1. No category

OKTOBER 2014
Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
slovenska turistična revija
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Najboljši se predstavijo
Fokus
Destinacija Maribor – Pohorje
Intervju
»Slovenijo je bilo zlahka vzljubiti«
Slocally: slovensko in lokalno
Foto: Domen Groegl
Trendi
Uživajmo lokalno
Popolna kombinacija vrhunske kongresne dejavnosti
in pristnih lokalnih doživetij
Hoteli Bernardin d.d., Obala 2, 6320 Portorož
Tel . 05 690 70 00, [email protected]
www.bernardingroup.si
KAZALO
UVODNIK
NASLOVNICA
3
Maribor – Pohorje, srce sredi Slovenskih goric
04-05
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 07-24
Kazalo / Uvodnik
INTERVJU Robin McKelvie – škotski turistični pisec o Sloveniji
TZS 27
Mladi vodniki
KULINARIČNI KOTIČEK 28-29
Sladka Istra
NAMIG ZA IZLET 30
Splavarjenje, mariborska tradicija
TRENDI 34-35
ZELENI ZGLEDI 36-37
Kako po Sloveniji? Najemi domačina!
Slovenski turizem na poti trajnostnega razvoja
INOVATIVNO 38
TURISTIČNI DROBNOGLED 40
Slovenski večeri Židane marele
SKOK K SOSEDOM 41-42
Slavonska košarica
__ 38
41-42 ___
»Z vsakim potovanjem, uporabo javnega prevoza ali nakupom izdel­
kov na lokalnem trgu prispevamo k dolgi vrednostni verigi, ki ustvarja
delovna mesta, zagotavlja preživljanje, krepi moč lokalnih skupnosti in
prinaša nove priložnosti za boljšo prihodnost. Tema svetovnega dneva
turizma 2014 – turizem in razvoj skupnosti poudarja zmožnost turiz­
ma, da spodbuja ustvarjanje novih družbenih in gospodarskih
priložnosti in boljše preživljanje za skupnosti po svetu ter opozarja na
ključno vlogo, ki jo ima sodelovanje skupnosti pri napredovanju traj­
nostnega razvoja,« je v svoji poslanici ob letošnjem svetovnem
dnevu turizma 27. septembra uvodoma zapisal Taleb Rifai, gene­
ralni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO).
Brez aktivnega sodelovanja (lokalnih) skupnosti in prizadevanj, da
imajo »največ od turizma« tam, kjer ga tudi ustvarjajo, ni trajnost­
nega razvoja turizma. Samo tako bodo skupnosti – na vseh treh
ravneh: javni, zasebni in civilni – v turizmu prepoznale dolgoročni
potencial in se aktivno vključevale v njegov razvoj.
Sicer pa: kako bi lahko bil turizem sploh uspešen brez njih, brez
posebnosti, ki jih premorejo države, regije, mesta, kraji, vasi ...? Pred­
vsem zato potujemo. Da odkrivamo novo, drugačno. Zato je več
kot dragoceno ohranjanje tudi najmanjših podrobnosti, ki razliku­
jejo neko okolje od drugega, pa naj bodo to značaj ljudi, njihove
navade in običaji, kulinarika, arhitektura, narava ... Vse to je v tu­
rizmu treba skrbno ohranjati in poudarjati v prizadevanjih za nje­
gov smelejši razvoj.
In navsezadnje: kako bi se lahko sploh razvijal uspešen turizem brez
skrbi skupnosti za urejeno, prijetno okolje, ki je prijazno svojim
prebivalcem in gostoljubno sprejme obiskovalce? Tudi zato je tradi­
cionalna akcija Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gos­
toljubna velik prispevek k uspešnemu turističnemu razvoju; kajpak,
z roko v roki z vsemi, ki sodelujejo v njej.
Mateja Gruden
urednica
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku decembra.
Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in
napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra
na elektronski naslov: [email protected].
4
Intervju
Robin McKelvie: Slovenija v očeh škotskega turističnega pisca
»Slovenijo je bilo
zlahka vzljubiti«
Očarljiva Ljubljana. Čisto okolje in čudovita narava z obiljem možnosti za aktivnosti na prostem. Izjemna
raznolikost. Odlična kulinarika. Prijazni domačini. Zato prihaja Robin McKelvie, škotski turistični pisec, v
Slovenijo že dobri dve desetletji in jo je med drugim popisal v Bradtovem turističnem vodniku. Nazadnje je
bil na kratkem obisku julija letos, vnovič se vrača predvidoma poleti prihodnje leto.
Robin McKelvie je od leta 1997 poklicni turistični pisec in fotograf, ki je
odtlej delal v več kot sto državah. Kakor je mogoče prebrati na njegovi
spletni strani (www.robinmckelvie.com), so bili njegovi članki doslej
objavljeni v več kot 150 revijah in časopisih, med katerimi so Daily Mail,
Guardian, Daily Telegraph, Sunday Times Travel Magazine, Sunday Herald,
Scotsman, BA Highlife, CNN Traveller in Business Traveller. Redno piše
za pretežno britanske in ameriške medije, za revijo letalske družbe
EasyJeta, s turističnimi temami je reden gost na radijski postaji škotske
BBC, urednikuje turistično stran InsiderScotland.com ... Je (so)avtor več
kot tridesetih turističnih vodnikov, med njimi tudi Slovenia: The Bradt
Travel Guide in Ljubljana: The Bradt City Guide; »slovenska« vodnika je
spisal skupaj z ženo Jenny McKelvie.
»Prvič, ko sem (Robin) obiskal Slovenijo leta 1992, je bila država, za
katero ni še nihče slišal – dobesedno. Tisti, ki so jo poznali, pa so bili
presenečeni, da potujem tja, saj je bilo njihovo poznavanje države
omejeno na poročanje o spopadih ob razpadu Jugoslavije leta 1991.
A v resnici je bilo Slovenijo tudi leta 1992 povsem varno obiskati,« sta
Robin in Jenny McKelvie zapisala v predgovoru vodnika Slovenia:
The Bradt Travel Guide (2005). V njem je mogoče med drugim pre­
brati še: »Od tega prvega obiska sem jo obiskal več kot ducatkrat;
Jenny se mi je pridružila leta 1997, ko sva se spoznala, in še vedno
naju navdušuje, da turistične horde še niso odkrile te edinstvene
države, stisnjene med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Balkan. (...) Kljub
Lipov list - Oktober 2014
njeni prelepi pokrajini, od alpskih vrhov in penečih se rek na severu
do umirjene jadranske obale in vinogradov na jugu, čedalje več zapi­
som o njej v revijah in časopisih, ostaja država bolj ko ne 'neskvarjena'. (...)
Četudi nisi 'gorsko bitje', te le stežka ne bodo prevzeli eni najbolj
dramatičnih gorskih vrhov v Evropi, ki se dvigajo domala po vsej tej
mali državi, boš pa zagotovo očaran nad sredozemsko svetlobo na
obali, morda nad potepanjem po podeželju in vaseh ali nad spozna­
vanjem enih najbolj divjih gozdov v Evropi, kjer še vedno živijo med­
vedi in volkovi. Potem so tukaj mesta in kraji (...), ki ponujajo vsak kaj
svojega. (...) V Ljubljani je tržnica na prostem v samem srcu mesta,
kjer, nasprotujoč svetu hegemonije supermarketov, stare gospe
prodajajo svoj domači med, domačini pa pulijo zelenjavo naravnost
s svojih vrtov. Duh se kaže tudi v dolgih lenobnih kosilih in zgodnjih
večerjah, h katerim ljudje sedejo z nonšalanco, ki je veliko bolj
značilna za Sredozemlje kot za Srednjo Evropo. Slovenci sovražijo, da
se jih etiketira ali kategorizira – sebe vidijo kot neodvisne državljane,
ne kot vzhodne Evropejce, niti kot Srednjeevropejce in še zlasti se ne
počutijo pripadniki Balkana. Slovenija, o kateri pišemo danes, je zelo
drugačna od tiste, ki je izšla iz razpada Jugoslavije v začetku devetde­
setih. (...) Naj je to potepanje po obrežju reke Ljubljanice v prestolnici
na jesenski dan med bredenjem po odpadlem listju, vzpon na kate­
rega od vrhov Julijskih Alp, kjer se počutimo kakor na vrhu Evrope, ali
samo uživanje ob ohlajenem kozarcu slovenskega chardonnayja v
restavraciji na obali – sumimo, da boste Slovenijo vzljubili prav tako,
kot sva jo midva.«
Odtlej ste jo obiskali še mnogokrat, navsezadnje ste tudi soav­
tor Bradtovih turističnih vodnikov po Sloveniji in Ljubljani?
