinova-vsako kraljestvo se je
skušalo osamosvojiti.Združevanje in razdruževanje, Kastilija se proti ostalim poveže z
Almohadi.
• Portugalska-grofje izkoristijo medsebojno obračunavanje krščanskih kraljestev za
osamosvajanje.
Prebivalstvo na tem področju se je smatralo drugačno od Galicijcev in Leona , ki so
naselili staro Luzitanijo, ki so jo osvobodili kralji Asturije in Leona.
Prvotni jezik je bila galicijščina, ki se je bogatila z novimi izrazi.
Začetek Portugalske je kastiljski kralj Alfonz VI, ki je v zahvalo za pomoč francoskih
plemičev ob osvajanju Toleda , svojo hčerko Tereso dal grofu Henriju Lorenskem
skupaj z ozemljem med Minjem in Thom. Brag, Porto, Koimbra, Viseo,
Lamego.Henry Lorenski si je nadel ime Portugalense in kastiljskega kralja priznal za
suverena-letni davek in 300 konjenikov v pomoč ( francoski plemiči);114 umrl, žena
Teresa je nadaljevala z načrti.Naslednik sin Alfonso Enrikes-Alfonz I. Portugalski, ki
ga prizna za kralja Portugalske kastiljski kralj Alfonz VIII 1142.
Pridobi si podporo Cerkve, nadškofija v Bragi.
50
12 IN 13.ST.
•
•
•
•
•
•
•
Aragonija, Leon, Kastilija in Navara so se konec 11. st in v 12. st širile na medsebojni
račun.
Kralji so v oporoki kraljestva delili med živeče sinove, kar je povzročalo boj za oblast
enega in različna zavezništva, v katerih je vedno večjo vlogo igralo zavezništvo s
Svetim sedežem.Križarski pohodi nad “nevernike” so bili plemiški boji za ozemlje.
V začetku 12.st., po prvih pravih križarskih vojnah, so se vodile manjše, rekonkviste,
na Pirinejskem polotoku. V njih so sodelovali tudi križarski redovi, Templarji in
Ivanovci. 1118 napad do Saragose, 1125-26 do Valencie in Mursije in Andaluzije.
14 000 mozarabov je odšlo v Aragon in se naselilo na pustotah.
V 12. in 13. st sta se v vojnah rekonkviste izkristalizirali kraljestvi Aragon in Kastilija
kot najmočnejši. Ostala so skušala vzpon dveh izničiti z porokami- npr. aragonska
princesa Patronila se je poročila z Berengerjem IV , grofom Barcelone-strah pred
združitvijo Aragonije in Kastilije.
Barcelonski grofje so tako kot ostali kralji krščanskih španskih kraljestev čakali na
poteze taifa: izterjevali so davek obmejnega muslimanskega prebivalstva .
Kupili so mesto Carcassone z okolico-konec 11.st. Berenger Ramon I; njegov
naslednik v začetku 12.st. El Grande-Ramon Berenger III je utrjeval vezi s Provanso,
začel s katalonsko morsko ekspanzijo skupaj s Pizo v osvajanje Majorke.
51
ZDRUŽEVANJE V 12. IN 13.ST.
•
•
•
•
•
•
•
•
Po smrti Ramona Berengerja III je sin Berenger IV dobil Katalonijo J od Pirinejev,
drugi sin pa Provanso, Rodos.
Ramon Berenger IV se je oženil s Petronilo in združil Aragonijo in Katalonijo.Aragon
in Kastilja sta si razdelila tudi Navaro. Kraljestva in meje so se sicer spreminjale v teh
dveh stoletjih, bolj po ženitvah kot po vojnah. Počasi pa so izrivali muslimane.
Provansa je bila razdeljena na veliko število grofij, z zapletenim zavezništvom, vendar
je priznavala nadoblast Katalonije in cerkveno središče je bila škofija v Tuluzu.
Ko je papež Inocent III začel križarsko vojno proti Albižanom, so ti zaprosili za pomoč
grofa Tuluza, ta pa Aragonskega kralja Pedra II.Ta je na zavezništvo pristal, ker je bil
z ženitvijo z Marijo iz Monpeljeja tudi gospod večjega dela francoskega juga.
Kljub vsemu ga je kronal papež, ki ga je spomnil na dolžnost boja proti heretikom;
Pedro III ni sodeloval v albižanskih vojnah, pač pa skupaj s Alfonzom VIII Kastilskim
proti Almohadom.
Ko je zvedel za surovo postopanje križarjev v uničevanju albižanskih mest na J
Francije ( Simon de Monfor) jim je hitel na pomoč, a je bil v bojih ubit -1213.
Simon de Monfor je dobil tuluško grofijo, Aragonija in Katalonija sta izgubili oblast na
francoskem J.
V rekonkvisti pa je prevzela pobudo Kastilija , Alfonz VIII-1158-1214.
52
REKONKVISTA V 13.ST.
•
•
•
•
•
•
•
Alfonz VIII je bil samostojen vladar od svojega štirinajstega leta dalje.
Velika bitka pri Naves de Tolesu-Haen l.1212 , Alfonz VIII je porazil almohidskega
kalifa; padla je S Andaluzija in Siera Morena, ključ do andaluzijske ravnine.Osvojeni
so vsi zlati in srebrni rudniki, neizmerna količina zlata; najvažnejše trgovske
prometnice.
Kastiliji je pripojil obe Baskiji, Alavo in Gujipusko. Viskaja je osvojena l.1379.
Naslednji kastiljski kralji: Fernando III Sveti-1217-52 je nadaljeval osvajanje proti J,
osvojil Kordovo(Granadi ostane Malaga in Almerija). Vse bitke je vodil njegov sin
Alfonz X; nove delitve ozemlja med Kastilijo in Aragonijo; prodor v Z Andaluzijo,
padec Haena 1246, zavzetje Sevilje 1248.
V manj kot 20 letih je Kastilija osamila muslimane na Granado, preprečila prodor
Aragonije in Portugalske na J, se preko Sevilje približala Atlantiku in postala
najmočnejša država na Pirinejskem polotoku.
V času Fernanda III je kastiljščina razglašena za jezik Kastilije in Leona, Hispanija se
lahko imenuje Španija.
Po smrti Pedra II je Aragoniji zavladal sin Haim I-1213-76 vendar v omejeni obiliki:
gospod Aragonije in Katalonije je bil papež Inocent III, ki je skušal zadušiti prevelike
apetite visoke aristokracije.
53
OSVOJITEV BALEAROV, KONEC ARAGONSKE IN KATALONSKE J FRANCIJE
•
•
•
•
•
•
•
•
Osvojitev Majorke je bila potrebna za razširitev barcelonske pomorske trgovine in
odtranitev gusarjev s tega dela Sredozemlja(muslimani).
Almohadi l.1228 niso bili sposobni braniti otokov, flota barcelonskih, marsejskih in
montpeljeskih ladij je osvojila Majorko, Menorka je postala aragonski vazal, Ibiza je
bila osvojena že 1238.
Haim I je krenil nad Valencijo, a se vmes odpovedal Provansi in Langedoku-podpis s
francoskim kraljem Luisom IX 1258.Barcelona po tem ni bila več v vazalnem odnosu
do francoske krone.
Francoski vpliv je bil samo še v Navari.Njeni kralji so skušali ohranjati samostojnost s
povezavami in zavezništvi tako s Kastilijo, Leonom in Aragonijo, kot poročnimi
zvezami z Rihardom Levjesrčnim in francoskim dinastom Teobaldom Šampanjskim.
1234 je Teobald Šampanjski prisegel na fueros, domači Zakonik: 10 plemičev, 20
vitezov in 10 duhovnikov , zaprisežnikov, da je Zakonik naslednik zadnjega
vizigotskega kralja, da se Navara bori vedno proti muslimanski nadvladi in da samo
zaprisežniki med seboj lahko izberejo navarskega kralja-to je bil Teobald II-1253-70.
Enrike I in nato leto in pol stara Huana, ki so ji iskali moža: ponujali so ga vsi in
prisegali, da ne bodo posegali v samostojnost Navare.
Filip IV , sin francoskega kralja je postal Huanin mož.
54
CORTES
•
•
•
•
•
•
•
•
Tako kot drugod po Z Evropi so tudi na Pirinejskem polotoku kot konkurenca in
normalen element časa nastajala mesta.
Mesta so bila kraljem pomoč v ravnotežju vladanja, čeprav so krščanski kralji
Pirinejskega polotoka bolj kot drugje po Z Evropi izpostavljali svojo osebno hrabrost
in moč.
Mir kraljestev so načenjali plemiči, ne mesta, ki so zaradi gospodarstva, trgovine,
obrti in manufaktur mir potrebovala.
Bogati meščani so postali zakupniki plemiških domen, organizirali tudi kraljeve;
sodnike je postavljal kralj, ne mesto, sodnemu zboru je predsedoval grof, ne meščan.
Sčasoma je nižje sodstvo prehajalo v roke meščanov, višje pa je ostalo plemiško ali
kraljevo.Ustalile so se tudi individualne pravice: zasebna lastnina, spoštovanje
življenja, zaščita pred mogočnikom, ki izkorišča svojo moč itd.
Konec 13.st. se pojavi cortes: državni stanovi plemstva, duhovščine in meščanstva.
Kortesi so se imenovali tudi sodni zbori.
Zasedanja je skliceval kralj, njihovo delo ni imelo podlage v nobenem zakonu.Kralji so
ga uporabljali za dviganje davkov, opirali so se na meščanstvo proti plemstvu, do
združitve Španije je vsak kortes posameznih kraljestev delal po lastni tradiciji.
Sredi 13.st. imamo tri bogata središča: Santiago di Compostela, Barcelona in Sevilija55
Kastilija.
SPREMEMBA REKONKVISTE
•
•
•
•
•
•
•
•
Od 8. do 11. st sta se na Pirinejskem polotoku ustvarili dve središči bogastva in novih
poklicev: Santiago di Compostela in Barcelona: trgovci, obrtniki.
Sredi 13.st. je na eni strani vzhajala Kastilija, ki je z zavzetjem Sevilije prišla do
Atlantika in na drugi strani Barcelona, z naslanjanjem na italijanska trgovska mesta.
Svoje “morske konzule” je pošiljala v Afriko, Egipt , Palestino, Sirijo itd.
Rekonkvista je poleg osvobajanja ozemlja od muslimanov morala naseljevati
opustela področja.Ta nova ozemlja so lahko branili samo svobodni mali kmetje, kar
so plemiči težko sprejemali.
Sredi 13.st. se je muslimansko ozemlje skrčilo na Granado, ki je bila vazal kastilske
krone.Ni bilo ne spreobračanja, ne asimilacije ali pregona.
Problem za bodočnost so bili mudehari, muslimani, ki so živeli na krščanskih
ozemljih.
Bodoče kastilsko veliko plemstvo je nastalo iz plemičev, ki so jim kralji, za osvajanje v
rekonkvisti podarjali ogromna ozemlja, tako da so postali veliki tekmeci kraljem.
Tretji uspeh rekonkviste je približevanje Španije Z Evropi in umik iz osamljenosti
polotoka.
Alfonz X el Sabio ( Učeni, Modri) 1252-84, zanimiva močna osebnost, tekmec za
cesarsko krono Rudolfa I. Habsburžana.
56
ALFONZ X
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Tekmovanje za cesarsko krono je stalo veliko denarja in Kastilija ni razumela, zakaj
tako veliki stroški.
Ko je Piza, ki je Alfonza X. predlagala kot kandidata odstopila od njegove
kandidature, je Alfonz začel z stiskanjem plemstva, ki je cortesu v Valjadolidu
izglasovalo zmanjšanje davkov.
Zmanjševanje stroškov dvora.
Alfonzova križarska vojna v Afriki.Zavzetje Cadiza in 1252 Niebla, Kastilija je prišla na
atlantsko obalo.Želel je zavzeti še Gibraltar in Tarifo, a se je Granada tega obranila.
Alfonza X so iznenandili Marinidi, ki so zanetili vstajo muslimanov po Kastiliji in
Mursiji.
Alfonz X je zavzemal mesto za mestom in se približal Granadi.Ibn al-Ahmar je pristal
na letni davek četrt milijona maravedijev.
1268 se je sestal cortes, Alfonz X je predlagal enotne mere za težo, predpisani so bili
zakoni za krojače, mizarje, zidarje, prepoved izvoza zlata , usnja, svile, žita
itd.Plemstvu je kralj naložil davek desetine.
Za oživitev teh zakonov bi bil potreben mir, a plemstvo je nasprotovalo predvsem
davkom, kraljeve sinove pa je skrbelo nasledstvo.
Prvorojeni je bil že mrtev, po rimskem pravu in Alfonzu X. Bi ga moral naslediti vnuk.
57
PA ŠE V OSTALIH KRALJESTVIH
•
•
•
•
•
•
•
•
V nasledstvo sta se vtaknili dve veliki plemiški rodbini , Aro in Lara. Lara je želela za
naslednika drugega Alfonzovega sina Sanča.Sančo je bil dober bojevnik, k tej izbiri
se je nagnil tudi Alfonz X.
Na koncu je v oporoki razdelil kraljestvo med Sanča in infante prvorojenega sina,
umrl pa je v Sevilji, zapuščen in oporoke niso upoštevali.
