Wagner in Beethoven - Lovorka Nemeš Dular

Wagner in Beethoven
WAGNER IN BEETHOVEN
Wagner se je z osebnostjo Beethovna istovetil vse življenje
V Beethovnovih mojstrovinah je videl zametke glasbene drame (9. simfonija)
Beethovnova pozna dela:
• “pesniška intenca”- glasba govori
• tehnika »luščenja« (Absplitterungstechnik)
→ melodična integracija (poenotenje) skladbe
→ predstopnja »neskončne melodije«
Imel se je za Beethovnovega naslednika in nadaljevalca njegovih revolucionarnih
glasbenih idej
Nekateri muzikologi so mu očitali, da je uporabil primerjavo z Beethovnom
za ustvarjanje lastnega mita
PRVA DOŽIVETJA BEETHOVNA
V letu Beethovnove smrti (1827), se je komaj 14-leten začel intenzivneje zanimati
zanj in za njegovo glasbo
Svoja prva doživetja Beethovna je opisal v:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Rote Brieftasche (Rdeča listnica – 1835)
Eine Pilgerfahrt zu Beethoven (Romanje k Beethovnu – 1840)
Autobiographische Skizze (Avtobiografska skica – 1842/43)
Eine Mitteilung an meine Freunde (Sporočilo prijateljem – 1851)
Zukunftsmusik (Glasba prihodnosti – 1860)
Mein Leben (Moje življenje – 1865/80)
Od Beethovnove glasbe so ga najbolj prevzeli:
• simfonije (Sedma, Deveta – prepisal jo je, naredil klavirski izvleček)
• klavirske sonate
• godalni kvarteti
“Ob stiku s temi mojstrovinami se je v meni na novo razplamtela strast do glasbe«.
FANTAZIJA v fis-molu, WWV 22
• nastala v Leipzigu 27. novembra 1831 (študij pri Christianu Theodorju Weinligu)
• mentor ga je spodbujal, naj piše tudi bolj proste oblike
• 2 izdaji:
 1. izdaja 1905 (C. F. Kahnt, Leipzig – založba za sodobna dela)
 2. izdaja 1981 (Schott, ur. C. Dahlhaus) –
muzikalno in klavirsko-tehnično bolj utemeljena izdaja
Razlike v izdajah so:
 melodične
 harmonske
 artikulacijske in
 dinamične narave
OBLIKA FANTAZIJE
• svobodna
• vodilni motiv / “leitmotiv”
Wagner: Fantazija (t. 1-3)
• močna tematska povezanost (Un poco lento, Allegro agitato)
Un poco lento
Allegro agitato
• vmes kot močan dramatski element interpolirani recitativi
•Adagio molto e cantabile prinaša nov material: sekstni skok
 dvoložek (grupeto), ki mu sledi sekstni skok
→ njegov priljubljen motiv od Rienzi do Somraka bogov
Wagner: Fantazija (Adagio, t. 217)
Beethoven: Sonata op. 101, 2. st. (t. 1)
OBLIKOVNA SHEMA FANTAZIJE
ZNAČAJ EKSPOZICIJE
Un poco lento = U (D/S) - recitativ = R - U - R - U - R - U (razvoj) -
zaključna skupina (konec na D)
IZPELJEVALNI ZNAČAJ
R (VII – D/VI) - U (D/VI) - prehod
(sekvenčno ponavljanje teme uvoda v oktavah, po tonih harmoničnega d-mola) Allegro agitato - R - Poco vivace - R - Adagio molto e cantabile (VI) - R - U - R
ZNAČAJ REPRIZE
Poco lento (D) - Allegro agitato - R - Adagio - R - U (T)
Pred Fantazijo je napisal Sonato v B-duru (op. 1) –
posnemal je Pleyelov stil:
• sledenje shemi sonatnega stavka
• predvidljivost harmonij
• ponovitev obeh tem v izpeljavi
Fantazija
• bolj inventivna v obliki, melodiki, harmoniji
• jasen korak k lastnemu izrazu
VPLIVI BEETHOVNA (1)
• podobnost rabe triolskih figur v basu
 Beethoven: Sonata op. 31/2, 2. stavek (t. 17-20)
 Wagner: Fantazija (t. 294/295-300)
• koncept menjave tempov in tematskega materiala
(podobnost z godalnim kvartetom op. 130)
 Beethoven: Sonata op. 31/2 (t. 1-10)
Beethoven : Godalni kvartet op. 130 (t. 1-20) NOTNI PRIMER
 Wagner: Fantazija (t. 1-4)
• nastop delov teme v različnih registrih
 Beethoven: Sonata op. 101, 2. stavek (t. 9-11), 7. simfonija, 1.st.