Res je, obiskal sem jo velikokrat, večinoma pa sem prihajal in prihajam
kot turistični pisec – zaradi pisanja vodnikov, redno pišem o Ljubljani za
EasyJetovo revijo ... Pa tudi zaradi nogometa sem že prišel, ko je, reci­
mo, Škotska igrala s Slovenijo v Celju. Takrat sem si tudi nadel svoj kilt!
(smeh) Sem in tja sem tudi turist – no, ampak pri mojem delu je meja
med biti turist in poklicni pisec redko zaznavna ...
Najbolj temeljito ste državo bržkone spoznali, ko ste se lotili
pisanja Bradtovega vodnika po Sloveniji ...
To je bilo leta 2004. Najprej sem prišel marca na raziskovalni izlet,
maja pa sva se z Jenny vrnila na pettedensko potovanje po Sloveniji.
Spraševali so me: Za pet tednov gresta po Sloveniji? Kaj bosta pa de­
lala tam, če jo prevoziš v pol dneva? Midva pa sva jo predstavila kot
največjo državo na svetu! (smeh)
Kaj, bi rekli, da se je v dobrih dveh desetletjih v Sloveniji najbolj
spremenilo?
Mislim, da je največje spremembe opaziti v Ljubljani, kar je gotovo pove­
zano tudi z njenim statusom prestolnice. In začetkom EasyJetovih letov
v Slovenijo leta 2004 ... Toda še zdaleč ne samo s tem. Zdajšnjemu županu
je uspelo ustvariti mesto, ki mu je mar za svoje prebivalce. Ko sem prvič
prišel v Ljubljano, je bilo središče prepolno avtobusov, avtomobilov, mo­
torjev, mopedov; iskreno, vzdušje v mestu ni bilo najbolj prijetno. A Lju­
bljana se je odtlej razvila v mesto, kjer se vse vrti okoli ljudi. Koliko se jih
sprehaja po mestu, sedi in pije kavo ... Ni veliko mest v Evropi, ki bi se tako
zelo osredinila na ljudi. Velika sprememba se je v Ljubljani zgodila tudi pri
prenočiščih. Ob mojem prvem obisku je bila njihova ponudba zelo
skopa in ko sem pisal Bradtov vodnik po Ljubljani (2005, op. p.), sem se
kar namučil z iskanjem zadostnega števila prenočišč zanj. Zdaj pa je
mesto polno zanimivih poslovnih, butičnih in drugih hotelov, tudi za tu­
riste z nahrbtniki ... Pri tem moram tudi poudariti, da zavod Turizem Lju­
bljana izvrstno dela. O preostali Sloveniji bi dejal, da je opaziti spremem­
be na bolje, so se pa dogajale in se dogajajo počasneje kot v Ljubljani.
Slovenci smo ostri kritiki, kadar se razgovorimo o tem, kaj vse je
narobe v naši državi; ob tem, se zdi, pa pozabljamo, kaj je v njej
prijetnega. Zato se včasih splača povprašati o tem koga, ki
državo dobro pozna, a ne živi tukaj. Torej: Kaj je tako dobrega
na Sloveniji, da jo obiskujete vedno znova?
Iz več razlogov. Eden je zagotovo ta, da je na sončni strani Alp, kar je
bil tudi odličen slovenski turistični slogan! Za Britance je to sploh
pomembno. Pa obala, čudovite gore, epska pokrajina. Slovenija je
resnično izjemno lepa država. Zelena in zelo čista, kar še zdaleč ni
nekaj samoumevnega, za Britancem zagotovo ne. Mislim, da je nara­
va, kakršno premore Slovenija, za tujca zelo privlačen razlog za obisk.
Tudi naselja so prijetna, pa raznolika arhitektura: beneška na obali,
veliki hiti evropske arhitekture v Ljubljani, imate italijansko,
srednjeveško arhitekturo, vse secesijske sloge ... Ljudje so po mojih
izkušnjah zelo prijazni in – neposredni. To mi je izjemno všeč. Naučil
sem se, da Slovenca nikoli ne vprašaš, ali je, na primer, tvoja zadnjica
videti v teh in teh kavbojkah velika, ker bo mirno odgovoril: »Res je,
videti je precej velika.« (smeh) Hrana je zelo dobra. Meso in ribe – to
je bilo dobro od nekdaj, so pa restavracije na splošno čedalje boljše,
s slovensko in ustvarjalno ponudbo. Pa seveda vino. Vse to, stisnjeno
na tako majhnem območju, je zelo zelo privlačno. Slovenija je maj­
hna, a izjemno raznolika. Zjutraj lahko smučaš, popoldne greš na raft­
ing, dan pa skleneš ob ribji plošči na obali Jadranskega morja.
Izbira je vaša: deset top zanimivosti, ki bi jih priporočili nekomu,
ki Slovenijo obišče prvič.
Ljubljana. Je eno mojih najljubših evropskih mest. In zanesljivo eno
mojih top top majhnih mest. Pri čemer se mi zdi super tudi to, da si
lahko v njej, torej v urbanem okolju, avanturističen: lahko greš na
kajak, na kolo, v hrib ... Pa tudi marsikje drugod v Sloveniji je tako,
Maribor, recimo, ima Pohorje. Četudi si v mestu, si lahko aktiven na
prostem! Pa naprej: Piran, ker ima najzanimivejšo arhitekturo in naj­
bolj navdaja z morskim občutkom. Škocjanske jame, ker so bolj div­
je, prostrane kot Postojnska jama. In všeč mi je Bled, čeprav nekateri
Slovenci pravijo, da je preveč turističen in ima preveč betonskih
hotelov. Že, ampak jezero s cerkvico je resnično izjemno lepo. Mis­
lim, da je čudovit kraj. Laško. Samo zaradi piva! Goriška brda, za
kate­ra bi lahko rekel, da so kakor Toskana. Kobarid s svojo kulinariko.
In ker imam rad avanture, Bovec – za rafting, kajak. Če se ozrem
proti goram, mi je izjemno všeč Logarska dolina. Nisem pa še bil na
Triglavu! Enkrat moram nanj. Menda mora nanj vsak Slovenec in
mislim, da sem bil že tolikokrat v Sloveniji, da je čas, da se vzpnem
nanj! (smeh) Prekmurje, ker je zelo avtentično. Saj sem jih naštel
deset? Če povzamem, bi vsakomur svetoval Ljubljano, preostalo pa
glede na to, kaj bi rad počel.
Glede na to, da zelo dobro poznate turistično industrijo na
svetovni ravni – kaj bi svetovali pristojnim za razvoj slovenskega
turizma na državni ravni glede njegovega nadaljnjega razvoja? V
Sloveniji se namreč turizem nikakor ne prebije med ključne gos­
podarske panoge, ne glede na to, katera vlada jo vodi.
Turizem je največja industrija na svetu. Seveda je izjemno pomem­
bna panoga. Tega pa mnogi dejansko ne razumejo. Ne razumejo, da
se turist ne samo pripelje na destinacijo in na njej prespi, ampak pred­
vsem na njej troši kakor domačin: v trgovinah, barih, restavracijah ... Gre
za vpliv, ki ga je nemogoče izmeriti, lahko pa zanj z gotovostjo zatrdim,
da ga nikakor ne smemo podcenjevati. Skratka, pristojnim za razvoj
turizma je nujno treba dopovedati, kako pomemben je.
Za konec pa še: ali občutite Slovenijo?
Oh, s to znamko (I feel Slovenia) se pa ne strinjam. Zelo mi je (bil) všeč
slogan Na sončni strani Alp, ki so si ga, kolikor vem, prilastili Avstrijci?