Skozi obdobje brezvladja s podobno zgodbo je šel tudi Aragon do Pedra III Velikega 1276-85- , ki se je s plemstvom sporazumel, da je lahko sodeloval v tekmi za plen po
smrti Friderika II Šatufovca.
Pedro III je bil poročen s Konstanco Švabsko, hčerko sicilskega kralja
Manfreda.Preko te poroke bi lahko pridobil J Italijo in Sicilijo.Vendar je papež podprl
Karla Anžujskega.
Križarska vojna Ludvika IX v Tunis 1270; Pedro III skuša s španskimi zavezniki
spodnesti Karla Anžujskega.
Sredi 13.st. se odvijata dve vzporedni španski zgodovini, zgodovina Aragonije in
Katalonije in Kastilije.
To je izkoristil Jusuf ibn Naris ibn al-Ahmar , ali Muhamed I -1232-73 ki je prenehal s
tributi Kastiliji in razširil meje Granade.
Katalonija je privabljala čimveč novih naseljencev, ki so ostali svobodnjaki; Kastilija in
58
Aragonija, pa je kmete počasi priklepala na zemljo.
IZ TEKMOVANJA ZA PRVEGA V ŠPANIJI JE IZŠLA KASTILIJA
•
•
•
•
•
•
•
•
Muhamed I. 1232-73 , ki se je otresel Almohadov in tudi vazalstva Ferdinanda III je
izkoristil nemire kastiljskega plemstva in se za nekaj časa osamosvojil in razširil
Granado.
Ne za dolgo, a do konca so muslimani iskali zaveznike med kastilskim plemstvom
proti kralju, ta pa pri muslimanih proti plemstvu.
Kastilija je širila svoje meje, problem je bil v pomanjkanju kmetov na ozemlja, zato je
morala življenje podložnikov lajšati, da niso bežali.
Na mejah z muslimani in Portugalsko je nastal nov sloj svobodnih oboroženih
živinorejcev, pastirjev, ki so v času miru postali nov, gornji sloj centralne Španije.
Aragonija se je lahko širila samo na muslimansko ozemlje, a so bili kralji prešibki, da
bi prisilili plemstvo v lajšanje obveznosti kmetov.
Muslimani so v mestu lahko živeli samo leto dni.
Katalonija je vzpodbujala nastanek svobodnih mest na J: nastal je ruralni S in urbani
J.
Za poseljevanje praznih področij so poskrbeli tudi frankovski trgovci na poti v
Santiago, pa tudi red menihov klarentincev in cistercijanov.
59
ŠPANIJA SE POLNI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Pot v Santiago se je takrat imenovala francoska pot: nastajale so nove francoske
naselbine, mestne in vaške.
Novi naseljenci so sodelovali v dinastičnih in plemiških spopadih zato, da so po vzoru
Zahodne Evrope mesta ohranila samoupravo in se razvijale obrti in trgovina.Trgovske
poti so razširili do muslimanske Andaluzije.
Cisterce so postavili menihi v opustelih področjih Galicije in Leona in novih področjih
Katalonije in Portugalske.Vojaški redovi pa ob živahnih trgovskih cestah.
V 13.st. je obstajalo še ravnovesje med muslimani in kristijani, nestrpnosti še ni bilo.
Kastilija je s širjenjem v muslimanska področja naletela na velika prostranstva brez
mest; ustanavljanje mest, podeljevanje zemlje plemstvu daleč od kralja,ob meji z
muslimani, je bila politika, pametna, Kastilije.
Katalonija je dopuščala odhod kmeta v mesto, ko je odplačal kmetijo svojemu
gospodu.V Aragoniji se to ni moglo zgoditi.
V krščanski Španiji so torej prevladovali živinorejci, gibljivejši in svobodnejši od
pljedelcev, prvi si pridobili privilegije-fueros, posebno obmejni. Iz njih izhajajo vojaki.
Ti vojaki so počasi odločali o novih osvajanjih in širjenjih, ustanavljali svoje “cehe”
mestas.
Honrado Concejo de Mestas-1273.(iz njih izhajajo konkvistadorji)
60
GOSPODARSTVO, KI PRINAŠA DENAR
•
•
•
•
•
•
•
•
Notranjost krščanskih kraljestev je bila predvsem kmetijska-živinorejska kot tudi
poljedelska.
Prava mesta so bila samo ob obali in tam so se razvile obrti in se trgovalo podobno
kot v Z Evropi.
Vzdolž poti v Santiago se je trgovalo v 13.st. samo za potrebe romarjev kot
okoliškega prebivalstva.
Prve manufakture so se razvile v Kataloniji, začetek prekomorske trgovine konec
11.st., izvoz tekstila, kož, železnih izdelkov in lesa.Barcelona, Lerida, Perpinjano,
Monpelje, Herona.
Steklo, nakit iz koral, papir, milo, zlati izdelki, prodaja v S Afriki kot
Kastiliji.Ladjedelnice v Barceloni, Majorki, Tortosi itd.Severnoafriška obala, majhne
kolonije katalonskih trgovcev.Kaj so uvažali iz Afrike in kaj izvažali.
Katalonski trgovci so bili stalni obiskovalci šampanjskih sejmov.Prav tako v Flandriji,
Angliji, Langedocu; katalonščina je postala službeni jezik juga Francije.
V notranjosti Španije je bila njihova postojanka Sevilja, sredi 14.st. so se pojavili na
Kanarskih otokih, kjer so kupovali in prodajali sužnje.
Srednjeveška Španije je živela od poljedelcev, živinorejcev, trgovcev in obrtnikov.Od
njihovih davkov so živeli ostali sloji.
61
DRUŽBA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ker je bila rekonkvista vojna večih stoletij, je plemstvu dala možnost večje
samostojnosti in izsiljevanja kralja za več pravic.
Upori plemstva, neredko v zavezništvu z muslimani so bili nekaj običajnega, a v ostali
Evropi nekaj nezamisljivega.
Najstarejša vojaška aristokracija je izginila v bojih ali brez moških naslednikov.
Bilo pa je dovolj prilike za nastanek novih, v vojnah; plemstvo se je med seboj ločilo
in tekmovalo: plemstvo s sodnimi pravicami in tisto brez njih.
Bojevanje plemiških družin med seboj , z naslanjanjem na krono sedaj enih , nato
drugih je bilo običajno.
Na Portugalskem je že v začetku kralj začel s centralizacijo; ob uporih plemstva je
moral pristati na plemiške privilegije.
V krščanskih kraljestvih Španije s kaj takega ni zgodilo.
V Navari je neprestano zanikanje plemstva vrhovni oblasti kraljev, kraljestvo pripeljalo
do konca.
V Kataloniji so privilegiji plemstva nasproti grofom Barcelone zapisani v Ustages.
Aragonija ima zapis privilegijev iz istega obdobja , sredine 13.st., a drugačne.
62
DUHOVŠČINA
•
•
•
•
•
•
•
•
Razdeljena na škofijsko in meniško, ponekod so se njihove poti križale.
Posebnost Španije so člani vojaških redov, ki niso bili duhovniki, a so spoštovali
nekatere regule avguštincev ali cistercijanov; njihova naloga je bila predvsem boj
proti muslimanom.
Del meništva so bili tudi bratje-fratri, ki so del ali vse svoje imetje prinesli s seboj v
samostan za starost ali bolezen.
Cerkev je postala bogatejša kot plemstvo, tudi bolj učena; bila pa je edina stalnica, ki
se je utelešala hispanski duh preteklosti.
Čeprav je v kraljestvih vladal nered, dinastični obračuni, prisotnost muslimanov in
zaradi tega občutek nevarnosti, se v Cerkvi to ni poznalo.
Enotnost Cerkve je izhajala še iz rimske in vizigotske dobe.Toledska nadškofija je
pomenila vez s preteklostjo antičnega krščanstva.Ta je usmerjala nastanek novih
škofij.
Upiranje toledanskemu centralizmu je prišlo iz Barcelone, ki je pohitela z obnovo
taragonske nadškofije in kontroli Kastilije.Po združitvi Barcelone in Aragonije se je
cerkvena oblast razširila Taragona razširila na Aragonijo.
Sredi 14.st. se je povzpela nadškofija v Saragosi, ko je prišlo do nesporazumov med
Aragonijo in Katalonijo.
63
ŠOLE, ZNANOST
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Do 12.st. so bili edini izobraženci duhovniki, ki so posredovali znanje naprej v
samostanskih in škofijskih šolah.
Na meji s kalifatom pa se je latinsko znanje prepletalo z muslimanskim; na novo se je
prevajalo Rimsko pravo, muslimanska in krščanska teologija, judovska Tora itd.
Z bogatim aristokratskim slojem je prišla tudi potreba po vse večjem izobraževanju:
prva španska univerza je bila katedralna šola v Palensiji, katere zaščitnik je bil Alfonz
VIII, poklical je učitelje iz Francije in Italije.
Alfonz IX Leonski je 1218 ustanovil podobno šolo v Salamanki, da bi postal bolj
neodvisen od Kastilije.
Prva univerzitetna pravila je izdal Alfonz X. 1254 v zborniku svojih zakonov Partidas:
univerza je” skupnost učiteljev in šolarjev”.(tako kot ostale evropske univerze)
Umetnost, gramatika, logika, retorika, aritmetika, geometrija, glasba in astronomija.
Univerza v Valjadolidu 1254, v Lizboni in Koimbri 1290, Leridi 1300.
Tudi kralji so potrebovali večjo izobraženost: prvi “državni stanovi” so se zbrali v
Leonu 1188-Alfonz IX.Začetek kortesa.
Kortesi so nato nadomeščali kraljeve svetovalce in pravzaprav odločali o miru, vojni,
meddržavnih dogovorih, državni politiki(bogastvo plemstva).
V vseh španskih kraljestvih so kortesi izsiljevali kralje.
64
POLITIKA , UMETNOST IN ZNANOST
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Španski kortesi niso bili pogajalci v smislu zahodne Evrope, prav tako ne visoka
duhovščina.Sloji so bili nepropustni za kogarkoli, cerkveni kot posvetni.
V 13.st. so španski kralji skušali poenotiti zakonodajo na kraljevi in državno domenski
zemlji, na osnovi naravnega prava.
Katalonija je to naredila že v 12.st., Ustages, razširila tudi na plemiško zemljo,
prenesla nato v Leon-navezala na staro naravno vizigotsko pravo.
Kastilija v 13.st., a ne sistematično, in nato Navara in Aragonija.
Špansko pravo je slonelo na Rimskem pravu, čeprav se je plemstvo precej upiralo.
Fevdalno pravo, ki je sledilo času je bilo najprej sprejeto v Kataloniji, s tem je
Katalonija začela z državnostjo.
Umetnost je odražala vodilno vlogo višjih slojev, bila samo religiozna, poudarjala
enotnost zahodnega krščanstva; klinijevci so uvajali romaniko, cistercijani pa gotiko.
Prva romanske cerkve so nastale v Kataloniji-samostan Ripoli, Liere v
Navari,Salamanka , Santiago di Kompostela.
Cistercijanski samostani in katedrale –gotika Moreruela, Las Uelgas, Santes Kreus v
Kataloniji.Burgos, Toledo, Barcelona, Pamplona.Jezik.
65
IBERSKI POLOTOK IN MORJE
•
•
•
•
•
•
•
Kronika Antoana de Conflansa iz začetka 16.st. o morjeplovstvu: ljudje ki zvesto
služijo enemu kralju, pripadajo isti domovini, ne govorijo istega jezika, recimo
Normandijci in Provansalci: ko so se bojevali skupaj v Egejskem morju, pa so se
sporazumeli.
Conflans je prepoznal tudi psihološke različnosti obmorskih prebivalcev.
Na evropskih morjih je sobivalo več pravnih prostorov.recimo Oleronski zakonik in
Pomorski konzulat.Sledijo si od grško latinske dediščine pomorskega prava
sredozemskih mestnih držav, justinjanovih zakonov, v 13.st. Partidas kralja Alfonza
Modrega, razlikovanje med obrežnimi vodami in odprtim morjem.
Nato beneške, amalfijske, genovske, marsejske in katalonske pravne določbe.
Prav v Barceloni so “strokovnjaki za pomorsko tehniko in prakso” združili pravne
predpise, ki so bili v rabi konec 13.st. v nekakšen zakonik-Pomorski konzulat(kaj vse
je vseboval), ki se je razširil tudi na S morja.
Oleronski zakonik in njegova pisanost; njegova stvariteljica naj bi bila Eleonora
Akvitanska.Še sredi 20.st. so se v pravdah sklicevali nanj.
Poenotenje pomorskega prava je tudi Zastave na morju, sredi 16.st., ki so nastale v
Kastiliji.
66
V tem času se gradijo zgradbe Admiralitete,beseda je arabskega izvora iz
emir.Katalonija 1230, Kastilija 1254 itd.
Admiraliteta je bila trgovska loža , ki je nudila varnost in zaščito mornarjem
na vseh obalah in pristaniščih.Španska lonja je dobila dvojnico v bruški
borzi.
Gradnja podobna na vseh obalah: na Severnem morju in Baltiku iz opeke,
stavba s stopničastim zatrepom, visoka, stroga , s stolpom –ura- ki je bil
USTANOVE
lahko tudi stražni stolp.Povsod
so notranjost krasile slike, italijanska kot
flamska estetika.
