•LAMUTOV LIKOVNI SALON KOSTANJEVICA NA KRKI SLIKARSKA AKADEMSKEGA RAZSTAVA SLIKARJA STANETA KREGARJA Več kot pol stoletja je že minilo, odkar se vodijo na polju likovne umetnosti diskusije za ali proti predmetni, oziroma apredmetni umetnosti. Kje so in ali so sploh meje, kako jih je mogoče določiti — vse to je ostalo na ravni bolj ali manj nerazjasnene problematike predvsem formalnega značaja. Poglobljeni in smiselnejši pogledi na njeno razrešitev pa so se zaustavljali na definiranju predmeta v slikarstvu v odnosu do motiva, teme, ki ju umetnik želi neposredno obdelati. Manjša nedorečenost je sicer ostala tudi v tem. pogledu; medtem pa si je likovni izraz sam iskal novih, nadaljnjih možnosti za svoj razvoj. Stane Kregar, ki se je rodil 1905 v Ljubljani, študiral v Pragi slikarstvo, je eden tistih redkih naših ustvarjalcev, ki povsem sam že več kot trideset let nepretrgoma in v preseneUjivem logičnem zaporedju odkriva nene.hno nove možnosti v širokem okviru prej omenjene diskusije. Z nadrealističnim izrazom je prišel prvič v stik na Cehoslovaškem, četudi ga je kasneje bolj pritegnila pariška šola, pravzaprav njena odprtost za logični razplet — upoštevajoč tako poetični realizem, kubistično analizo prostora in vstop v lirsko abstrakcijo. Pred drugo svetovno vojno je nastal torej najprej Kregarjev sanjsko-simbolični, vizionarno mistični svet; v prvih povojnih letih pa, ko je bil slikar primoran, da se, zaradi bolezni tesneje veže na naravo, nastopi obdobje melanholičnega, poetičnega odnosa do optičnega sveta, ki postaja ob vstopu v šestdeseta leta vse konstruktivnejši in obogaten z bai-vitostjo. Po tem očitnem prehodu se slikarjeva razmišljajoča narava povsem sprosti in preda neslutenemu barvnemu razkošju, v katerem se povsem razblinijo zunanje oblike predmetnega sveta. Nemir modernega časa prekinja razigrano, razpoloženjsko širino Staneta Kregarja; okrog leta 1962 nastopi obdobje dramatične abstrakcije, polne ekspresivnih, zlovešče obarvanih oblik. Danes pa mineva že četrto leto, odkar se je slikar povrnil h konkretnemu, predmetnemu definiranju svojega miselnega sveta. Tistega sveta, ki se oblikuje v odnosu na dano realnost in ki ga slikar posreduje v novi ekspresivni figuraliki, v kateri pa ostaja nenehno prisoten simbolični moment. Aleksander Bassin VLJUDNO VAS VABIMO NA OTVORITEV RAZSTAVE DEL AKADEMSKEGA SLIKARJA STANETA K R E G A R J A KI JO BO ODPRL Z UVODNO BESEDO O AVTORJU UMETNOSTNI KRITIK ALEKSANDER BASSIN IN RECITAL FLAVTISTA MILOŠA PAHORJA IN CEMBALISTKE DINE SLAMA KAR BO V TOREK, DNE 13. MAJA 1969 OB 19. URI V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU V KOSTANJEVICI NA KRKI RAZSTAVLJENA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. DELA Tihožitje z vrčem in sii'om Večer v maju Miza na morski obali Slikar v ateljeju Miia Dekle s pismom Bekle v zelenem Deček s petelinom Interieur Pomlad Rovinj Pomladni veter Bitka I Crno sonce V cvetličnjaku Sadovnjak v marcu Mesto v plamenih Stari kamnolom Meduzin splav Po žetvi Morje in sonce Svetloba v oktobru Poletna obala Obala Toreadorjeva smrt Spanska rapsodija Posvetilo astronavtom Sarabanda za umrlim pesnikom Sprehod po svetlem prostoru Kaj je z golobom miru? Veseli astronavti In tako naj bi se življenje videlo lepše Ali naj boksar igra Chopma? Nenavadna prekinitev potovanja Posvetilo R. Kennedyju 1933 1937 1938 1939 1943 1950 1951 1952 1952 1953 1952 1954 1954 1955 1956 1957 1958 1958 1959 1959 1959 1960 1961 1962 1983 1963 1965 1965 1965 1966 1967 1967 1967 1968 1968 G V A SI: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Skale v gozdu Krajina v zgodnjem jutru Težki dnevi Tragedija Znamenja nad mestom Preteklost, sedanjost in bodočnost Protest 1957 1958 1961 1964 1964 1964 1967 DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL LAMUTOV LIKOVNI SAL.ON KOSTANJEVICA NA KRKI TOREK, 13. MAJA 1969 OB 19. URI KONCERT MILOŠ PAHOR (flavta) DINA SLAMA (čembalo) S P O R E D: Benedetto Marcello Johan Seb. Bach Piet.ro Marzola Pavle Merku Primož Ramovš Ubald Vrabec Sonata v d molu Adagio Allegro Largo Allegro Sonata v C duru Adante, Presto Allegro Adagio Minuetto Sonata v G duru Allegretto Allegro Dve skladbi Notturno Aria danzata Trois Petits Pastorals Mala suita Preludij Pesem Finale