Mislim, da zdajšnja znamka ne komunicira svetu ustreznega sporočila
o Sloveniji. To je še zlasti problematično zato, ker jo mnogi še vedno
zamenjujejo s Slovaško. Slovenija bi potrebovala slogan, ki bi jo
umestil v prostor. Ko vprašam druge britanske pisce, kaj jim pomeni
ta slogan, mi odgovorijo: nič. Ne pomeni nič. Če bi bil pristojen za to,
bi ga takoj spremenil. (smeh)
Mateja Gruden
Foto: www.welcometoscotland.com
Lipov list - Oktober 2014
5
Intervju
Robin, Slovenijo ste prvič obiskali leta 1992. Glede na to, da ste
postali poklicni turistični pisec pet let zatem – kakšen je bil ra­
zlog vašega prvega obiska?
Na univerzi sem spoznal in se spoprijateljil z dekletom z Bleda. Ko
sem jo nekoč med dopisovanjem vprašal, ali me bo prišla kaj obiskat,
mi je vrnila vprašanje: Zakaj pa ti ne prideš v Slovenijo? Kako le, sem
ji odvrnil, ko pa sem slišal, da je pri vas vojna! Ona: jaz sem pa slišala,
da IRA bombardira London, tako da je verjetno prenevarno, da odpo­
tujem v Veliko Britanijo. Hm, pravzaprav ima njen odgovor smisel,
sem pomislil – in odšel v Slovenijo. Nekaj dni sem preživel v Ljubljani
in na Bledu, Slovenija pa mi je bila takoj všeč.
»Potem, ko sem bral slikovit rokopis Robina in Jenny, sem se spraševal,
kako, zaboga, še nisem bil v Sloveniji? Zdi se, da ima vse, kar mi je všeč:
čudovite gore, očarljivo prestolnico, vinograde in jadransko obalo. Če
malce pomislimo – ni to nekaj, kar je všeč skorajda vsakomur? Moram
jo obiskati, preden jo odkrije svet ...«
(Hilary Bradt, Slovenia: The Bradt Travel Guide)
Dnevi slovenskega turizma 2014
6
Aktualno
Najvišja priznanja v turizmu
Prvi dan letošnjih Dni slovenskega turizma v Portorožu so podelili najvišja priznanja v turizmu; letos tudi za
izjemne dosežke v turizmu v letu 2014.
Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu in razvoju stroke, ki ga
podeljuje Turistično gostinska zbornica Slovenije, je prejel Ivan
Peršolja - predsednik društva Sommelier Slovenije. Po izobrazbi kemik
in ekonomist je svojo poslovno pot začel v družbi Salonit Anhovo, a se
je že kmalu preusmeril v turizem. V svoji dolgoletni karieri si je vseskozi
prizadeval za razvoj turizma. V domačih Goriških brdih je kot direktor
Vinske kleti Goriška brda zaznamoval razvoj vinarstva in turizma, kot
direktor gostinstva v družbi Hit in kot predsednik društva Sommelier
Slovenije je v slovenski prostor vnesel medgeneracijski prenos znanja,
že desetletja pa so nepogrešljivi njegovi strokovni prispevki v vlogi
člana organizacijskega odbora in tekmovalnih komisij na Turistično
gostinskem zboru Slovenije in drugih mednarodnih prireditvah. Kot
član skupščine Svetovnega združenja sommelierjev ASI Slovenijo pre­
dano in aktivno predstavlja v vinskih in turističnih krogih po svetu in še
naprej ostaja zvest svojemu poslanstvu.
Priznanje za dosežke na področju prepoznavnosti slovenske kuli­
narike in Slovenije v Evropi, ki ga podeljuje Sekcija za gostinstvo in
turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je prejel Ignac
Rajh, Gostilna Rajh, Bakovci. Gostinska tradicija Rajhovih sega v leto
1866, zdaj pa jo nadaljuje že peta generacija gostilničarjev. Ignac Rajh
oziroma Nacek po domače je s svojim prizadevanjem in ljubeznijo do
gostinstva navdušil vso družino, ki je uspešno vključena v vodenje
gostilne. Nagrajenec prisega na kakovost, domačnost in gostoljubje.
Vseskozi pa se je tudi aktivno vključeval v delo Obrtno-podjetniške
zbornice Slovenije in več let predsedoval sekciji gostincev. S svojo
gostinsko dejavnostjo, svetovanjem in zgledom je veliko prispeval h
kakovostni rasti gostinske ponudbe v Pomurju, Sloveniji in tujini.
Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki ga
podeljuje agencija Spirit, je prejela Odprta kuhna, ki je Pogačarjev
trg sredi Ljubljane spremenila v priljubljen prostor za petkovo
druženje. To je postal čas, ko se domačini in turisti pomešajo med
številnimi stojnicami s kakovostno ponudbo jedi gastronomskih regij
Slovenije v družbi mednarodnih kulinaričnih specialitet, nad katerimi
bedi skrbna roka organizatorja, podjetja Olam. Odprta kuhna je v do­
brem letu dni presegla vsa pričakovanja ter Ljubljano in z njo Sloveni­
jo postavila na turistični zemljevid sveta. Po mnenju strokovne
komisije ta edinstvena tržnica sveže pripravljenih dobrot upravičeno
prejme naziv Sejalec 2014.
Kristalni Triglav 2014, ki ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev
FIJET Slovenija, je prejel Zavod Ljubljanski grad. Zavod je v dobrih
treh letih pokazal, da se s skrbno načrtovanimi vsebinami, z ohran­
janjem kulturne dediščine, dostopnostjo, s prijaznostjo, z inovativni­
mi produkti v turistični ponudbi ter komuniciranjem z domačo in
tujo javnostjo zgodovina in sedanjost lahko prepletata na vsakem
koraku. Ljubljanski grad si je ob ustanovitvi v letu 2011 zastavil cilj, da
bi osrednjo turistično točko v mestu obiskalo milijon ljudi na leto. Tej
številki so se približali že leta 2012, lani pa so jo že presegli. Tako je
Ljubljanski grad postal daleč najbolj obiskana turistična točka v
Sloveniji.
Ambasador slovenskega turizma 2014 je postal Ernst Platz, ustano­
vitelj in solastnik agencije Platzl Reisen, ki je pred 35 leti z velikim
navdušenjem odkril Moravske toplice in »črno vodo« ter začel pro­
mocijo lepot naše države. Osrednji program agencije je še danes
Slovenija. V 35 letih je njegova agencija v Sloveniji ustvarila več kot
Lipov list - Oktober 2014
milijon prenočitev in iz Avstrije pripeljala več kot 245.000 gostov.
Ernst Platzl letos slavi svoj 80. jubilej in še vedno z največjim veseljem
uspešno opravlja svoje delo.
Izjemoma letos pa so podelili tudi priznanje za izjemne dosežke v
turizmu v letu 2014 Jožetu Pucku, Golf Livada Terme 3000 družbe
Sava Turizem. Jože Pucko je postal nepogrešljiv člen slovenskega
golfskega sveta. S svojim požrtvovalnim pristopom, odprtostjo in pri­
jaznostjo vsakič znova poskrbi, da je vsak dan na igrišču Livada
Moravske Toplice nepozabno doživetje. Velikega ugleda ne uživa le v
strokovnih golfskih krogih, ampak se zna približati prav vsakemu
golfi­stu. Njegova velika zasluga je, da so pomurski golfski dogodki
vedno odlično obiskani. Odgovorni za preostala igrišča pa v njem
vedno najdejo kompetentnega in odprtega sogovornika. Njegove­
mu čezmejnemu delovanju se moramo zahvaliti, da v Slovenijo na
golfske dogodke prihaja čedalje več tujih golfistov in klubov.
Spirit/TZS
Priznanje Turistične zveze Slovenije: mag. Jože Protner
Mag. Jože Protner je član zdajšnje
Štajerske turistične zveze (ŠTZ) od
osem­
desetih let prejšnjega stoletja
(takrat se je imenovala še Mariborska
turistična zveza) naprej. V devetde­
setih letih sta na pobudo tedanjega
predsednika Turistične zveze Slovenije
dr. Marjana Rožiča skupaj zasnovala in
uresničila zamisel o dvajsetih Vinsko
turističnih cestah Slovenije; Jože Protner v vlogi ministra za kmetij­
stvo, pozneje pa predsednika odbora za kmetijstvo DZ RS. Zatem je
bil nekaj let član projektnega sveta Vinske turistične ceste (VTC).