Morje si je v Evropi pridobilo vrednost državne moči, ne povsod enako in
ne povsod v istem času.
Nesorazmerno tudi z velikostjo ozemlja, Nizozemska in Portugalska na
primer.
V 15.st. je Katalonija, v trgovskem smislu segala do Egejskega morja in
Alfonz I. Velikodušni je z nekakšno federacijo Valencije in Katalonije,
Sardinije, Neapeljskega kraljestva in Sicilije dopustil “morsko trgovsko
državo”-1418-56.
Obenem pa je tem delom vsilil prvine pomorskega imperializma: prepoved
uvoza nekaterih tujih izdelkov, rast ladjedelništva, monopol aragonske
države
67
KRATEK PREGLED BISTVENIH POSTAJ OD 11.ST.-14.ST.
•
•
•
•
•
•
•
•
L.1248 so se muslimani umaknili na Sierro Nevado, v senci katere je Granada cvetela še dve
stoletji.Posamezne muslimanske enklave zunaj teh meja so se osvobodile Fatimidov S Afrike in
se v Al Andaluzu uveljavile kot vazali Kastilije.
Široka mejna regija, podeželje v lasti vojaških redov, mesta pa polnijo muslimani in Judje.
Kraljevina Navara je obsegala baskovska ozemlja na obeh straneh Pirinejev in pod francoskimi
vladarji ohranjala neodvisnost od 1234-1516.
Kastilija in Leon se je raztezala od S do J in obkrožala Granado: prva generacija konkvistadorjev
je oplenila J, nastale so latifundije.
Vladarji kot Ferdinand III Sveti-1217-52, Alfonz X.Modri-1252-84, Alfonz XI 1312-50 so se otepali
z spornimi dediščinami, upornimi plemiči svojeglavostjo cortezov in oboroženih mestnih zvezharmandades.
Peter Okrutni 1350-69, Hebrik III Trpin 1390-1405 se je združil z lancastrskimi vladarji Anglije,
umrl mlad in Kastilja je prešla pod oblast velikega mojstra vojaškega Reda sv. Jakoba, Alvara de
Lune.
Kastilija je postala glavna izvoznica volne merino, ki so jo iz Bilbaa in Santanderja izvažali v
Flandrijo.
Kraljevina Aragonija se je usmerila k morju.Jakob I. Osvajalec 1214-1276, Peter III Veliki-1276-85,
tudi vladar Sicilije.
68
PREGLED
•
•
•
•
•
•
•
•
Povezava, združitev Aragonije, Katalonije , Valencije-1326 Genovežanom iztrgajo
Sardinijo, Alfonz V. Velikodušni 1416-58 je 1442 Anžujcem odvzel še J Italijo.
Prevlada Aragonije v Z Sredozemlju je ustvarila enkratno pomorsko skupnost, katere
jezik je bila katalonščina, glavna mesta pa Barcelona, Palermo in Neapelj.
Sodna pooblastila je imel cortes, ki mu je kot sodnik predsedoval navaden plemič, ki
so ga izvolili sodniki.
1287 so plemiči dobili pooblastilo, da se lahko uprejo vsakemu kralju, ki bi kršil
njihove svoboščine.
Kulturna sinteza srednjeveške Španije je enkratna in nenavadna: krščanstvo, islam in
judovstvo, šest glavnih jezikov.
Krščansko ljudstvo Mesete je bilo bolj neotesano kot muslimanski in judovski
meščani, a so komaj vstajali iz izolacije .
Španski Judje so se razširili po vsem polotoku, igrali pomembno vlogo v upravi,
medicini , znanosti, trgovini in bančništvu.
Filozof Mojzes Majmonides 1125-1204-Vodnik za dvomljivce-Moreh Nebukim,
Samuel Halevi-1451 pobiralec davkov Petra Okrutnega, ki ga je dal mučiti do smrtimecen umetnosti, spreobrnjenec Pavel od Svete Marije, škof Burgosa, veliko
dispotacij, a v 14.st. že pogromi.
69
2014-2015
•
•
•
•
•
•
•
Od l.1350-1474 je v Kastiliji čas dinastičnih borb, anarhije plemstva, samovolje
posameznih močnih plemičev.
V zunanji politiki je Kastilija prešla v personalno unijo z Navaro preko poroke Juana II
Trastamare in princese Blanke 1425.
Aragonski kralji so imeli svoj dvor v Neaplju, vladali so poleg Aragonije še majorki,
Siciliji in Sardiniji. Tudi aragonski kralji so posegali po Navari.
Največji korak naprej Kastilije v 15.st. je bil odhod na Atlantik; do l.1480 so kastilske
ladje dobile nadzor nad Kantabrijskim morjem in potisnile Hansine in angleške ladje
do Biskajskega zaliva.
Na J so prišli do Kanarskih otokov(tekma s Portugalci),naprej na Azore, Madeiro, Z
afriško obalo, od koder so jih odganjali Portugalci.To je opazil Krištof Kolumb.
15. stoletje na morju je bilo stoletje Portugalcev: začeli so s Seuto v Maroku, od
koder je Portugalska dobivala nato žitarice.
Henrik Morjeplovec je načrtoval nadaljna osvaja nja od l.1434 dalje: kanarski otoki za
Portugalsko, Kastilijo in Katalonijo trg suženjski trg;1480 so se Portugalci odpovedali
Kanarskim otokom, da bi zadržali Azore in Madeiro.
70
15. STOLETJE
•
•
•
•
•
Po smrti Henrika Morjeplovca je nadaljna osvajanja nadaljeval lizbonski
trgovec Fernando Gomes: iskala se je pomorska pot v Azijo-Indijo, ker so
Osmani z zavzetjem Istambula zaprli sredozemsko pot.
Diego Khan-tok Konga , Angola 1482, Rt Dobre nade 1488 Bartolomeo
Diaz, Vasco da Gama do Indije 1498.
Začela se je t.i. Atlantska civilizacija ali začetek evropeizacije sveta.Evropa
je potrebovala surovine, začimbe in sužnje(denar); Azori so dali les,
surovino za barve, žitarice, vino in sladkor; Z Afrika sužnje, začimbe,
bombaž, slonovo kost, ribe, zlato; v Z Evropi postaneta finančni središči
Brugge in nato Antwerpen, kjer se je trgovalo še z flamskim suknom,
srebrom, bakrom, mesingom, orožjem in žitom.
Aragonija je obvladovala Z Sredozemlje, na celini pa še Valencio, Monpelje,
Katalonijo, Majorko ,Rosejon; gospodarsko, trgovsko in finančno središče je
bila Katalonija.Ta je dosegla, da kralj brez njenega pristanka ni smel menjati
zakonov.
Bogastvo kraljestva je mikalo francoske kralje, ki so katalonskim in
majorkinim trgovcem odrekli pristajanje v pristanišču Monpeljea.
71
PRIPRAVE NA ZDRUŽITEV
•
•
•
•
•
•
Do l.1492 je Kastilija skupaj z Leonom obsegala pol večje ozemlje;po l.1492
je dodala še ostanke Granade, dosegla prvo mesto na polotoku, kastilščina
je postala prvi jezik, nato pa se je razširila še po Novem svetu.
Aragonija s Katalonijo se je usmerila na morje in se odrekla vplivu na celini.
Katsilsko kraljestvo je imelo ogromne površine pustot, prebivalstvo je bilo
maloštevilno.Še Črna smrt v 14.st. jo je manj prizadela kot ostalo Evropo.
Za Henrikom IV. Nemočnim , ki je imel hčer Joano, zaročeno z Alofonzom
V. Portugalskim; nasledil ga je njegov brat Alfonz, ki je imel hčer Izabelo,
zaročeno s Ferdinandom Aragonskim. Boj za nasledstvo, ki ni bilo samo
dinastično , ampak je predvidevalo novo Španijo.
Bitka pri Toru 1474 , konec pri Albueri 1479.
Joana ni bila več pretendentka za kastilski prestol,dogovorjena je meja
med Portugalsko in Kastilijo, poroka Izabele in Ferdinanda, Portugalska je
dobila Z obalo Afrike in prosto pot v Indijo, izzvzemši Kanarske
otoke.Ferdinand II je postal aragonski kralj.
72
ISABELA I IN FERDINAND II
•
•
•
•
•
•
•
Kastilija in Aragon sta potrebovala 50 let, da sta se različna , kot sta bila,
približala in spojila.
Uničenje muslimanske Granade je bil prvi projekt kraljevega para.
Politični program: državno, dinastično, versko in rasno zlitje, na račun
muslimanov kot tudi krščanskih sosedov.Takrat so Osmani napadli Otranto ,
nevarnost za aragonski sredozemski imperij.
Granada je obsegala največji del V Andaluzije: napredna, gosto naseljena,
povezana z ostanki islamske civilizacije, močna vojska, trdnjavska meja, a
boji za oblast družine Nasrid-oče, sin in stric.
Andaluzijski plemič, kristijan, markiz de Cadiz je zavzel trdnjavo Alhamo
1482, boji še 10 let, 1492 sta Izabela in Ferdinand vkorakala v Granado.
1515 je Kastiliji priključena Navara( zavzel vojvoda Alba),že priključene
Galicija, Asturija, Baskijske province, Leon, Ekstramadura, Mursija in Z
Andaluzija. Aragon pa je že imel Katalonijo, Valencijo in Majorko.
Oba dela države sta bila nesorazmerna: Kastilija je imela več prebivalcev, a
nesorazmerno poselitev, ponekod preveč vasi in malo mest in obratno.
73
RAZNOLIKOST ZEDINJENEGA KRALJESTVA
•
•
•
•
•
•
Andaluzija je imela močna mesta z 45 000 prebivalci; Aragonija je imela
notranjost slabo poseljeno, obalo gosto: Saragosa, Barcelona, Palma de
Majorka (glavna mesta pokrajin) in Valencija.
Kastilske vasi so bile močne na S, šibke na J-suha Meseta.A tu ječmen,
oves, vinska trta, tudi sadje, paša. Z Andaluzijo so dobili še sladkorni trs,
povrtnine.
Življenje je bilo odvisno od podnebja, to je bil čas, ko se pred kobilicami in
mišmi v ogromnih količinah še niso znali braniti.Precej lačnih let, v začetku
16. st tudi kuga.
Značilno za Kastilijo je bila selitev milijonskih čred ovac glede na letni čas in
pašo.lastniki so bili posvetni in cerkveni plemiči, volno so kupovali
andaluzijski in kastilski manufakturisti, izvozili v Burgos.Konec 15.st. 3
milijone ovac.
Muslimani so proizvajali svilo za posebne stranke, volna je bila za vse sloje.
Manufakture tudi: orožje v Toledu, usnje iz Kordove, keramika v Talaveri,
steklo v Mursiji, milo v Sevilji- vse v izvoz.
74
GOSPODARSTVO
•
•
•
•
•
Glavne trgovske poti so vodile od Burgosa do Bilbaa, iz kantabrijske obale
na Nizozemsko ali S Francijo.Iz Andaluzije na Sredozemlje proti italijanskim
mestom in na Atlantik.Pomembna še Malaga in Cadiz.
Kastilija je bila na novi vel slabo pripravljena: vojne med pastirji in poljedelci,
nadzor nad zemljo, izvoz je bil osredotočen na surovine, uvoz
manufakturnih proizvodov, trgovina je bila v minusu, profit in kapital je
neprestano odtekal.
Aragonija in Katalonija sta drseli nazaj: konec aragonske pomorske
ekspanzije, Katalonija ni dohitevala v trgovini, manufakturah in financah
novih časov; samo Valencija je začela z novimi vlaganji, sejali so piro,
žafran, sladkorni trs, lan, konopljo, manufakture svile, volne, orožje, srebro.
Valencija je imela svojo trgovsko pomorsko floto za uvoz žitaric, zlata ,
začimb in sužnjev in postala najbogatejši trg s sužnji v Z delu Evrope.
Katoliška kralja sta se soočila z veliko in staro, zagrizeno regionalizacijo,
sloji kot plemstvo, cerkveni gospodje in ostali.
75
NOVA DRUŽBA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Lastniki zemlje-plemstvo in ostali; ljudje so bili ponosni in zvesti samo svoji ožji in širši
družini(kri), na obrobju družbe pa so bili Judje in muslimani.
Ljudje brez družine niso bili ljudje, drugačni, največkrat izobčeni.
Katoliška kralja sta dala največji poudarek plemstvu,v začetku 16. st so lahko dosegli
najvišji naziv grandi.
Plemstvo ni plačevalo davkov, zanje večina zakonov ni veljala, imeli so posebne
ugodnosti tako v vojni kot v miru.Imeli so dohodke od lokalnih monopolov, kakega
poljedelskega proizvoda.
El senorio niso bili samo posvetni plemiči, tudi cerkveni in mestni patriciat.
Velike posesti so imeli samostani, nadškofije in križarski vojaški redovi.
Tudi mestni sveti so bili lastniki zemlje, ponavadi pašnikov in gozdov.
Struktura kastiljskih mest je tudi zamrznila v času: mestni patriciat so sestavljali nižji
plemiči,trgovci, bančniki, uradniki, intelektualci, obrtniki.
V času osvajanja Novega sveta, so kastiljska mesta ostala samozadostna,
prepredena z osebnostnimi vezmi samo nase in na svoje ozemlje ; plemstvo je
podcenjevalo osebni pogum posameznika,podjetnika, nasploh poslovne žilice.