 Wagner: Fantazija (t. 304/305-310)
• razlike v gradnji melodije
Beethovnova melodika se razpenja čez celo periodo
 Beethoven: Sonata op. 110, Adagio ma non troppo (t. 9-16)
Wagner melodije gradi v dvotaktjih
 Wagner: Fantazija (t. 25-28)
VPLIVI BEETHOVNA (2)
• Raba recitativa
 Sonati op. 31/2 in op. 110
Finale Devete simfonije:
violončela in kontrabasi na začetku finala igrajo večkrat prekinjeni instrumentalni
recitativ
Beethovnov omenjeni recitativ možen vzor za Fantazijo.
S tem recitativom naj bi napovedoval nastop vokalnega dela finala Devete
simfonije.
O tem recitativu govori 1846 kot o Beethovnovem »prekoračenju meja
absolutne glasbe«.
Wagner je imel odklonilen odnos do “absolutne glasbe”, že zgodaj je stremel k
spoju vseh umetnosti v celostno umetnino (Gesamtkustwerk).
OBLIKOVNA SHEMA FANTAZIJE
ZNAČAJ EKSPOZICIJE
Un poco lento = U (D/S) - recitativ = R - U - R - U - R - U (razvoj) -
zaključna skupina (konec na D)
IZPELJEVALNI ZNAČAJ
R (VII – D/VI) - U (D/VI) - prehod
(sekvenčno ponavljanje teme uvoda v oktavah, po tonih harmoničnega d-mola) Allegro agitato - R - Poco vivace - R - Adagio molto e cantabile (VI) - R - U - R
(d-mol)
ZNAČAJ REPRIZE
Poco lento (D) - Allegro agitato - R - Adagio - R - U (T)
SONATA ZA ALBUM M(athilde) W(esendonck), WWV 85
• 1. izdaja: 1878, Schott
• izstopa med njegovimi klavirskimi deli zaradi izvirnega materiala in oblike
• 20. junija 1853 jo je iz Züricha poslal Ottu Wesendoncku z dopisom:
»... Prosim dajte svoji ženi priloženo sonato, mojo prvo skladbo od dokončanja
Lohengrina (pred šestimi leti!)«
• čas izoblikovanja teorije o razvoju glasbene drame:
“Züriški spisi” (1848-53), ključna spisa:
 Das Kunstwerk der Zukunft (Umetniško delo prihodnosti)
 Oper und Drama (Opera in drama)
OBLIKA SONATE:
• enostavčna modificirana sonatna oblika (ne drži se dosledno pravil)
ali »Bogenform« = oblika loka
• sonatna oblika z zamenjavo glavne in stranske teme v reprizi
OBLIKOVNA SHEMA
EKSPOZICIJA:
A1 (1. tema: As-dur (T))
B1 (2. tema: C-dur (D/VI))
IZPELJAVA:
C
REPRIZA:
B2 (2. tema: Des-dur (S))
→ zamenjana dvotaktja SLUŠNI PRIMER (t. 38-46 in 157-165)
vpletanje motivov 1. teme → izpeljevalni značaj reprize
A2 (1. tema: As-dur (T))
Sonatna oblika se je Wagnerju zdela problematična zaradi REPRIZE
• pomembno vlogo ima motivika 1. teme:
iskal je možnost poenotenja gradiva → malo taktov, ki niso razviti iz 1. teme
• »apoteoza« sekstnega skoka pred viškom izpeljave
 Wagner: Sonata (t. 130-136)
VPLIVI BEETHOVNA
• tematika
 Beethoven: Sonata op. 26 (t. 1-4), op. 110 (t. 1-4)
 Wagner: Sonata (t. 1-5)
• sekvence – jih ne krči, temveč jih širi
 Beethoven op. 106, 1. stavek (t. 8-17, 137-147)
 Wagner: Sonata (t. 23-38)
Beethoven je nedvomno imel velik vpliv na razvoj Wagnerja kot glasbene osebnosti,
vpliv je razviden v:




tematiki
formi
kompozicijskih principih
oblikovanju stališč do absolutne glasbe in glasbene drame
OBLIKA SONATE:
• enostavčna modificirana sonatna oblika (ne drži se dosledno pravil)
ali »Bogenform« = oblika loka
• sonatna oblika z zamenjavo glavne in stranske teme v reprizi
OBLIKOVNA SHEMA
EKSPOZICIJA:
A1 (1. tema: As-dur (T))
B1 (2. tema: C-dur (D/VI))
IZPELJAVA: C
REPRIZA:
B2 (2. tema: Des-dur (S))
→ zamenjana dvotaktja SLUŠNI PRIMER (t. 38-46 in 157-165)
vpletanje motivov 1. teme → izpeljevalni značaj reprize
A2 (1. tema: As-dur (T))
Sonatna oblika se je Wagnerju zdela problematična zaradi REPRIZE