Predsednik ŠTZ je drugi mandat. V tem času so se na zvezi posve­
tili predvsem usposabljanju vodstev in članov turističnih društev
za prevzemanje nalog in obveznosti iz partnerstev treh stebrov
slovenskega turizma na lokalni in regionalni ravni. Izpeljali so štiri
tečaje za turistične vodnike, skrbijo pa tudi za stalno izobraževanje
vodstvenih funkcionarjev v njihovih turističnih društvih. Na zvezi
so zasnovali in izpeljali prva tekmovanja v kuhanju za
osnovnošolce. Iz teh tekmovanj se je razvilo tekmovanje na
državni ravni za Zlato kuhalnico.
Jože Protner je kot predsednik ŠTZ sodeloval pri pripravi regionalne
turistične strategije za osrednjo Štajersko v tesnem sodelovanju z Za­
vodom za turizem Maribor - Pohorje (v preteklih letih je bil tudi pred­
sednik sveta Zavoda) in tvorno sodeluje pri njenem izvajanju na več
ravneh. Z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje si je prizadeval za
dvig prepoznavnosti in identitete Štajerske, vina in z vinom poveza­
nih zgodb, ki se začnejo pri Stari trti na Lentu in se nadaljujejo pri
ponovni vzpostavitvi mestnega vinograda v protokolarne namene
mesta ter oživitvi vinskih cest na Štajerskem s krepitvijo partnerstev in
učinkovitejšega povezovanja za odličnost ponudbe.
Od leta 2006 kot podpredsednik Turistične zveze Slovenije ustvar­
j­alno sodeluje pri uresničevanju programa dela TZS.
Koroška – dežela, kjer se je rodil slovenski turizem na kmetijah
Turizem na kmetiji obiskovalcu napoveduje doživetje ruralnega območja, stkanega iz neokrnjene narave,
ljudske arhitekture in kulinarike ter socialnega ambienta, kjer je prijaznosti in nasmehov več kot v negovanih, prestižnih turističnih krajih, ovenčanih s številnimi zvezdicami kakovosti in standardov. Vsaj v Sloveniji
je tako, kjer se je turizem na kmetiji začel na Koroškem. Pri Pečniku in pri Plodru v znameniti vasici Šentanel
nad Prevaljami, sredi petdesetih let. Koroška pa ima številne izletniške in nastanitvene kmečke turizme.
Druženje za boljšo ponudbo
Čudovita neokrnjena narava
Tradicionalno na koroških kmetijah, ki so bile samooskrbne, predelu­
jejo meso, mleko in sadje ter pečejo kruh in pecivo. Za Koroško so
značilni predvsem: mošt (sadno vino), suhe salame, domači rženi kruh,
borovničevo žganje ... Največ kmetij pa je registriranih za peko kruha.
V šestih desetletjih se je v treh koroških dolinah (Mislinjski, Dravski in
Mežiški) z 12 občinami kmečki turizem ne le dobro razvil, temveč že kar
izbrusil, saj je s svojimi nastanitvenimi zmogljivostmi ob pomanjkanju
hotelov ponudil edino možnost za razvoj turizma. Tako danes najdemo
v naboru kmetij celo paleto ponudb, od najpreprostejše, kjer ponujajo
sobe in hrano, do drugih, kjer človek nad ponudbo zgolj ostrmi. Kot,
denimo, na Poslovno-turistični kmetiji »Pri Stojanu«, ki uspešno
združuje posel in tehnologijo ter s pomočjo najnovejše tehnologije IKT
predstavlja odlično vez med podeželjem in urbanimi središči.
Doživetja, kamor koli se ozremo
Vse kmetije pa svojo edinstvenost dopolnjujejo z naravnimi danostmi,
kulturno in drugo dediščino, kulinaričnimi posebnostmi in vsem tistim,
kar plemeniti doživetje. Koroška ponuja turizem nad zemljo (letališče,
vzgonski veter za jadranje s padali in zmaji), na zemlji (joj, kdo bi naštel
vse!), na vodi (ribolov, splavarjenje na Dravi) in pod zemljo (kolesarjenje in
vožnja s čolnom v podzemlju Pece, Turistični rudnik in muzej). Prištejmo
še specializirano ponudbo, kot so gojenje in opazovanje divjadi, življenje
čebel in pokušnja čebelarskih proizvodov, spoznavanje osnov
ekološkega kmetovanja, peka kruha, kuhanje marmelade, ustvarjanje
pekovskih izdelkov iz kamuta, obisk pustolovske in drugih poti ... Pa jedi
čudnih imen in zanimivih okusov: mežerli, rpičeva župa, flike, špehova
tifa, kiblflajš, ta velki grumpi, kvočevi nudlni ... In specializirane kmetije:
prijazne družinam z otroki (Mikl, Lešnik), invalidom (Rotovnik), ekokmetija s ponudbo za kolesarje (Koroš) ... Dogodivščina z imenom tu­
rizem se na koroškem res že lahko začne!
Zato, da bi lastniki koroških kmetij o svoji deželi vedeli čim več, saj le
s tem znanjem lahko svetujejo svojim gostom, kako in kje kakovost­
no preživeti čas, se že nekaj časa družijo in enkrat na mesec na eni od
kmetij sedejo skupaj, razpravljajo, predelajo najnovejšo problema­
tiko, ki zadeva njihovo dejavnost, in seveda pokušajo in ocenjujejo
doma pridelane kulinarične posebnosti in pijačo.
Lastniki turističnih kmetij koroške regije v medsebojnem druženju
vidijo plemenitenje lastne ponudbe, zato so se nazadnje, v začetku
septembra, dobili v Črni na Koroškem. V organizaciji Darje Jeriček z
oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici, iz­
postave Ravne na Koroškem, so najprej obravnavali uredbo in novo­
sti na področju turistične dejavnosti na kmetiji (predavanje Renate
Kosi), pogledali pred kratkim odprt Olimpijski muzej in Etnografski
muzej, zavili v dolino Tople in Koprivne ter na turistični kmetiji Plaznik,
v Bistri, »guštirali« v kulinaričnih dobrotah. Pridružil pa se jim je tudi
Venčeslav Tušar, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije.
Renata Picej
Foto: www.koroska.si
Lovrec - kmetija kot otok v morju trte
Izletniško vinogradniška kmetija družine Lovrec v Jiršovcih sredi
Slovenskih goric je v amfiteater iz vinske trte položena domačija.
Njena posebnost se skriva v hiši, pokriti s slamo, ki je leta 2009 do­
bila priznanje Kmečkega glasa za ohranjanje kulturne dediščine na
podeželju. Prav v njeni notranjosti je restavracija, ki jo skupine rade
izberejo za svoja srečanja. Kot prijatelja Koroške pa sta Marjan
Lovrec in Nada Zupanič pred kratkim gostila uspešno slikarsko
kolonijo Društva likovnikov iz Dravograda. Apartmajska hiša na vrhu
hriba s 360-stopinjskim razgledom, ki seže v Avstrijo, na Madžarsko
in Hrvaško, pa je prava posebnost: kot otok sredi trte ponuja nepri­
merljive, ekskluzivne razglede.
Besedilo in foto: Renata Picej
Lipov list - Oktober 2014
Dogaja se
Kjer so nasmehi najširši in
najbolj pristni
7
8
Fijetova žametna penina
Dogaja se
V grajskem poslopju, kjer so nekoč prebivali grofje Auerspergi, oziroma v
tamkajšnji grajski kleti je bil pred kratkim prav poseben dan: pod strokovnim
vodstvom tehnologa Rudija Kosa in ostrim očesom direktorja Vinske kleti
Krško so polnili Fijetovo žametno penino. Mednarodna trgatev turističnih
novinarjev, ki je bila lani na Raki pri Krškem, je s tem dejanjem dobila svoj
epilog: nekaj več kot sto steklenic prve žametne penine v Sloveniji av­
tohtone trte, ki je najstarejša na svetu, saj šteje več kot štiri stoletja.