76
PO ČEM SE JE ARAGONIJA RAZLIKOVALA OD KASTILIJE
•
•
•
•
•
•
•
Aragonija je imela nekaj posebnosti: plemstvo ni bilo tako številno kot
kastiljsko, ni bilo take obsedenosti s poreklom, razen nekaj družin, malo
plemstvo-hidalgos, caballeros, donzells v Kataloniji in Valenciji.
Aragonski cerkveni gospodje so uživali manjše prihodke kot kastiljski, bogati
so bili samo samostani kot Ripolj, Monserat, Poblet ,Kreus.
Aragonija je imela že stoletja večje število mest, meščani so bolj mobilni, bili
vodilni v sredozemski ekspanziji, razcvet trgovine in pomorstva, , napredek
je bil zasnovan s osebno sposobnostjo.Med plemstvo so prihajali bankirji,
trgovci in manufakturisti.
Ljudi z roba družbe so prodajali na suženjskih trgih Barcelone in Valencije:
muslimane, Jude, tudi spreobrnjene, Osmane, Berbere itd.
Nova centralistična oblast katoliškega para je ogrožala vse tradicionalno;
odpori so trajali 200 let.
Kralj je imel pravico do kovanja denarja, obdavčitve, izdajanja zakonov,
objavljal je vojno in mir, bil vrhovni sodnik-potrebne so bile ustanove,
seveda centralistične.
77
Absolutistična monarhija Katoliških kraljev je Španijo prenesla v moderno
ABSOLUTIZEM KATOLIŠKIH KRALJEV
•
•
•
•
•
•
V času renesančnega individualizma je v Španiji zavladal absolutizem.
Od 13. do 16. st je bilo v Evropi veliko vladarjev, ki so težili za centralizacijo,
ki gre z roko v roki z absolutizmom.Najuspešnejši (po Maciavelliju) so bili
recimo Este v Ferrari, Viscontiji v Milanu, Scale v Veroni . V velikih državah
je bila centralizacija z absolutizmom odvisna od osebnosti kralja.
Samo dinastična unija Ferdinanda in Izabele še ne bi prinesla začetka
skupne zgodovina Kastilije in Aragona: agresivna politika, zavzetje Navare,
nadzor nad vojaškimi redovi in Cerkvijo nasploh, državni cortes je bil vzor
provincijskim cortesom.
Kraljevski svet je bil dopolnjen s strokovnjaki-pravniki, svetovala jim je
Inkvizicija.
Lokalne oblasti so onemogočali podkralji, nadzor nad mestno ali
provincialno upravo.
Dogovor Izabele in Ferdinanda v Segovii 1475: Kastiliji vladata skupaj, če
sta prisotna oba, če ne , vsak posebej; kraljevska povelja morajo imeti
podpise obeh, kraljevski pečat ima obraz obeh. Aragonija je pripadala samo
78
kralju.
ORODJA ABSOLUTIZMA
•
•
•
•
•
Predvsem Kastilijo, ki že dolgo ni imela stabilne vladarske figure je bilo
potrebno pridobiti: finančno moč višjih slojev je bilo potrebno omejiti.
Kraljevske rente, davek za plemiče v državno blagajno; večina trdnjavskih
nizov je bila porušena; vojaški redi in oborožena združenja dinastov so
prešla pod nadzor veličanstev.
Najvišje plemstvo sta vladarja privabila na dvor, z visokimi dvornimi
službami, s tem sta jih oddaljila iz lokalnih razmer, kjer so v preteklosti lahko
kuhali zamere in upore.
Ustanovljena je bila kraljeva garda iz 200 pripadnikov najplemenitejših
kastiljskih, aragonskih in sicilijanskih družin. Postala je srce nastajajoče
vojske.Naloga vojske in garde: vojna proti muslimanom in za sicilsko krono.
Plemstvo, ki se je borili v vojni za Granado, je dobilo še posebno zaščito
lastninskega prava , zaščitnika pa sta bila vladarja osebno. Plemič je s
svojo lastnino, v katero so bili vključeni tudi koloni , lahko ravnal kakor je
želel.Možnost nasledstva.
79
KAKO OHRANITI RAVNOTEŽJE
•
•
•
•
•
•
•
•
Mesta in meščanski sloji so pričakovali od združitve rahljanje fevdalnega
gospodarskega sistema , ne pa favoriziranje plemstva.
Mesta, ki so Izabeli stala ob strani v državljanski vojni, je skušala nagraditi z
možnostjo državnih služb, pri čemer bi meščanstvo odrinilo plemstvo od monopola v
vojski, administraciji in diplomaciji.
Za obrtnike, trgovce in bankirje ponudba Izabele ni bila zanimiva, tako da je vse
ostalo po starem in grozilo z večnimi napetostmi v prihodnosti.
Absolutno kraljevo oblast sta podprli profesionalna vojska in stalna diplomatska
služba( Rim, Benetke, London, Bruselj, Dunaj).
Stroške za okrepljeno državno upravo (uradništvo) sta jemala iz davkov-10% za vse
transakcije, carine, davek na premike ovčjih čred, davek vojaških redov, cerkveni
davek.
Davke so pobirali zakupniki (ki so tudi stali), stekal pa se je v neke vrste finančno
ministrstvo.
Prihodki iz Kastilije so se uporabili za vse španske potrebe; prihodki iz Aragonije pa
samo zanjo-nezadovoljstvo Kastilije.
Državna uprava: kraljevski svet z vrhovnim sodiščem, kraljevi namestnik,upravitelji za
vsako provinco- vsi uradniki.
80
URADNIŠKA ABSOLUTISTIČNA MONARHIJA
•
•
•
•
•
•
•
•
S kaljestvoma sta upravljala corteza, člani cerkveno in posvetno plemstvo in
predstavniki 18 mest v Kastiliji.Vladar se je nanju obračal ob potrebi
zvišanja davkov.
Corteza se nista sestajala redno.
Samo v Kataloniji se je Ferdinand II trudil vplivati na mestni svet barcelone,
a ni ogrozil njegove avtonomije.
Da bi se oblast Katoliških kraljev čutila povsod, sta postavila svoje kraljeve
sodnike z velikimi pooblastili. Verjela sta, da velik nadzor nad vsemi ljudmi ,
posebno pravosodni, zagotavlja njuno pravo oblast.
Obnova rimskega pravosodja in zakonov,zborniki kraljevskih zakonov,
kraljevsko apelacijsko sodišče, eno na S, drugo na J, v obeh kraljevinah.
Izabela in Ferdinand sta vse svoje odločitve obrazložila z Božjo
previdnostjo, ki ju vodi in svojo mesijansko vlogo.
1496 ju je papež Aleksander VI nagradil z nazivom Katoliška kralja.
Bila sta prepričana v versko enotnost, ki sta jo dosegla z reformo španske
Cerkve, hierarhije, v Španiji kot Novem svetu.
81
REFORMA CERKVE IN DUHOVNOSTI
•
•
•
•
•
•
Reforma duhovščine je bila osnova države in politike, ki sta si jo zamislila
Katoliška kralja: bila je potrebna, zaradi nediscipline in neduhovnega
življenja klerikov; zato sta zahtevala proste roke za svojo reformo in
Aleksander VI je nanjo pristal.
Aragonski kralji so bili tudi kralji Sicilskega kraljestva(J Italija).
Kralja sta postavljala škofe, župnike, imela vpogled v pobiranje cerkvene
desetine in to na vseh španskih ozemljih-tudi na Kanarih in Novem svetu.
Največjo moč nad duhovnim svetom Špancev pa sta dosegla z Inkvizicijo,
neposredno podrejeno kroni, ki sta jo ustanovila za izkoreninjenje judovstva
in Judov.Poslovni uspehi, judovstvo, ki ni pokleknilo pred krščanstvomŠpance vseh slojev so,s ščuvanjem krone nazadnje, spremenili v fanatične
antisemite.
Inkvizicija je bila kot cerkveno sodišče namenjena pravovernosti
kristijanov.V Španiji je bila namenjena predvsem spreobrnjencem, za katere
so verjeli, da so še vedno vdani svoji veri.
Sčasoma je inkvizicija prevzela ideološki nadzor.
82
KAKO JE DELOVALA INKVIZICIJA
•
•
•
•
•
•
Nova inkvizicija je bila uvedena v Španijo z bulo Siksta IV l.1478. 1483 je bil
ustanovljen Svet inkvizicije in naslednje leto imenovan Veliki inkvizitor
Tomas de Torkvemada za obe kraljestvi.
Inkvizicijska sodišča so se najčešče odzivala na anonimne obtožbe,
zaplenila obtoženčevo lastnino, v svečani ceremoniji, imenovani auto de fe,
pa obrazložila in opisala sodbo.Smrtno kazen je vedno izreklo civilno
sodišče.
V 300 letih dela Nove inkvizicije je bilo usmrčenih 150 000 posameznikov.
Najprej so bili obsojeni spreobrnjeni Judje, nato heretiki kot erazmovci,
protestantje itd.Do l.1560 so bili počiščeni.
Inkvizicija je obstajala še naprej, obsojala praznoverje, seksualne
prestopnike, škodljive knjige itd.Že zavedanje o obstoju Inkvizicije je Špance
držal v strahu.
Protijudovski zakoni za velikimi pogromi 1391, l.1492.Izgon več kot 100 000
Judov je povzročilo , posebej v Kastiliji skoraj vse sposobne poslovneže.
83
ENAKA USODA MUSLIMANOM
•
•
•
•
•
Poleg poslovnežev so odšli veliki intelektualci kot astronom Abraham
Zahuto oz. Jehuda Abrabanel ali Leon Ebreo.Pot je šla na Portugalsko, nato
v Z Evropo in v Osmanski imperij.Pregnani španski in portugalski Judje so
začetniki Sefardov.
Krščanska Španija je požirala muslimansko Španijo: prav tako okoli 110
000 muslimanov, je pod izgovorom ene vere in zedinjenja polotoka, izbiralo
krst ali izgon.
Inkvizicija je bila proti moriskom ali Novim kristijanom bolj milostna kot proti
spreobrnjenim Judom.Njihove pravice je izbrisal šele Karel V l.1525.
Sledile so vojne med Aragonijo in Francijo(Karl VIII), ki je zahtevala tudi
Neapeljsko kraljestvo.
Po izgonu muslimanov je vojska Katoliških kraljev krenila na S obale AfrikeOran, Bugija (Alžirija), Tripoli; Španci so večino mest in zaledij obdržali vsaj
300 let.Izgovor za osvajanja Afrike:osmanski napadi na Apeninski polotokOtranto.
84
OSVAJANJE SVETA
•
•
•
•
•
•
Učvrstitev na Kanarskih otokih kot model bodočega osvajanja: sila in
razgovori z domačini, umiranje domačinov za evropskimi boleznimi, za
katere niso bili imuni, suženjstvo, evangelizacija, nove intenzivne
poljedelske kulture s skoraj brezplačno delovno silo.
Izabela je poslušala Krištofa Kolumba, ki je predlagal špansko zasedbo
Filipinov in Oceanije.
Trgovina z začimbami je bila vir ogromnega bogastva; do osmanske
osvojitve Istanbula je bila v rokah italijanskih mest.
Nove ladje, male, hitre karavele; samo napačen matematičen izračun
Kolumba, da je pot preko Atlantika krajša kot portugalska pot okoli afriškega
roga.17.4.1491 sta Katoliška kralja podpisala dokument, s katerim je
Kolumb dobil naziv podkralja in admirala, pravico da uživa desetino vseh
pokrajin, ki jih bo odkril in dala mu sredstva za odkrivanja.
Kolumbova plovba.
Aleksander VI je z bulo 1493 potegnil črto osvajanja Španije in Portugalske.
85
ODKRITJE NOVEGA SVETA IN POSLEDICE
•
•
•
•
•
•
•
•
Sporazum v Tordesiljesu 1494.
Kolumbove štiri plovbe.
Odkritje Novega sveta je kontinentalno in tradicionalno Kastilijo popolnoma
spremenilo.Portugalci so domačine novih ozemelj takoj spremenili v sužnje , Izabela
pa je zahtevala njihovo spreobrnitev, spremeniti jih s tem v svobodne ljudi.Postali pa
so malo plačani delavci na plantažah.
Vsa svetovna plovba je bila vodena iz enega pristanišča, Sevilje.
Ferdinand Aragonski je bil uresničitev Maciavellijevega Vladarja. Kot soprog Izabeli je
bil precej nezvest mož.
Svoje uspehe, bil je moder vladar in dober vojak, je dolgoval svojim vojskovodjem in
dobrim diplomatom.
Po smrti Izabele l.1504, se je poročil z nečakinjo Ludvika XII, francoskega kralja, in
privolil v vrnitev neapeljskega kraljestva Franciji, vkolikor druga žena ne bo imela
otrok.
Hči Izabele in Ferdinanda pa je bila poročena z Filipom(Lepim) Habsburžanom,
sinom Maksimilijana I.in Marije Burgundske.Margareta Avstrijska, cesarjeva hči pa je
bila poročena z Juanom , sinom Izabele in Ferdinanda.