V Vinski kleti Krško se je torej rodilo peneče se vino Fijet 2013. A to ni prvo
Fijetovo vino, saj so imeli turistični novinarji na pobudo Draga Bulca,
predsednika slovenskega Fijeta, prvo trgatev že pred leti. V Fijetovi zbirki
vin svetovnih turističnih novinarjev sta tako že vini šipon in rebula (prva
trgatev je bila v Jeruzalemu, druga v Goriških brdih). Letošnja mednarod­
na trgatev turističnih novinarjev pa je bila na Posestvu Burja v Podragi pri
Podnanosu (več o tem v prihodnji številki Lipovega lista).
So si pa po polnitvi na povabilo Centra za podjetništvo in turizem Krško
turistični novinarji ogledali še zelo lepo urejeno staro mestno jedro
Krškega in tamkajšnji Mestni muzej, ki je sestavljen iz treh hiš: Valvazorje­
ve, Jarnovičeve in Kaplanove. Hiše so obenem tudi arhitekturno
najkakovostnejši zgodovinski del mesta. Turistični novinarji iz Slovenije in
Hrvaške so se znova prepričali, da ima Krško izjemno bogato zgodovino,
saj so se na njegovem ozemlju prepletale usode in življenjske poti nem­
alo sila pomembnih osebnosti, tudi slovitega Valvazorja, in si bili enotni,
da je prenovljeno staro mestno jedro turistično zelo zanimivo in - do­
padljivo. Obiskali pa so še pravi raj na zemlji - imenitno posestvo Etnoart
turizem Špiler na Kostanjeku v Zdolah lastnika Petra Špilerja.
Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega kongresa, slikarka
Vida Pfeifer in Peter Špiler (od leve proti desni), lastnik
posestva Etnoart turizem v Kostanjeku pri Zdolah so prvi
čestitali FIJET-u Slovenije in njegovemu predsedniku Dragu
Bulcu za uspešno polnitev prve žametne penine v zgodovini
Slovenije! Steklenic žametne penine, sorte najstarejše trte
na svetu, z nalepko Fijet je samo nekaj več kot sto in redki so
častni izbranci, ki jo prejmejo v dar.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
TD Poljana pri Prevaljah v žaru ponosa na dediščino
TD Poljana pod taktirko svojega predsednika Jožefa Kozlarja priprav­
lja med letom številne dogodke. S posebnim žarom pa so v začetku
septembra skupaj z Vokalno skupino Rute pripravili kulturno pri­
reditev Srečanje v ljudski glasbi, plesu, pesmi in besedi. Seveda pod
Lipov list - Oktober 2014
kozolcem in na odru, katerega ozadje je spominjalo na pomembno
obletnico – 600 let od zadnjega ustoličenja na Knežjem kamnu na
Gosposvetskem polju.
Besedilo in foto: Renata Picej
2014 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
Najboljši v Portorožu
9
V tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in njegovi turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih
so se pomerili še kampi, mladinska prenočišča in Petrolovi bencinski
servisi. Posebej so bila ocenjena mestna, trška in vaška jedra. Že petič
je letos potekalo tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj.
Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki pripomore h gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev in večji kakovosti bivanja vseh prebivalcev Slovenije, je predsednik države Borut Pahor.
14
Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah
Velika mesta
1. Koper
2. Velenje
3. Maribor
Zdraviliški kraji
1. Podčetrtek
2. Laško
3. Banovci
Bencinski servisi Petrol
1. BS Pivka
2. BS Moravče
3. BS Slovenske Konjice
Srednja mesta
1. Ptuj
2. Zagorje ob Savi
3. Ravne na Koroškem
Izletniški kraji
1. Velika Polana
2. Tržišče
3. Šempeter v Savinjski dolini
Gasilski domovi
1. PGD Podnart
gasilski dom, zgrajen do leta 1970
1. PGD Ponikva pri Žalcu
gasilski dom, zgrajen po letu 1970
Manjša mesta
1. Cerklje na Gorenjskem
2. Železniki
3. Senovo
Turistični kraji
1. Izola
2. Bled
3. Bovec
Mestna jedra
1. Kranj
2. Nova Gorica
3. Radovljica
Kampi
1. Kamp Menina
2. Camping Bled
3. Kamp Šobec
Vaška jedra
1. Galicija
2. Strojna
3. Slivna
Mladinska prenočišča
1. YH Pod Voglom
2. Hostel Bledec
3. YH Proteus Postojna
Trška in druga urbana jedra
1. Šafarsko
2. Zdraviliško jedro Dobrna
3. Trzin z Jefačnikovo domačijo
Spletno glasovanje
večja mesta
Velenje
zdraviliški kraji Topolšica
turistični kraji Izola
Naj poti
1. Vinotour pot Svečina –
Ratsch a. d. W.
2. Pot kulturne in naravne dediščine
Razkriški kot
3. Naravoslovna učna pot
Po sledeh vodomca
Lipov list – Oktober 2014
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z
večdesetletno tradicijo, je tudi letos obrodilo lepe sadove. K temu so, kot vedno, odločilno prispevali člani turistične društvene
organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja ne bi uspeli, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
Maribor – Pohorje,
od mesta do razgibanih
goric in hribov
Mariborski Lent. Foto: Matej Vranič
Destinacija Maribor – Pohorje je nekaj posebnega … Ob jutranji meglici, ki se vije pod Pohorjem in nad Dravskim poljem, na drugi
strani pa skriva čudovite vinorodne griče Kozjaka in Slovenskih goric, kjer piš vetra poganja klopotce, se zavemo, kako čudovita narava
obdaja Maribor.
Drugo največje mesto Slovenije in prestolnica Štajerske, ki slovi tudi
po bogati kulturno-zgodovinski dediščini, praznuje letos 850 let od
prve omembe mesta. Vsak kotiček mesta in njegove širše okolice
skriva presenečenja za vsakogar. Ste popotnik, kolesar, kulturni navdušenec, kulinarični raziskovalec, ljubitelj vina, poslovnež, družinski
človek, športnik? Vas krepi zdrav duh v zdravem telesu, iščete živahen mestni vrvež, odklop na podeželju? Če ste odgovorili pritrdilno,
je destinacija Maribor – Pohorje prava za vas.
Razprostira se na območju dvaindvajsetih občin. Srce destinacije je
mesto Maribor, ki ga dopolnjuje ponudba okoliških občin – vsaka s
svojo edinstveno zgodbo, ki se prepletajo po obronkih Pohorja in
Kozjaka ter Dravski dolini pa do čarobnih Slovenskih goric, poraslih z
odličnimi vinogradi in sadovnjaki.
Top turistične privlačnosti:
• najstarejša trta na svetu: Stara trta na Lentu,
• ostanki prvega mariborskega gradu, omenjenega pred 850 leti, na
Piramidi,
• številni gradovi in dvorci, sakralna dediščina,
• botanični vrtovi in naravni parki, dolina Lobnice, bogati zeleni
gozdovi Pohorja s slapovi in šotnimi barji, kot so Črno jezero in
Lovrenška jezera, pragozd Šumik, Bistriški in Oplotniški vintgar, s
številnimi gozdnimi učnimi potmi, bogato športno-rekreativno
Lipov list – Oktober 2014
Stara trta v družbi cvetja. Foto: Domen Groegl
2014 – MARIBOR – Večje mesto 3. mesto
11
•
•
•
•
•
•
•
ponudbo kolesarjenja, planinarjenja, pohodništva, adrenalinskih
doživetij, smučanja …,
splavarjenje in vodni športi,
krajinski parki: Rački ribniki - Požeg, Drava, Mariborsko jezero,
bogate naravne in kulturne danosti Dravske doline: Boč z velikonočnico, Studenice z živimi jaslicami, Forma Viva, čudovite vasi na
podeželju,
podeželje, posuto s turističnimi kmetijami s pristno domačo hrano, izdelki podeželja v butičnih trgovinicah in na dvoriščih kmetij,
Slovenske gorice z edinstvenimi jezeri (Trojiško jezero, Komarnik,
Perniško jezero …), vinogradi in odličnim vinom domačih vinarjev
ter navdušujočo kulinariko (med, bučno olje, tunka, gibanice, krušni izdelki, jedi na žlico …),
Kozjak, ki vabi na aktivni oddih na planinske postojanke in kmetije,
kjer se v poletnih mesecih osvežite s kislim mlekom, v jesenskem
času pa s kostanjem,
preplet urbane kulturne in zabavne ponudbe s podeželjem.
A turistične ponudbe je še veliko več …
Destinacijska trgovina ART mi je MAR
Junija letos so v središču Maribora odprli destinacijsko trgovino ART
mi je MAR, ki vnaša v staro mestno jedro slovensko domačo in umetnostno obrt. V njej so namreč na ogled in naprodaj unikatni izdelki
ustvarjalcev domače in umetnostne obrti, ročna dela in izdelki lokalnih ponudnikov, trgovina pa je obenem tudi turistično-informacijski
center. Trgovina spodbuja obiskovalce mesta k nakupu in podpori
unikatnih slovenskih izdelkov, kot takšna pa ne pomeni grožnje drugim trgovinam v središču mesta. Za trgovino skrbi socialno podjetje
ARTMAR, ki sodeluje s 53 ustvarjalci.
Promocijski eko-kozarci
Destinacija Maribor – Pohorje je okolju prijazna. Najnovejši korak v
tej smeri je uvedba eko-pralnih kozarcev, s čimer se bo na množičnih prireditvah omejilo točenje pijač v navadne plastične kozarce, ki
po končani prireditvi ostanejo odvrženi na tleh. Ob skrbi za okolje je
prisotna tudi skrb za promocijo, saj so na 50.000 kozarcev, kolikor jih
je trenutno na voljo, natisnjene promocijske fotografije štajerske prestolnice. Obiskovalci javnih prireditev bodo v zameno za en evro kavcije prejeli kozarec, denar pa bodo dobili nazaj, ko bodo vrnili kozarec. Po prireditvi bodo kozarce pomili in jih vrnili v uporabo.
Odlično! Foto: MP produkcija
Destinacijsko turistični magazin ODLIČNO!
Aktualne informacije iz bližnje in daljne okolice Maribora je mogoče najti v novem brezplačnem destinacijsko turističnem magazinu
ODLIČNO! Namenjen je lokalnemu prebivalstvu in turistom, saj izhaja v slovenskem in angleškem jeziku. V njem so predstavljeni turistična ponudba destinacije Maribor – Pohorje, bivanje in življenje v njej,
njena vizija na področju gospodarstva …, je pa tudi napovednik dogodkov v destinaciji. ODLIČNO! je na voljo na določenih turističnih
točkah, v informacijskih centrih, hotelih, gostiščih, na občinah ali na
spletni strani www.maribor-pohorje.si.
Prepustite se naši srčni destinaciji Maribor – Pohorje in jo začutite!
Festival Stare trte. Foto: MP produkcija
Destinacijska trgovina ART mi je MAR. Foto: MP produkcija
Lipov list – Oktober 2014
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Maribor iz zraka. Foto: Rene Strgar
Največje eNodNevNo
Foto: matjaž ledinek
Moja dežela – lepa in gostoljubna
martinovanje
31. martinovanje
v mariboru
s FrajkiNclarji, ansamblom saša avseNika
in drugimi gosti
torek,
11. 11. 2014, od 11.11. naprej
na trgu leoNa štuklja
Ne zamudite pestrega
dogajaNja v dNeh pred tem.
več: www.maribor-pohorje.si
Lipov list – Oktober 2014
2014 – VELENJE – Večje mesto 2. mesto
Velenje, zeleno,
prijazno in aktivno
Mesto še zdaleč ni le dediščina starega trga pod Velenjskim gradom,
po katerem je dobilo ime. Letos sicer praznuje dve pomembni obletnici: 55 let od uradnega odprtja na novo zgrajenega mestnega središča in 750 let od prve omembe trga Weln.
Velenje je mesto, ki je zraslo na črnem zlatu. Izkopavanje premoga je
povzročilo ugrezanje in nastanek treh velikih jezer, ki danes omogočajo številne športne aktivnosti. Posebno doživetje je spust v skrivnostni podzemni svet Muzeja premogovništva Slovenije. Na griču nad
mestom je Velenjski grad, eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov. V njem domuje Muzej Velenje z enajstimi stalnimi razstavami.
Pozojeva grajska pot vas popelje še do treh drugih gradov v okolici
Velenja. Eden od teh, Šaleški grad, je zaradi svoje trikotne oblike edinstven v slovenskem prostoru. Osrednji mestni trg krasi Avgustinčičev
spomenik razmišljajočega maršala Tita, ki je največji Titov spomenik
na svetu.
V Velenju domačinom in obiskovalcem ponujajo varen in okolju prijazen prevoz – brezplačni mestni avtobus Lokal'c. Vzpostavili so brezplačni sistem izposoje mestnih koles, imajo pa tudi več stebričkov za
polnjenje električnih vozil. Osebam z različnimi omejitvami namenjajo posebno pozornost, saj jim želijo omogočiti čim lažje spoznavanje
Velenja in celotne Šaleške doline.
Več informacij o aktivnem preživljanju vašega časa v Velenju vam
bodo z veseljem dali v Turistično-informacijskem centru Velenje v
prenovljeni Vili Bianci. Odprt je vse dni v letu, od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 9. in
17. uro. Pokličete jih lahko na telefonsko številko 03 8961 860. Še več
informacij o Velenju dobite na spletnih straneh www.velenje-tourism.si in www.velenje.si.
Titov spomenik v družbi mask. Foto: Anže Kovač
Foto: Roman Bor
Predlogi za izlet
• Sprostite se ob Šaleških jezerih ali se preizkusite v različnih
športnih aktivnostih.
• Raziskujte skrivnostni podzemni svet v Muzeju premogovništva Slovenije.
• Obiščite enega najlepše ohranjenih slovenskih gradov.
• Sprehodite se po Pozojevi grajski poti in prisluhnite legendi o
zmaju Pozoju.
• Oglejte si najvišji Titov spomenik na svetu.
Velenje je dogodkov in življenja polno mesto. Vsako leto pripravimo več kot 1500 prireditev. Vabljeni na Mednarodni festival vezenja Velenje 2014, ki bo potekal od 17. do 19. oktobra 2014 (letos bo
rdeča nit festivala »Vezena oblačila skozi čas«).
Posebno skrb v Velenju namenjajo otrokom. Navihana Pika
Nogavička s kitkami in pegicami na licih je vsako leto septembra
»ta glavna« v mestu. V pisana oblačila odeto deklico lahko spoznate na največjem otroškem festivalu v Sloveniji.
Zeleno mesto nosi nazive Starosti prijazno mesto, Občina po meri
invalidov, Mladim prijazna občina, Otrokom prijazno Unicefovo
mesto, Najbolj zelena mestna občina, Energetsko najučinkovitejša mestna občina, Najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki, Planetu Zemlja prijazna občina …
S prenovo promenade je mesto dobilo moderen in privlačen
prostor za sprehode, srečevanja in druženje.
Foto: Miran Kambič
Lipov list – Oktober 2014
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Velenje je s svojo moderno mestno arhitekturno zasnovo
drugačno od preostalih slovenskih mest. Nastalo je načrtno
in premišljeno, po zamislih uglednih evropskih in krajinskih
arhitektov. Mnogi si mesto s premogovnikom in razvito
industrijo predstavljajo povsem drugače, kot je v resnici.
13
2014 – PTUJ – Srednje mesto 1. mesto
14
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Ptuj, kulturnozgodovinski biser
Ptuj - najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem očara
vsakega, ki ga obišče. Nad mestom se vzpenja mogočna grajska
utrdba, v kateri je eden najbolj obiskanih slovenskih muzejev.
Z njene leve se v nebo vzpenja čudovit dominikanski samostan,
ki je bil lani deloma prenovljen v kongresno-kulturno središče,
obnova pa je dala nekaj izjemnih in dragocenih odkritij, od
zgodovinsko pomembnih fresk do grobnice gospodov Ptujskih.