86
DINASTIČNA POLITIKA
•
•
•
•
•
Nasledniki na prestolu naj bi bili otroci Ivana in Margarete Habsburške
(Avstrijske), sina Izabele in Ferdinanda, če ne bi imel otrok pa njegova
starejša sestra, infantinja Izabela.Že naslednje leto sta umrla Ivan in
Izabela-1497.
Hči Ivana, sedaj prestolonaslednica, je vso oblast prenesla na moža Filipa
Habsburžana, ki je iznenada umrl l.1506.Ivana je kazala znake duševne
zmedenosti, nesposobna za vladanje.
Skrb za vnuke sta prevzela stara očeta Ferdinand Aragonski in Maksimiljan
Maksimiljan I. je hčer, vdovo Margareto Avstrijsko postavil za namestnico
na Nizozemskem, ki je postala del španskega kraljestva s Maksimiljanovo
poroko z Marijo Burgundsko in poroko njunega sina Filipa s špansko
prestolonaslednico, hčerjo Katoliških kraljev.
Margareta je vzgojila tudi Karla Habsburškega, vnuka Maksimiljana in
španskega prestolonaslednika (najstarejši sin Ivane Blazne, rojen v Gentu),
na dvoru Maline pri Bruslju.
87
HABSBURŽANI NA ŠPANSKEM PRESTOLU
•
•
•
•
•
•
Karlovi učitelji so bili burgundski plemiči, ki so ga seznanili z idejami Erazma
Roterdamskeg.
Ferdinand Aragonski, ded, se je navduševal, da bi špansko krono dedoval drugi vnuk,
Ferdinand II. Karlov mlajši brat. Živel je v Španiji,kjer je bil tudi rojen, veliko skupaj z
materjo Ivano Blazno.
L.1519 je umrl Ferdinand Aragonski, prava naslednica je bil anjegova in Izabelina hči
Ivana Blazna.Njen namestnik, zaradi zdravja, je postal najstarejši sin Karel, ki je
oblast poveril kardinalu Sisnerosu.
Karl Habsburški je bil l.1516 priznan kot naslednik in kronan kot Karel I., kralj
zedinjenih kraljestev iberskega polotoka.
Karl I. še nikoli ni bil v Španiji.Preden pa se je predstavil svojim podanikom, je za
Španijo nastopilo nestabilno obdobje: berberski pirati in Osmani so skušali prek
ogrožanja Neapeljskega kraljestva prodreti v Z Sredozemlje.Francozi pa so ogrožali
Navaro.Predstavniki mest Burgosa, Leona, Valjadolida in Samore so od Karla
zahtevali, da pride v Španijo; prihajale so tudi pritožbe iz Nove zemlje.
Sklenjeno je bilo zavezništvo med Karlom Habsburškim, francoskim kraljem
Henrikom VIII, papežem in cesarjem Maksimiljanom in izmenjana odličja.
88
PRIHOD HABSBURŽANOV V ŠPANIJO
•
•
•
•
•
Prihod Karla I v Španijo je bil zelo težaven, dolg in poln neprilik. Dežele ni
poznal, ni govoril njenega jezika; preden je karkoli odločil, sta Karel in
njegova sestra Leonora obiskala mater v Tordesiljasu.O tem obisku ne
vemo nič.
Karel je prvič videl tudi brata Ferdinanda, s katerim sta skupaj prijahala v
svečani povorki v Valjadolid.
Španija je svojega novega kralja pričakala kot tujca.Karel je bil po smrti
svojega deda Maksimiljana imenovan tudi za cesarja Svetega rimskega
cesarstva 1519-Karla V.Kronan je bil v Aachnu.Stroške kronanja sta nosili
Kastilija in Aragonija.Kuhal se je upor, ki ga je kraljeva vojska zatrla.
Do upora je prišlo tudi v Valenciji, predvsem zaradi konkurence italijanskih
trgovcev, nezadovoljstva kmetov,preveliki razslojenosti. Zahteve novemu
kralju naj jih zadovolji: uporniki so se začeli pobijati med seboj, kuga l.1520
je kosila, upor je izzvenel na Majorki, ki je trpela zaradi visokih carin in
visokih cen žita.
Španija je bila popolnoma drugačen svet za Karla V. , kot svet njegove
mladosti, Nizozemska.
89
POSEBNOST ŠPANIJE
•
•
•
•
•
V 16.st. z nastopom Karla V. se je pokazala posebnost Španije nasproti
ostali zahodni Evropi: prepletenost modernizma in tradicionalizma, mesta in
njeni voditelji, mali plemiči-hidalgi, lastniki podeželja.
Druga posebnost je bil razvoj španskega fevdalizma: komaj začet v
vizigotskem obdobju, je bil presekan z muslimanskim osvajanjem, vse do
13.st. se Španija ni normalno razslojila.Namesto na posesti fevdalcev, je
bila razdeljena na državne posesti Leona, Kastilija, Aragonije, Navare in
Katalonije.
Španski grandi so imeli velike posesti, ne v enem kosu; na S jih je bilo
manj, na J vedno več, tudi mestni patriciat, popolnoma nepovezani z
življenjem drugih slojev na svojih posestih.
V času rekonkviste je nastajalo novo, vojaško plemstvo, hidalgi, ki jim je
vladar za vojaške uspehe obljubil lastno sodstvo. Zato je bilo
posameznikov, ki so se skušali uveljaviti veliko.
Španija je imela nasproti ostali Evropi nesorazmerno veliko aristokratskega
sloja.Izgon Judov je kraljestvo ohromil za nekaj stoletij, kar niso mogli
nadomestiti z velikim bogastvom Novega sveta.”Svetost krvi” v vseh slojih.
90
ČISTOST KRVI IN POSLEDICE
•
•
•
•
•
•
Don Kihot-preberite!!!
Plemenitost je osnova in vse- vrline, bogastvo , je manj vredno.
V času Karla V. se je španska aristokracija med seboj razslojila v tri sloje:
grandes, caballeros ( neke vrste srednji sloj plemstva, okostje vse družbe,
predvsem v mestih) in hidalgos ( titularno plemstvo, ponavadi precej revno,
don, Cervantes).
Država Karla V.Posebnost Navare, ki je vezala nase še ostale tri baskijske
province.Aragonija, sestavljena iz Katalonije, Valencije in Balearskih otokovpodkralj.Sodna avtonomija.Davke so uporabili zase, skoraj nič državni
zakladnici.
Poseben položaj Valencije, izbira članov cortesa z žrebom.Kraljeve davke
so tako kot drugod v Aragoniji nadzirali kraljevi sodnik, davkar in ostali
kraljevi ljudje.
Valencijo in Katalonijo so družila skupna zgodovina jezik in podobna
uprava.Zaradi pomembne lege Katalonije je bil njen podkralj ponavadi
general.Podkralje so nadomeščali upravitelji ali gubernatorji.
91
KASTILIJA JE RAZUMELA VLOGO ČASA
•
•
•
•
•
•
Uprava mesta Barcelone: dvodomni mestni svet; 17 sodnikov, Svet stotih,-144
zastopnikov obrti, trgovcev, meščanov in plemičev.Vsako leto se je na novo, z
žrebom, volilo polovico mestne uprave.Katalonski cortes je upravljalo 6 predstavnikov
vsakega mestnega sloja, za 3 leta.
Ker se je težišče Evrope preusmerjalo na Atlantik, je tradicionalna avtonomija
Aragonije postajala okostenela.
Kastilji je novo vlogo dodelil Karel V ,iz nje pa so izhajale tudi obveznosti:stroški za
evropske vojne, zadrževanje Osmanov, versko misionarjenje, obe Ameriki, problemi
na Nizozemskem.
Zato pa se je Kastilja bogatila z zakladi Novega sveta.
Kastilianizacija Španije in z njo centralizacija, ki pa je tekla počasi.Kastilščina je
postala uradni jezik Španije.
Trdna notranja politika je bila odvisna od ravnotežja med krono, plemstva, Cerkve in
mest.Plemstvo je predstavljalo nekaj starih, močnih vojaških družin.mesta so imela
politično moč v cortesih. Krona se je naslanjala na Cerkev in jemala iz njenih
desetin.Trije stari viteški redi (odličja in bratovščine) , Santijago, Kalatrava in
Alkantara-velika moč.
92
DRŽAVA KARLA V
•
•
•
•
•
•
“Država” je bila kraljeva last, njena osnovna naloga državne službe,
uslužbenci so bili različno vezani na Cerkev ali upravo, samostojna ,
profesionalna birokracija, zadostna sama sebi, podvržena korupciji, nova ,
močna sila, s svojo ideologijo in moralo.
Italijanske vojske Karla V in sina Filipa II-v sklopu avstrijsko beneških vojn.
Mir v Combreju je v Firence vrnil Medičejce, ki so bili pod španskim
vplivom, Francozi so se odrekli Milanski vojvodini, Genova Andrea Dorie je
služila Španiji. Papež Klement VII je bil vesel, da ga je Karel V obranil
“protestantske” nevarnosti.Karel V je dirigiral vatikansko politiko.
Osmanske vojne: po l.1530, Sulejman Veličastni, prodor Osmanov v Z
Sredozemlje so preprečili vitezi Ivanovci, ki jim je Karel V dal Malto.
Admiral turške flote, bivši gusar Hajrudin Rdečebradi, je imel močno
oporišče v Tunisu, ki ga je Karel V uničil.
Sveta liga ni odigrala svoje vloge, pohod nad Alžir 1541 je neslavno
propadel v viharju, ki je uničil polovico cesarjeve križarske flote.
93
NASLEDNIK
•
•
•
•
•
•
•
•
Padci španskih oporišč na S Afrike: Tripoli 1551, Bugija 1555, gusarji
napadajo obale Španije.
Spoprijemanje Karla V s protestantizmom.
1556 je Karel V abdiciral v korist svojega sina Filipa II.Španija je obdržala
posesti v Italiji, Nizozemsko in prekomorska področja v dogovoru med
Karlom V in njegovim bratom Ferdinandom II.
V Španiji so Habsburžane imeli za tujce, čeprav sta bila cesar in njegov brat
pol Španca.Na pogled nista bila Iberijca.
Mati Filipa II je bila portugalska princesa, rojen je bil v Španiji.Bil je asket, a
so ga bolezni vseeno došle.Šolanje, neznanje jezikov in s tem
nerazumevanje mentalitete recimo Nizozemcev in Nemcev.
Filip II je od očeta prevzel tudi njegove sovražnike: Osmane, protestante in
Francoze.Čez nekaj časa še Angleže in Nizozemce.
Prodor Osmanov v Z Sredozemlje se je nadaljeval, Malta se je obranila, a
pomagali so alžirski gusarji.1571 so osvojili Ciper, bitka pri Lepantu 1571.
Filip II se je lahko obrnil na Atlantik.Na Nizozemskem je vojvoda Alba začel
strahovlado.
94
FILIP II
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Nizozemska vstaja, razdelitev na S in J, Viljem Oranski.
Po smrti portugalskega kralja Sebastijana je kot sin portugalske princese
postal portugalski kralj.
Poroka z angleško kraljico Marijo Tudor; napredovanje protestantizma,
militantnega kalvinizma, angleško gusarjenje na Atlantiku, angleška
podpora nizozemskim upornikom, usmrtitev škotske kraljice Marije Stuart ,
vse to je Filipa II pognalo v napad njegove Armade nad angleški otok.
V Franciji je podpiral katoliško Ligo, ko je izumrla s Henrikom III družina
Valois, je skušal preprečiti krono navarskemu princu Henriku Burbonu,
hugenotu.Filip II je umrl v Escorialu 1598.
Ferdinand Magelan , plovba 1519 do 1522.
Srebro in zlato iz Amerike ali Španske Indije.Vojaki in avanturisti.
Trgovsko združenje iz Sevilije in Državni svet naj bi kontrolirala osvajanje in
osvajalce, tako Špance, kot nekatere indijanske družine.
Osvajanja so bila porog tako naravnemu pravu kot zakonom.
Bartolomeo de las kasa je l 1515 opisal neverjetno surovost zmagovalcev.
95
OSVAJALCI NOVEGA SVETA
•
•
•
•
•
•
•
•
Cortes in Mehika; Pizzaro je verjel v Eldorado.Naslednji osvajalci.
“Republika Špancev “ in “republika Indijancev”.
Zakon iz l.1542 s katerim naj bi se uvedel red nad samovoljo lokalnih
mogočnikov; ozemlje so razdelili na Novo Španijo in Peru.
Frančiškani, dominikanci, avguštinci in jezuiti so spreobračali domorodce,
univerzi v Meksiku in Limi.Hispanizacija osvojenih ozemelj z novo kulturo in
duhovnostjo.
Čeprav so bili Moluki portugalsko ozemlje, so Španci pošiljali ladje do
Marijanskih in Karolinskih otokov in Filipine-1545, Manila 1571.
Iz Peruja so osvajali Oceanijo, Salomonove otoke, Polinezijo.1595. Čeprav
otočij niso zasedli, se je Oceanija spremenila.
Zaradi bogastva iz Novega sveta, so v Španijo lahko prihajali najboljši
umetniki iz Italije; španska renesansa naslednjih dveh stoletij, prve tiskarne,
knjige, privatne knjižnice, a tudi v tej Zlati dobi se je bilo potrebno paziti
cenzure inkvizicije.