Središče starega mestnega jedra Ptuja je Slovenski trg, kjer nam najprej pade v oči mestni stolp. Tik ob njem je zanimiv Orfejev spomenik
iz 2. stoletja, v bližini pa je cerkev sv. Jurija. Na desni strani starega mestnega jedra je minoritski samostan s prenovljeno baročno fasado cerkve Sv. Petra in Pavla, ki je še danes izjemno pomembno duhovno središče našega mesta. Ob občinskem prazniku odprt prenovljeni Mestni
trg je prostor druženja in prireditev, na njem pa sta tudi Mestna hiša
in Florjanov spomenik. Bogate muzejske zbirke in zanimive razstave
Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož so na ogled na ptujskem gradu, v
starih mestnih zaporih, Salonu umetnosti in Miheličevi galeriji, na mestu najdbe pa sta ohranjena rimska peč in III. mitrej. Zaklade hranijo
cerkve in samostani ter ena najlepših knjižnic v Evropi. Mestno gledališče pa s svojo podobo ter privlačnim in kakovostnim programom dopolnjuje podobo in vsebino osrednjega dela starega mestnega jedra.
Mesto se ponaša z izjemno etnografsko dediščino, ki ji kraljujejo kurenti kot prinašalci dobrega. Tradicija srednjeveških letnih sejmov vsako leto oživi na jurjevo, ožbaltovo in katarinino. Ne smemo pa pozabiti
najstarejše vinske kleti z vinskim letnikom iz leta 1917 in danes svetovno prepoznavno blagovno znamko Pullus.
V neposredni bližini starega mestnega jedra, le streljaj čez vihravo reko
Dravo, so ptujske terme, ki so vir zdravja in sprostitve ter odlična priložnost za aktivno preživljanje prostega časa. Spokojno, pa vendarle aktivno doživljanje čudovite narave vas čaka na igrišču za golf, od koder
se ponujajo prelepi pogledi na Ptuj in njegov grad. Pestra doživetja
zagotavlja tudi ponudba na Ptujskem jezeru, kjer lahko izbirate med
številnimi bolj adrenalinskimi izzivi ali pa se na raziskovanje »Ptujskega
morja« in Ptuja podate s turistično ladjo.
V poletnih mesecih so v starem mestnem jedru številni kulturni dogodki. Junija poletno dogajanje razgibajo tradicionalne Grajske igre,
Mestni trg je prostor druženja in prireditev
Lipov list – Oktober 2014
Pogled z reke na ptujsko veduto. Foto: Črtomir Goznik
ki jih obogati tudi Grajski vinski praznik. V drugi polovici julija poteka izjemen poletni glasbeni festival Arsana, ki se končuje z občinskim
praznikom. Živahno mednarodno umetniško okolje poleti ustvarja
Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays. Ljubitelji literature in vina se družijo v drugi polovici avgusta, ko mesto zaživi v Dnevih
poezije in vina ter postane središče pesniške ustvarjalnosti. Konec avgusta ponovno prirejamo znamenite rimske igre, kjer je poskrbljeno
za hedonizem. Avgusta že več kot 40 let ljubitelje domačih viž vabi
Festival narodno-zabavne glasbe. Jesenske mesece zaznamujeta trgatev mladike najstarejše trte na ptujskem gradu in trgatev v mestnem
vinogradu. Tradicionalno martinovanje pa nam bo napolnilo brbončice z novim vinskim letnikom in inavguracijo novega princa karnevala.
Aktivno ali bolj lagodno - nepozabno doživetje je v »zakladnici tisočletij« zagotovljeno.
www.ptuj.info
www.visitptuj.eu
Igranje golfa v zavetju ptujskega gradu
2014 – ZAGORJE OB SAVI – Srednje mesto 2. mesto
Zagorje ob Savi,
kjer imajo več,
kot imajo veliki
15
Bogata rudarska dediščina, kulturno bogastvo in prelepa neokrnjena narava. Foto: Lovro Rozina
Zagorje ob Savi se nahaja v središču Slovenije in je le streljaj od avtocestnega izvoza Trojane. Je ena redkih občin, ki se lahko pohvalijo z
vzletiščem za ultra lahka letala, zato jo je mogoče obiskati tudi z letalom. V neposredni bližini vzletišča je čudovito urejen Evropark, v katerem so obiskovalcem na voljo zelene površine in sprehajalne poti
ter različne zanimivosti, kot so na primer orodja za trening z lastno
težo. Vsebina parka se vseskozi dopolnjuje in postaja čedalje zanimivejša ter privlačna za množice obiskovalcev.
Razgibano površje zagorske občine ponuja veliko zanimivih pohodniških poti. Najvišji vrh je Čemšeniška planina s prelepim razgledom
na Zasavsko hribovje. Čedalje bolj priljubljena točka kolesarjev in pohodnikov je Zasavska Sveta gora, ki je s taborskim obzidjem in cerkvijo na vrhu najslikovitejši del Posavskega hribovja.
Razvoj kraja je bil tesno povezan z rudarjenjem. Prvi je premog omenjal že Janez Vajkard Valvasor, ki je zapisal, da ljudje iz Strahovelj kopljejo zmajevo kri. Rudarstvo je poskrbelo, da se je Zagorje razvijalo
s skoraj svetlobno hitrostjo. Zgodba o rudarjenju se je pred desetletjem končala, zdaj se v Zagorju trudimo, da tega časa ne pozabimo,
da iz bogate preteklosti razvijamo priložnosti za prihodnost, tudi za
turizem. Mejniki rudarske zgodovine so dediščina, ki je turistična zanimivost in posebnost našega kraja. Ena številnih je rudarski muzej
Loke, ki ga bo občina v prihodnjih letih popolnoma preuredila in poskrbela za njegovo zanimivo in privlačno vsebino.
V občini Zagorje ob Savi se vseskozi kaj dogaja. Poudariti velja največji dogodek v vročih avgustovskih dneh. Zagorska noč privabi veliko obiskovalcev z različnih koncev Slovenije, saj ponuja bogat celodnevni program športno, kulturno, kulinarično ter sproščajoče
doživetje, namenjeno mladim in starim.
Zagorje ob Savi. Ker imamo več, kot imajo veliki!
Zagorski poldnevnik. Foto: Lovro Rozina
Lipov list – Oktober 2014
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Kraj z bogato rudarsko dediščino, kulturnim bogastvom ter
nešteto prelepimi kotički in neokrnjeno naravo, ki jo je v svoje
vajeti ujela reka Sava, obiskovalcem ponudi več, kot imajo
veliki. Mirne duše lahko rečemo, da je Zagorje ob Savi dragulj
slovenske gostoljubnosti.
2014 – CERKLJE NA GORENJSKEM – Manjše mesto 1. mesto
16
Srebrno priznanje 2012
Najlepše urejeno manjše mesto
2011, 2010, 2008
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Gremo v Cerklje? Seveda!
Med barvitimi polji in razgibanimi hribi pod pobočjem Krvavca vabi s številnimi priznanji nagrajeno in najlepše urejeno manjše
mesto – Cerklje na Gorenjskem. Bogata kulturno-zgodovinska dediščina, označene kolesarske in pohodniške poti, pestra kulinarična
ponudba in blagodejno podnebje hribovskih vasic vas bodo prepričali, da se boste k nam vedno znova radi vračali.
V Cerkljah nižinsko območje ponuja možnosti za kolesarjenje in sprehode med lepo obdelanimi polji in urejenimi vasmi. Neokrnjena narava ponuja dom številnim pticam, ki so se jim v zadnjem desetletju
pridružile tudi štorklje. Naše hribovito zaledje je prepleteno s pohodniškimi potmi in čudovitimi razgledi na Triglav in polja od Bleda do
Ljubljane. Bogata dediščina pripoveduje številne zgodbe, ki jih radi
predstavimo turistom.
V središču Cerkelj dominira župnijska baročna cerkev Marije
Vnebovzete. Kot park urejeno pokopališče z vežico je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Njegov je tudi spomenik skladatelja in dirigenta
Davorina Jenka iz Dvorij pri Cerkljah.