Univerze v Salamanci, Valjadolidu in Leridi so dobile naslednice v Valenciji,96
Alkali, Granadi, Saragosi, Ovijedu-16.st.
ZLATA DOBA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Prevod Biblije, pesništvo in proza.
El Escorial, samostan in dvorec, knjižnica .Karel V je sezidal trdnjave –
alcazar-u Sevilji, Madridu in Toledu.Katedrale v Burgosu, Sevilji, Haenu.
Špansko slikarstvo 16.st.-vezano na Filipa II.El Greco.
Prav v tem času pa je Španija postala država drugega reda.
S smrtjo Filipa II je Španija za veliko čas ostala brez vladarjev , ki bi z močjo
in karizmo državo ohranjali v središču evropske politike.
Karla V in Filipa II Španci niso razumeli v času njunega vladanja; vizije
nasledniki niso imeli.
Problemi Španije v 17.st.: preredko prebivalstvo, odhajanje v Novi svet;
napredka v pridelovanju hrane ni bilo; Španija je bila polna beračev ali
popotnikov, pripadnikov vseh slojev.
Zlato, ki je pritekalo nekaj časa v velikih količinah, se je zdelo, da se je
izgubilo v različnih perifernih vojnah.Rudniki dragocenih kovin so se izčrpali,
uradništvo v Novem svetu pa je bilo vedno dražje.
Španije je vse manj proizvajala-vojaško razpoloženje preteklega obdobja-in
vse več trošila.
97
KRIZA 17. STOLETJA
•
•
•
•
Angleški in francoski gusarji na španske zlate galeone; inflacija , ki jo je
vzpodbudilo špansko srebro.V 17. stoletju se je uvoz srebra najprej
prepolovil, nato samo tretinja.Nova dognanja, zakaj tak upad-263.
Ameriški Španci so z izvoženim srebrom plačevali ves uvoz iz matične
države; domači trgovci davkov iz tega naslova niso predajali kroni;
zaostajanje proizvodnje, neobstoj industrijske tradicije, slaba družbena in
gospodarska situacija, velika tuja konkurenca z nizkimi cenami; veliko
tihotapljenja srebra, v Novem svetu proizvodnja, ki ni več potrebovala
matice.
Epidemije bolezni, kolera, atlantska kuga, milanska preko Provanse-štiri
epidemije kuge v 17.st.
Sama Španija si je prizadevala “iztrebiti” svoje prebivalstvo: izgon Moriskov
-300 000 (pokristjanjenih muslimanov),domače prebivalstvo v Ameriko,
doseljenci Francozi v Katalonijo, vendar visoka nataliteta , kljub umiranju
novorojenčkov. Španija je imela v začetku 18. st toliko prebivalcev kot
konec 16.st.
98
NOVI FEVDALIZEM V 17. STOLETJU
•
•
•
•
•
•
•
Precejšnje pustote v ruralnem okolju so njive spreminjale v pašnike(izgon
Moriskov, ki so bili poljedelci), upad žitaric in vzpon vinske trte, v Galiciji in
ob obali koruza; bazične spremembe, ki so tudi preobrazile kulturno krajino.
Uvoz poceni in boljših izdelkov je zapiral domače manufakture,
nesposobnost prilagoditve tržišču,nevlaganje v novo tehnologijo- španske
manufakture so ostale pasivne do 18.st.
Državna proizvodnja-orožje in ladjedelnice so nekako delale.
V pomorski trgovini so prednjačili Nizozemci, Francozi in Angleži.Trgovina z
Ameriko je pokrivala španski deficit do konca 17.st.; Španci niso bili več
sposobni nadzorovati izkrcavanja blaga, kaj šele plovbe.
Vrhinec krize je doživela Kastilja 1677-87: klimatske spremembe, ohladitve,
slabe žetve, fiskalni in monetarni nered, kmečki izgredi v Kataloniji in
Valenciji.
Katalonija se je izognila krizi z novimi manufakturami svile, usnja, kovin;
novimi ladjedelnicami, ki so rešile Barcelono.Trgovska zbornica, zakonodaja
samo za Katalonijo.
99
KRIZA ŠE KAR TRAJA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Plemiški privilegiji so se še kar množili, inflacija titul,obsedenost s krvjo, častjo in
močjo,aristokracija je bila najštevilčnejša v dobro plačanih državnih službah, mlajši
sinovi v vojski ali cerkvenih službah.
Španska družba je zelo pobožna.
Bogati trgovci so kupovali plemiške titule.
V nekaterih mestih je bilo polovico meščanov revežev.
V Franciji in Španiji se je v 17.st. obnovil lov na čarovnice.
Občasno je prišlo v mestih in na podeželju do vstaj brez pravih ciljev, ki so bile zatrte.
Vladarja je občasno zamenjal valido, privado, njegov poverjenik, tako da se je še bolj
odmaknil od vladanje in podanikov.
Kraljevi miljenci, validos, so imeli svoje kabinete, vlade v senci, obvladovali tudi
vojsko.
Uradništvo, ki se je množilo, je bilo temelj kraljevega absolutizma; nestabilni
mednarodni odnosi so zahtevali več vlaganja v vojsko, kako dobiti nove davke? Davki
na vse. Kvarjenje monete, “bakrena revolucija”.Bankrot države, ki ga niso mogli
preprečiti tudi Judje, ki so bili klicani na pomoč..
100
FILIP III
•
•
•
•
•
•
Razkošna poroka z Margareto Avstrijsko.Kraljevi miljenec vojvoda Lermo.
Nestrpnost španske Cerkve v času protireformacije, izgon Moriskov in že
povedane posledice.Končano 1614.
1618 se je začela tridesetletna vojna, ki je zaradi zamotanih zavezništev
vpletla tudi Španijo.Filip IV- miljenec vojvoda Olivares.Želel je razlastiti
Lermine kliente, zaustaviti korupcijo in uradništvo narediti učinkovitejše.
Za te cilje uje ustanovil posebne svete, hunte, za vse dele politike in
gospodarstva.Najpomembnejša je bila Velika hunta za reforme.Njene
naloge, neuspeh.
Reforma za ustanovitev Velike armade 140 000 vojakov, obenem pa
izgradnja palače Buen Retiro v Madridu.Katalonija ni želela z davki podpreti
obeh projektov.Istočasno pa je Francija 1632 napovedala vojno.
Francozi zavzamejo trdnjavo Salse v Rosejonu, Katalonija izkoristi situacijo,
razglasi , da prekinja vezi z vlado v Madridu, razglasi republiko in prizna
francoskega kralja Ludvika XIII za vladarja.
101
SEPARATIZEM
•
•
•
•
•
•
•
•
Katalonsko odcepljanje sta zadušili tako francoska kot španska vojska1644.
Aragonija je tudi razmišljala o odcepitvi, prav tako Portugalska, Neapelj in
Sicilija.
Portugalska ni bila več sposobna braniti svojih prekomorskih posesti, ki so
jih zavzemali Nizozemci-Brazilijo, Z Afrika, delno Tajska.1668 je Španija
priznala neodvisnost Portugalske in novo dinastijo Braganca.
Vsi upori so bili deloma posledica gospodarske in finančne krize, upirali pa
so se pod vodstvom grandov, ki jih je kriza prizadela.
Sicilski upor je podprla lakota na splošno, podprli pa so ga Francozi, češ da
je prebivalstvo predvsem nezadovoljno s španskimi kralji.Podobno tudi upor
v Neaplju, ki je iskal pomoč kardinala Mazarina, namestnika mladoletnega
Ludvika XIV:
Tako kot na Siciliji, je tudi upor v Neaplju zatrl z vojsko Juan Jose Avstrijskinezakonski kraljevi sin.
Filip IV je umrl 1665 v Madridu; zamenjan je bil valido Oliveras, naslednik
Luis de Aro, je imel težko delo.
102
Španska kriza sredi 17. st je bila vzporedna s frondo v Franciji, zaostritev
POSAMEZNE FAZE NAZADOVANJA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Finančna kriza se začne z majhno inflacijo, sredi 40-tih kulminira.
Najnižja demografska krivulja v 17.st.-iz vojske odhaja visoka aristokracija,
vojaki niso plačani, država nima denarja, brez denarja ni ljudi.
Po smrti Filipa II se na vseh evropskih prestolih pojavijo “pacifisti”.
Konec vojn z Anglijo, 1609 priznanje neodvisnosti Nizozemski.
Na S Italije je Španija ohranila Mantovo in Montferato.
Zbližanje Francije in Španije , politika Marije Medici: dvojna poroka med
prestolonaslednikom Ludvikom XIII in hčerko Filipa III Ano Avstrijsko;
bodoči španski kralj Filip IV pa i Izabelo Burbonsko, hčerjo pokojnega
francoskega kralja Henrika IV.
Zbližanje avstrijske in španske veje Habsburžanov.
Vstop Španije v tridesetletno vojno, porazi, kljub mesijanskemu mišljenju,
oportunistični vstop Francije na strani Švedske v vojno, francosko-španska
vojna, malo zmag, več porazov in na koncu Pirinejski mir 1659.
Obstojna meja na J med državama, J Nizozemska španska, zakon med
Ludvikom XIV in infantinjo Marijo Terezo Avstrijsko, hčerjo Filipa IV.
103
ŠPANSKI BAROK
•
•
•
•
•
•
•
•
Novo, nikoli videno, koncept Misijonarske države, v obrambi vere,
avtoritarne monarhije itd.
Sakralizacija vsakadana, globoka vera slehernika v zadnji vasi.
Trojna kanonizacija Ignacija Lojole, Tereze Avilske in Frančiška Javiera
1622 je pretresla Špance, vrhunec identifikacije z vero.Španski jezuiti.
Pisci kot Miguel de Cervantes, esejistična proza, Lope de Vega-komedije,
Pedro Caledron de la Barca drame itd.
Madrid je dobil izgled imperialne prestolnice s trdnjavo, Glavnim trgom,
Rotovž ali danes stavba Ministrstva za zunanje zadeve, Panteon, Grobnica
kraljev v El Escorialu.Jezuitska cerkev sv.Izidorja, palače itd.
Množica izjemnih slikarjev, od katerih najbolj poznamo Velasqesa, portreti
kraljev in njihovih žena, zmagovite bitke.
Poslednja leta Filipa IV so bila skrb za naslednika: prestolonaslednik
Baltazar Karl je prekmalu umrl; Filip IV star 44 let se je poročil z nečakinjo
Marijo Ano-14 let , 5 otrok, preživela hči Margareta in sin, naslednik Karl.
Karl II 1665-1700 , bolehen, zaostal, samo trikrat se je pojavil v javnosti.
104
ČAS KARLA II
•
•
•
•
•
•
•
Verjetno Karl II v vsem svojem vladarskem času ni sprejel ene same
samostojne politične odločitve.
Vendar Španija ni bila tako centralizirana monarhija, da bi odsotnost
močnega vladarja povzročila razpad države.
V Španiji so tedaj vladali cortezi, in neformalna vlada s gobernatorjem ali
presidentom, najvišjo upravno in sodno oblastjo. Med cortezi ali Sveti je
imel najvišje mesto kastiljski.
Sveti so zasedali v Madridu, vsak od njih na en dan v tednu.
Karel II ni bil sposoben imenovati prvega ministra, človeka -valida, ki je imel
vso neformalno oblast v državi, kot je bila do sedaj navada.Nato so se
zamenjali štirje.Različni sveti , kabineti so se kar množili.V vladi je bilo
preveč funkcionarjev, birokracija je bila glomazna.
Plemstvo je bilo v večini v državnem, vojnem in finančnem ministrstvu.Ni jim
bila potrebna formalna izobrazba.
Univerze so se spremenile v tovarne pravnikov, ki so zapolnjevali večino
birokratskih mest.
105
ŠIBEK KRALJ, NEUČINKOVITA IN PREŠTEVILNA BIROKRACIJA
•
•
•
•
•
•
Uradniška mesta v državni upravi so bila odlično plačana, prinesle so
prestiž in moč.Taka mesta so začeli kupovati, birokracija se je
razmnoževala.
Visoke plemiče so obtoževali, da zaradi zadolženosti zahtevajo zase
najboljša uradniška mesta; nižje plemstvo, pravno izobraženo se je dobro
znašlo in postalo vse močnejše.Uspešne kariere so odpirale vrata v Cerkvi
in Inkviziciji.Uradništvo in vojaško plemstvo brez pravniške izobrazbe so bili
zlorabljani.Najbolje plačane in prodajane so bile mestne službe.Načelno se
je lahko kupilo vsako službo. Državna blagajna pa je bila prazna.
Kupci služb so kupovali tudi za svoje potomce.Ko jih je zmanjkalo, so si
izmislili častne , izmišljene službe.Recimo “tajnik Njegovega Veličanstva”, ki
jih je bilo 12 na zahtevo kralja samega(od prej nekaj 100).
Nihče se ni ob to spotaknil, ni bilo nobenih pritožb. Španski zgodovinarji radi
poudarijo, da je situacija v zvezi s kupovanjem služb in nazivov v Franciji
bila dosti hujša.
1676-85 je nova epidemija kuge zahtevala četrt milijona življenj.
106
Na tako hudo depopulacijo niso odreagirali.
FILIP V
•
•
•
•
Karel II je državo zapustil z oporoko vnuku Ludvika XIV, Filipu
Burbonskemu, vojvodi Anžujskemu.Vendar je Velika zveza Anglije,
Cesarstva in Nizozemske menila, da je Ludvik XIV s tem postal premočen.
Filip V je prišel v Madrid mirno l.1701, prav tako naslednje leto v Barcelono,
nato pa v Italijo. Avstrijska vojska je napadla Milansko vojvodino, ,
nizozemska vojska Cadiz, habsburški pretendent na špansko krono
nadvojvoda Karl, sin cesarja Leopolda I je prišel v Lizbono.
Vojna za špansko dediščino.1705-1714.Španija se je postavila za svojega
kandidata Filipa V.Španci so v tej vojni izgubili vse evropske
posesti(Milansko vojvodstvo, Neapelj, Sicilijo,Sardinijo, J Nizozemsko), ki so
prešle na Habsburžane, Angleži so zadržali Menorko in Gibraltar in
monopol nad izvozom sužnjev v špansko Ameriko,ribolov ob obalah Nove
Škotske in Nove Fundlandije.
Španija je bila sedaj v sorodstvenem in zavezniškem razmerju s Francijo in
je skušala vrniti vsaj del evropskih posesti; v vojni za poljsko nasledstvo in
oslabljeno Avstrijo je dosegla , da Karel III, tretji sin Filipa V postane kralj
Neapeljskega kraljestva-vzporedna burbonska veja.
107
KAREL III
•
•
•
•
•
•
Vojna za avstrijsko nasledstvo-Marija Terezija- je omogočila Filipu VI, sinu
Filipa V., da si pridobi Parmo, Piazenzo in Gvastallo-druga italijanska
burbonska veja.
Špansko angleška vojna-1739-48, Španija je želela spremembe utrechtega
miru ; Angleži so izgubili vstop na Južna morja.
18. stoletje razsvetljenstva, konec vezi s španskimi Habsburžani in borba
proti Angležem v Ameriki; za vrnjeno Kubo je dala Florido, dobila francosko
Lussiano do 1802, in v vojni za neodvisnost angleških kolonij dobila zopet
Florido, menorko, prodirala iz Mehike v Kalifornijo.
V 18.st. sta vladala sinova Filipa V , Karel III in Ferdinand VI, ki je bil brez
otrok.Karla III smatrajo za najuspešnejšega kralja po Katoliških kraljih.
Skromen, asketski,znal si je pridobiti modre svetovalce.
Španski razsvetljenci so razmišljali o novih poljedelskih tehnikah,
manufakturah, boljšem izobraževanju, prilagajanju prava sodobnemu časudruštva, “Prijatelji zemlje”,časopisi-podobno kot v drugih evropskih državah,
samo da so v Španiji čakali kraljevega povelja.
108
CERKVENE REFORME
•
•
•
•
Razsvetljenci so želeli ukiniti samostane, za katere so menili, da ne delajo v
javno dobro,v razprave so vstopali janzenisti, ki so tako kot v Franciji skušali
spodkopati jezuite.
Karel III in Ferdinand VI sta podpisala konkordat s Cerkvijo: 2/3 škofov
postavlja krona, brez njene vednosti ne smejo krožiti papeške enciklike,
jezuite, katerih prva prisega je prisega papežu sta 1767 ukinila in dosegla
njihovo ukinitev na evropskem prostoru, pred tem že Francija in
Portugalska(nelojalnost kroni tudi v prekomorski Španiji).
Reforme šolstva niso bile uspešne, reformisti so upali, da bo Karel III ukinil
vse nepotrebne privilegije tako plemstvu, kot Cerkvi.Karel III je ukinil nekaj
samostanov , revidiral odredbe Inkvizicije, a razsvetljenstvo in janzenisti so
razdelili španske sloje kot tudi Cerkev.
Zemljiški posestniki, veliki grandi, npr vojvode Albe so imeli v lasti četrtino
Salamance, 168 vasi, niso dohiteli sedanjosti; posestva so se upravljala kot
latifundije in njihovi donosi so bili majhni; obdavčevanje je bilo arhaično in
zelo komplicirano;uvajanje enotnih davkov je bilo delo več kraljev.
109
KOLIKO JE BIL USPEŠEN KAREL III
•
•
•
•
•
•
Čas vladanja Karla III je bil idealen za uvajanje sprememb: po l.1766, dve
slabi žetvi, lakota, zahteval je od intendantov pokrajin, da prinesejo analizo
o lokalnih možnostih poljedelstva in živinoreje- v Kastiliji in Andaluziji.
Burboni so namesto dedovanja posameznih uradniških služb visokega
plemstva uvedli zaposlovanje sposobnih posameznikov, večkrat hidalgov.
Vendar so z nastopom službe dobivali visoke naslove.
Karel III je nameraval razdeliti skupna (srenjska) zemljišča posameznikom,
v lastniške srednje kmetije.
Ta poizkus mu ni uspel.Veleposestniki in kralj pa so si bili edini, da je
potrebno pridelati več hrane: ker je cena pšenice rasla hitreje kot volne, vina
ali oljk, so se posevki zamenjali.
Španija se je gospodarsko razdelila na dva dela: Kastilija in Andaluzija
poljedelstvo, baskijske pokrajine, Katalonija in Valencija pa prve
manufakture.
Konec 18.st. so se naposled vsa španska pristanišča odprala trgovini v Novi
svet.
110
“DVE ŠPANIJI”
•
•
•
•
•
•
•
•
Predelava železa, ladjedelnice, indians-tiskano bombažno platno iz
Katalonije, Baskije in Valencije-napredne španske pšrovince; Mezeta, in
ostale pokrajine pa poljedelstvo, ki ni dohitevalo evropske ravni.
Burboni so odprli državo , ker se jim ni bilo treba bati uporov, tako kot
Habsburžani.
Med obema polovicama ni bilo napetosti, mogoče zato, ker so Burboni
enako postopali z vsemi provincami, Habsburžani pa so preferirali Kastilijo.
Napetosti so bile samo med mesti, nosilci razvoja in vasmi, pueblosV vasi
so redko prihajali kraljevi ljudje, živele so upete v ustaljene tokove.
Madrid, središče tudi tujih diplomatov; Salamanka, Valjadolid, Sevilja, polne
študentov; Barcelona zardi napredne tehnologije stičišče evropskih
obiskovalcev. A v Španiji je bila samo desetina ozemlja mestna.
Karel III je umrl l.1788, na predvečer francoske revolucije.
Španski prvi minister Floridablanka je skušal revolucionarne vesti iz Francije
utišati, filtrirati, na pomoč je poklical Inkvizicijo.
Vendar novice so prihajale, z zaostereno situacijo se je spoprijel Karel IV 111
1788-1808, star 40 let.
EVROPSKI HUDI ČASI
Vladavina Karla IV je zaznamovana z dvema osebama: ženo Marijo Luizo
Parmsko, ambiciozno kraljico, ki je hrepenela po razkošju, mladih in
ekstravagantnih plemičih; druga oseba je bil Manuel Godoj, 25 gardni oficir,
hidalgo, mali plemič iz Ekstarmadure. Kralj ga je v hipu povišal v granda
vojvoda Alkudije.Ljubimec kraljice in tvorec notranje in zunanje politike
Španije.
Godoj naj bi obnovil liberalno politiko prejšnjega kralja, bil pa je trdoglav in
netakten.Hitro je obogatel, negoval lojalnost do kralja in kraljice, Španija se
je znašla v zavezništvu proti revolucionarni Franciji, Godoj je hitro sklenil
mir.
Karel IV ga je nagradil z nazivom Princ miru, kar mu je prineslo veliko novih
sovražnikov.
Prazno državno blagajno je Godoj skušal napolniti s cerkvenim bogastvom:
prisili je Cerkev, da je kupovala državne obveznice , obdavčil vse prihodke
Cerkve, tudi tiste za izobraževanje in pomoč ubogim.Cerkveno posest je
tudi prodajal, obdavčil veleposestnike itd. Razen sebe.
Na evropska, tudi španska vrata, pa je trkal Napoleon Bonaparte.
112
NAPOLEONOVA DOBA
•
•
•
•
•
•
•
1804 se je Napoleon proglasil za cesarja. Čez leto dni je francosko in
špansko mornarico uničil admiral Nelson pri Trafalgarju.
1807 je Karel IV dovoli Napoleonu prihod francoskih čet prek španskega
ozemlja na Portugalsko.
Španci so sumili Godoja, da se je na tihem sporazumel z Napoleonom.
1808 so francoske čete vkorakale v Madrid, Godoj je bil odpuščen, Karel IV
je abdiciral v korist sina Ferdinanda VII, preklical abdikacijo , oba sta odšla v
konfinacijo.
Španski kralj je postal Napoleonov brat Joseph.Španci so začeli z vstajami,
iz tega časa izhaja izraz guerilla.Organizirali so centralno vrhovno hunto,
razglasili ferdinanda VII za legitimnega kralja, vkorakala je francoska
armada.
Jozef Bonaparte je ukinil Inkvizicijo, razprodajal samostansko zemljo,
ustanovil masonske lože v vseh mestih, a nihče mu ni bil hvaležen.
Hunta je razglasila , da državna suverenost sloni na narodu, prav tako je
razglasila za narod vse podanike v španskem Novem svetu.Sama sebe je
113
ukinila za petčlansko predsedstvo na čelu cortesa.
ŠPANIJA V DOBI EVROPSKE RESTAVRACIJE
•
•
•
•
•
•
24. 9.1810 cortesi v Kadizu so razglasili Ferdinanda VII za legitimnega kralja, cortes
naj bi bil dvodomen, po vzoru angleškega parlamenta. A čas za spodnji dom še ni
nastopil.
Člani parlamenta so bili tako konservativci kot liberalci-prvič se je ta izraz tudi
uporabljal. Spremembe so zahtevali liberalci, nasprotniki sprememb pa so se
imenovali reakcionarji.
Ustavna komisija, ustava po kateri so vsi svobodni Španci na obeh straneh Atlantika
suveren narod , volitve na dve leti, samo moški, kralj ni več absolutni vladar, ima pa
pravico veta.V državnem svetu so sedeli samo grandi in visoki cerkveni
dostojanstveniki, a predstavljali so samo petino parlamenta.Prva španska ustava je
bila sprejeta 1812.
Čez eno leto je bila ukinjena Inkvizicija, a precej predlogov liberalcev ni dobilo večine.
Reakcionarjem je pomagalo tudi monopol nad časopisjem, ki je stalo na strani
reakcionarjev-nič sprememb.
Ob vrnitvi Ferdinanda VII v Španijo, je zavrgel vse kar je bilo narejenega in vrnil
Španijo v pravno stanje francoske invazije.
Liberalci so pričakovali, da jih bodo ljudje podprli, a Španci so raje pričakali kralja z
veseljem.
114
ŠPANSKA AMERIKA
•
•
•
•
•
Čeprav je Amerika Španiji postala breme in skrb, namesto da služi njenim
potrebam, je bilo osvobajanje za matico boleče.
Tako kot v Španiji, so tudi v kolonijah prevzele oblast hunte, ki so izšle iz
mestnih oblasti.Domačini so se uprli v Mehiki, Čilu, Kolumbiji, Novi Granadi
iz katere so nastale Venezuela, Ekvador in Kolumbija- do l.1822.
Ferdinand VII ni mogel pričakovati pomoči ostalih evropskih kolonialnih
držav;ZDA se niso vmešavale , prve so priznale neodvisnost novih držav.
Španija brez kolonij je izgubila tržišča, v evropski politiki pa postala
inferiorna.Ferdinand VII je ponovno obnovil Inkvizicijo, ki je sedaj lovila
janzeniste, Prostozidarje.Restavracija je trajala le šest let:oficirji, ki so se
borili proti Napoleonu, se niso strinjali z restavracijo Španije in so zahtevali
ustavo in parlament.
Ferdinand VII je ugodil zahtevi “proglasiteljev” in pristal, da vlada na osnovi
ustave.Zopet so izgnali jezuite, ukinili Inkvizicijo, dali naprodaj cerkveno
zemljo, da se poplača državni dolg. A tudi parlamentarna monarhija je
trajala le tri leta.
115
STRANKARSKO ŽIVLJENJE
•
•
•
•
•
•
Španski liberalci so se razcepili v dve skupini: “umirjene”, ustavni monarhiji
privrženi in konservativni liberalci, prepričani, da je srednji sloj, hrbtenica
vsake države .
Na volitvah so sicer konservativni liberalci zmagali, a jim kralj ni podelil
mandata izvršilnega vodenja, tekmovanje med strankami, prehajalo je v
državljansko vojno.
Španci so spoznali, da avtoriteta posameznika ali samo ene barve stranke
ne predstavlja volje naroda in izziva sovraštvo, ki je pri španski mentaliteti
hitro prešla v oborožen boj.
Vojska je razumela, da je njena obveza , da ohranja v državi mir in menja
civilno oblast, če ta oblasti ni vredna.
Ferdinand VII se je krvavo maščeval liberalcem: rešili so se v tujino,
predvsem v Pariz in London.
Cerkvi se je zameril, ker ni obnovil Inkvizicije; ker ni imel otrok , se je
španska opozicija začela zbirati okoli brata Karla.
116
DINASTIČNI BOJI SO ZAPOSLOVALI ŠPANCE
•
•
•
•
•
•
L.1830 je na francoskem prestolu Burbone zamenjal Ludvik Filip Orleanskiustavni monarh.1833 je umrl Ferdinand VII, nasledila naj bi ga hči Izabela II.
Brat Karel-Don Karlos, Karel V- ni priznal kraljeve nasledstvene oporoke in
začela se je nasledstvena vojna med karlisti in pristaši Izabele.Karlistični
pristaši so bili po poljedelskih predelih Španije, tradicionalisti, industrijski
deli-Barcelona, Bilbao, San Sebastian- pa na Izabelini strani.
V imenu mladoletne Izabele je bila regentinja njena mati Marija Kristina, ki
se je hitro po smrti moža poročila z mladim in privlačnim oficirjem.
V času karlističnih vojn je bila v Španiji ustanovljena Mestna milica, za
varovanje reda, v kateri so lahko službovali samo ljudje, ki so plačevali
davke-srednji sloj.
Izabelo II sta podprli tudi VB in Francija.
Španija je v teh vojnah skušala priti do liberalnega kraljevega absolutizma,
ki bi ga nadzoroval parlament, v katerem naj bi bili predstavniki
davkoplačevalcev.Radikale na obeh straneh je bilo potrebno odstraniti.
117
ŽIVLJENJE JE TEKLO DALJE
•
•
•
•
Radikalni liberalci so vprašanje Cerkve zaostrili: obtožili so jih celo za
kolero, ki je 1834 pobrala veliko življenj; prihajalo je do pobojev menihov,
predvsem pa jezuitov-Barcelona, Saragosa.
Država je bila finančno izčrpana, l.1835 je postal premie Juan Alvares
Mendisabal, liberalec judovskega rodu iz Cadiza, je s prodajo državnih
obveznic, ki so imele kapitalsko ozadje v zemlji Cerkve,aukcijsko razprodajo
zadolžene posesti veleposestnikov, prodajo samostanov, katere so novi
lastniki morali vzdrževati kot umetniško zgodovinske stavbe, državni poriv
novih zasebnih manufaktur itd znova napolnil državno blagajno in vnesel
finančni in gospodarski liberalizem.
Marija Kristina je za pomoč Anglije, dovolila uvoz angleških tkanin, kar je
manufakturiste in industrijske proizvajalce Barcelone ujezilo: začeli so se
nemiri, delavce so naščuvali z “nacionalnim interesom”, srednji mestni sloj,
obrtniki in trgovci so že 10 let trpeli zaradi ropov mestnih ubožcev.
Delavci so ustanovili sindikate, v Barceloni je bila 1843 ustanovljena
predhodnica socialistične stranke.
118
IZABELA II
•
•
•
•
•
Karlistične vojne in družbena preobrazba Španije se je končala z
razglasitvijo polnoletnosti Izabele II.Na oblasti so bili zmerni liberalci, njihov
prvak Narvaes je vladal z močno roko do l.1851.
Mestno in Narodno milico so razpustili in ustanovljena je bila Civilna garda
za zatiranje političnih krvavih konfliktov.Bila je personifikacija zakona,
države in vladajočih in tipična ustanova moderne Španije.
Nova ustava 1845 je predvidela dvodomni parlament:senatorje iz vrst
grandov, visokih cerkvenih dostojanstvenikov in generalov.Drugi dom so
sestavljali voljeni predstavniki srednjega sloja. Volilna pravica je bila moška,
davčni cenzus.
Izabela II in Vatikan sta podpisala konkordat, Cerkev je svoje posesti
razglasila za prodajljive, država je vzdrževala tri cerkvene redove, pomiritev
Cerkve in države.
Poljedelsko se je Španija zopet spremenila: nasadi hrasta –žir- za
svinjerejo, vsa J Španija zasajena z vinsko trto in oljkami, ukinjena je mesta,
prastaro združenje ovčerejcev, industrijska ekspanzija, posebej Barcelona
in manjša katalonska mesta.
119
MODERNA ŠPANIJA
•
•
•
•
•
Železniške proge je Španija zgradila 10 let za najrazvitejšimi državami
Evrope: kapitala je bilo malo zaradi dolgotrajnih vojn;James Rottchilld in
brata Perier , skupaj s španskim investitorjem Salamanco so zgradili progo
Madrid-Saragosa-Alikante, nato krak do Barcelone, Valencije in francoske
meje.Rotschilldi in Perieri so zaščitili svoj kapital z španskimi rudniki železa,
cinka in bakra, živim srebrom v Almadenu,v rudnikih pa so najprej
posodobili proizvodnjo.V španske rudnike so vstopili tudi Belgijci in Angleži.
1831 je ustanovljena madridska Borza, nato moderne banke.
Vlada umirjenih liberalcev je naletela tudi na upore, 1868 je prišla na oblast
opozicija, a liberalne rasti države se ni dalo več uničiti.
Z razvojem industrializacije so nastajali tudi novi sloji, s svojimi zahtevami,
potrebno je bilo modernizirati ustavo 1856, verska toleranca je dovoljevala
tudi druge veroizpovedi, finančne težave države so zopet skušali reševati z
zasegi cerkvene zemlje in njeno prodajo , tudi kronske ali mestne.
Socialistične in komunistične ideje so med delavstvom Barcelone pripeljale
do krvavih stavk, ki so se razširile tudi v Valencijo; ludizem-uničevanje
tovarn, mlinov itd.
120
GENERALI POSTANEJO POLITIKI
•
•
•
•
•
•
Med političnimi prvaki je prišel na prvo mesto general Juan Prim, Katalonec,
katerega ideal je bil Abraham Lincoln.
Izabela II je ljubimce izbirala prav iz oficirskih, generalskih vrst.1857 je
rodila naslednika, Alfonza.
Med novimi strankami, se je uveljavila Demokratska stranka,študentje,
profesorji, izobraženci. Branili so avtonomijo univerze, samostojnega ,
individualnega razmišljanja.Univerze so bile zato večkrat pod udarom tako
liberalcev kot konservativcev-naprednjakov, kot so se imenovali.
1868 je prišlo skoraj do vojaškega državnega udara treh najmočnejših
generalov, Izabela II se je umaknila v Francijo.”Septemberska revolucija.”
Španci so menili, da so jim Burboni vsiljeni, monarhija je vzrok težav, 2/3
moških je nepismenih in skoraj vse ženske: volitve so osvojili demokrati,
nekaj manj liberalni unionisti, republikanci in najmanj monarhisti-karlisti.
Genaral Prim se je zavedal, da mora najti alternativo monarhiji, iskal je
novega kralja-Amadeo Savojski, drugi sin italijanskega kralja.Napaka.
121
FEDERACIJA ALI KONFEDERACIJA
•
•
•
•
•
Med leti 1868-74, v času “republike” (1874 so se cortezi ponovno odločili za
Burbone ), so Španci radikalizirali demokratično decentralizacijo države.
Katalonija je imela centralno vlogo: gibanje se je začelo v literaturi, z
obnovitvijo katalonščine, deli kot “Oda domovini” Aribe, pesemi Cvetna
zbirka Balagerja itd.Republikanizem se je pojavil v okviru literarnega
regionalizma.
Katalonski industrialci so zahtevali ekonomski liberalizem, ukinili so uvozne
carine, izvažati so želeli povsod, ne samo na Kubo, Portoriko in
Filipine(edine še španske kolonije).
Španski premier, Estanislao Figeras, katalonski federalist je preprečil , da
se Katalonija ni razglasila za samostojno državo.Mesta so kar po vrsti
razglašala kantonalni federalizem, ki se je pokazal istočasno z delavskimi
nemiri.
V Španiji so se preko ruskega anarhista Mihaela Bakunina anarhisti hitro
prijeli in v delavskih političnih združenjih postali najmočnejša stranka:
njihove zahteve so bile bojkot volitev in ilegalna politična borba, atentati.
122
ALFONZ XII
•
•
•
•
•
•
Dober vladar, a je zaradi tuberkuloze umrl star 28 let.Zapustil je dve hčeri in nosečo
ženo Marijo Kristino Lorensko Habsburško; po njegovi smrti je rodila Alfonza XIII
1886-1931-začetek vladanja 1902.
Arhitekt burbonske restavracije je bil Antonio Kanovas del Kastilijo, kasnejši vodja
Liberalnih konservativcev.Njegova naloga je bila narediti parlament, ki bi funkcioniral.
Ostal je dvodomen, s tem da so v spodnjem domu poslanci zastopali nižji srednji sloj;
voljen je bil vsakdo, ki je plačal na leto 5 dolarjev davkov.
Španija je na prehodu 19. v 20 st imela še vedno enake gospodarske težave in
prednosti: povečini poljedelstvo, v Baskiji na primer poljedelski delavci, ki so delali
samo pol leta; v Kastiliji in Aragonu veleposesti, latifundije še od rimske dobe naprej;
iz Galicije se je konec stoletja izselilo 30 000 ljudi v Latinsko Ameriko, največ od vseh
španskih pokrajin.
Industrializacija je vseeno prodirala, pojavljali so se recimo električni mlini,
preseljevanje odvečne delovne sile iz S na J ali V,proizvodnja plute okoli Figerasa in
Coste Brave, Valencija in Mursija vrtnarstvo, pomarančevci.
Poseki gozdov , okoli polovica, so se nadomeščali z pogozdovanjem, a drevo raste
počasi, ljudje so bili nezadovoljni.
123
MODERNA INDUSTRIJA KONEC STOLETJA, A NE POVSOD
•
•
•
•
•
•
•
•
V Španiji je bila industrija tudi v tem času koncentrirana samo na nekaterih
področjih: Barcelona, Asturija, Saragosa,Baskijske pokrajine.Do 20.st.
predvsem tekstilna industrija.
Ladjedelniška industrija, a za manjše ladje.Iz manjših tekstilnih manufaktur
so prešli na tovarne, a katalonski tekstilni delavec je bil pol manj
produktiven kot delavec v ZDA.
Baskija je imela železarstvo, a tudi zastarelo.Konec stoletja ladjedelništvo in
izdelava lokomotiv.
Madrid je bil upravno in finančno središče.
Špansko gospodarstvo je bila zbirka lokalnih monopolov.
Revno, nerazvito poljedelstvo je povzročilo revno, nerazvito industrijo.Banka
Španije je kreditirala vlado in državni deficit, namesto proizvodnje.
Največji uspeh Španije so bile železnice: vanje se je vložilo 7x več kot v vso
ostalo proizvodnjo.
Tuji kapital je pripomogel, da je Španija postala največji tedanji proizvajalec
bakra, a vse je kazalo, da bo država izvažala le še surovine.L.1900 je bilo
18,6 milijona Špancev.
124
SPREMEMBE
•
•
•
•
•
Velika vojna je španskemu gospodarstvu zelo koristila: izvoz vsega,
predvsem rud tistemu, ki je plačal.
Državljanska vojna in nato izolacija države v prvem delu Francove
vladavine, pa je moderno špansko industrializacijo potegnila šele v l 1960.
Na prelomu stoletja se je reformiralo šoilstvo: obvezen pouk otrok obeh
spolov, Santiago Ramon i Kihal je postal prvi Nobelov nagrajenec –
neurolog; država je djala štipendije za študij v tujini najbistrejšim; Ramon
Memendes Pidal, takrat največji španski mediavelist je osnova Zgodovinski
inštitut; rasle so srednje šole, tako privatne kot državne; Migel de
Unamuno, klasični filolog je raziskoval vzroke španskega poraza v
kolonialni tekmi z ZDA 1898; slikarji in pisci so dokazovali s svojimi deli, da
so Španci poseben narod, različen po mentaliteti in geografiji od ostalih
narodov Z Evrope.Strast, individualnost, vernost, potrebna je obnova in
približevanje Z civilizaciji,znanosti in politični filozofiji.
Konec 19. in začetek 20.st pa je zaznamoval katalonski nacionalizem.Iz
romantičnega kulturnega gibanja je prerasel v politično moč.
1892 so se predstavniki Katalonske unije v Manresi sestali in predvideli 125
avtonomijo Katalonije.
AVTONOMIZEM?
•
•
•
•
•
Katalonski regionalizem je imel odmev v Baskiji in Navari.Pridružili so se mu
vsi sloji, a vmes so posegli anarhisti.
Anarhisti so zastraševali lokalne kot državne politične voditelje z atentati in
spektakularnim nasiljem: 1893 so ob otvoritvi operne sezone z bombami
ubili 20 ljudi; ob poroki Alfonza XIII je katalonski anarhist ubil 24 ljudi; ubili
so premiera Kanovasa del Kastilja in Josea Kanalehasa-1912. Propagirali
so masovno nasilje.
V Kataloniji je bila anarhizem ves čas vezan na delavske sloje, delavsko
gibanje; največji uspeh pri delavstvu so imeli anarhistični sindikati, ki so
oraganizirali stavke, kot edino orožje in začetek revolucije.
Njihove stavke so ohromile proizvodnjo in povečali pritisk centralne vlade.
1887 je država z zakonom dovolila delavske sindikate, kar so anarhisti
izkoristili: l.1909 so v Barceloni štrajkajoči delavci metali bombe, začeli so
se požigi cerkva in samostanov, red je bil vzpostavljen, ko je pogorelo 50
cerkva. Anarhistični vodja je bil obsojen na smrt in ustreljen. Evropa je
“tragično nedeljo” obsodila.
126