Številni znani Slovenci so se tu rodili ali bivali. Spoznajte rojstno hišo
gledališkega igralca in režiserja Ignacija Borštnika, rojenega leta
1858. Njegovo igralsko nadarjenost je opazil njegov sosed, ljubljanski
župan Ivan Hribar. Ta se je leta 1886 preselil v Cerklje, zgradil secesijsko vilo, zdaj imenovano Hribarjeva vila.
Petrovčeva hiša iz 18. stoletja priča o načinu življenja premožnejših
kmečkih ljudi in gostilniški dejavnosti. V njej so TIC, knjižnica ter muzej z etnološko in arheološko zbirko.
Vreden ogleda je tudi obnovljeni grad Strmol; ponuja nepozabno
doživetje.
V vasi Adergas spoznajte dominikanski samostan Velesovo in romarsko cerkev Marijinega oznanjenja s katakombami in najstarejšim
Marijinim kipom z Jezusom na Slovenskem.
Lipov list – Oktober 2014
Čebelarsko-kmečki muzej Franci Strupi na Spodnjem Brniku razkriva tradicijo pridelave medu nekoč in danes. Muzeju kmečkega
orodja so dodali zelo zanimive in humorja polne zgodbe iz nekdanjih časov.
Zeliščna bio kmetija Mirjam Grilc razkriva ekološki način pridelave
in predelave zelišč.
Športno smučarsko središče Krvavec pozimi vabi obiskovalce s 30
kilometri prog, poleti pa ponuja številne možnosti za pohodništvo,
adrenalinske dejavnosti in obisk športnih in drugih prireditev. Vsako
nedeljo si lahko ogledate Plečnikovo kapelo Marije Snežne in sodelujete pri bogoslužju.
Zanimivo popotovanje po Cerkljah in njihovi okolici sklenite v kateri od gostiln z okusno domačo hrano. Nastanitvene zmogljivosti pa
ponujajo oddih in razvajanje, ki ju potrebujete.
Cerklje pod Krvavcem vas vabijo na odkrivanje številnih zakladov!
Turistično-informacijski center Cerklje
Petrovčeva hiša
Krvavška 1b, 4207 Cerklje na Gorenjskem
telefon (04) 28 15 822
[email protected]
www.tic-cerklje.si
Vabljeni v Občino Podčetrtek!
Sprehodite se po številnih pešpoteh in prečudoviti
naravi. Odkrijte nekaj novega in se zabavajte.
Ponujamo vam celo paleto naravnih in kulturnih
znamenitosti ter stiskov rok prijaznih domačinov.
Pri nas vsak odkriva svojo znamenitost
– odkrijte jo tudi vi, v Občini Podčetrtek!
turizem_QR_jumbo_vector_PRESS.pdf
turizem_QR_jumbo_vector_PRESS.pdf
1 11.3.2014
1 11.3.2014
9:54:49 9:54:49
C
M
Y
CM
MY
C
M
Y
CM
MY
CY
CY
CMY
CMY
K
K
Lipov list – Oktober 2014
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Gričevnata pokrajina, na prisojnih pobočjih posejana z vinogradi in
gorcami (zidanicami), ki vabijo na kozarec domačega, velja za
enega najlepših delov Slovenije in pa tudi Evrope. Obiščite dva
kraja, ki sta prejela zlato priznanje v urejenosti okolja
“Entente Florale Europe” – vas Olimje 2009 in kraj Podčetrtek 2013.
Dan zase v Termah Olimia presega še tako visoka pričakovanja
razvajanja telesa in duha.
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Facebook “f” Logo
RGB / .ai
Lipov list – Oktober 2014
2014 – SENOVO – Manjše mesto 3. mesto
Senovo je urbanizirano središčno naselje, ki leži na levem bregu reke Save v občini Krško. Stoletja odmaknjeno od pomembnejših
prometnih poti se je začelo razvijati z odkritjem premoga na južnih pobočjih Reštanja, razvilo pa se je po prvi svetovni vojni, ko so
zgradili vse pomembnejše objekte nekdanjega premogovnika.
Kocka rudarja. Foto: Anton Petrovič
KS Senovo je v občini Krško druga po velikosti in številu prebivalcev.
Zajema devet večjih zaselkov (vasi), s površino 42,5 km2 in z več kot
4000 prebivalci, od tega 2500 na Senovem.
Kamnite sekire in druge izkopanine pričajo o zgodovini senovsko-brestaniške doline. Večina napredka je povezana s premogovnikom,
ki ima svoje začetke v letu 1796.
Ponosni na premogovniško tradicijo ponujamo zvedavemu gostu
kar nekaj tehnične dediščine premogovnika. V Osnovni šoli XIV. divizije Senovo sta na ogled premogovniški rov in geološka zbirka, po
kraju so razvrščeni buliči, v Ravnah je muzejska zbirka lokomotiv in
vagončkov, na Reštanju je urejen objekt nekdanje strojnice.
V zahvalo vsem generacijam premogarjev ima poseben pomen
kip Kocka rudarjenja, delo pokojnega akademskega kiparja Toneta
Demšarja, postavljen ob 190-letnici premogovništva. Srečo naj bi kraju prinašal tudi Spomenik rudarske sreče, ki ga je oblikoval arhitekt
Mitja de Gleria. Predstavlja jamsko podporje, na katerem je varnostna svetilka – ziherica. Posebnost so Skupne peči, ki so bile postavljene pred bloki ali med njimi v Stari koloniji (namenjena premogarjem), Uradniški koloniji (namenjena uradnikom) in Novi koloniji. Ker
TD Senovo
031 866 831
[email protected]
TIC Krško
(07) 490 22 20
[email protected]
www.visitkrsko.com
Premogovniški rov. Foto: Marinšek&Marinšek
Senovo. Foto: Boštjan Colarič
so bile žene rudarjev predvsem s kmetov, niso bile vajene peči kruha
v štedilnikih, zato so jim zgradili skupne krušne peči. Danes si lahko
ogledamo in uporabimo obnovljene peči v Novi in Uradniški koloniji.
Obiskovalce pritegne moderna cerkev Kristusovega vstajenja, ki je
delo arhitekta Janeza Fürsta, z zanimivimi poslikavami ljubljanskega
akademskega slikarja Leona Koporca. Prav mogočno pa zvenijo tudi
orgle.
Širša okolica kraja vabi različne obiskovalce, za katere ima TD Senovo
pripravljene pestre programe. Odpravite se k Bohorskim slapovom,
do katerih pelje Pot štirih slapov, pokukajte v Votle in Ajdne peči.
Spoznajte navadno jarico, ki jo lahko v Sloveniji občudujete edino na
bohorskem pogorju.
Vabljeni na Senovo!
»S hlebcem kruha in kančkom rudarske sreče
se pot do jarice vrh Bohorja nič ne vleče.«
Občina Krško
V občini Krško ponujamo široko paleto turističnih programov za različne ciljne skupine. Bogata zgodovina mesta vabi večje skupine in
družine. Na podeželju ponujamo nastanitev v zidanicah (www.tvz.
si) in aktivnosti, kot so hoja ali kolesarjenje po novih tematskih poteh
z visokotehnološko podporo za obiskovalce, kot so GPS navigacija in
električna kolesa. Lokalna kuhinja je tradicionalna, vendar prefinjena,
vina so visoke kakovosti. Večje skupine lahko sodelujejo pri lokalnih
običajih (peka kruha, ličkanje, trgatev …) in se popolnoma povežejo
z našo bogato dediščino.
V prenovljenem starem mestnem jedru zgradbe s svojo kulturno in
zgodovinsko vsebino ter zgodbami govorijo o pestrem življenju in
dosežkih številnih pomembnih osebnosti. Obiščite Mestni muzej
Krško, ki se ponaša s stalnimi in začasnimi zbirkami ter poletnimi dogodki. Ogleda vredni so še Galerija Krško, Mestni park, Valvasorjeva
knjižnica, Kapucinska knjižnica, Grad Rajhenburg …
Lipov list – Oktober 2014
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Senovo –
od lokomotive do jarice
19
2014 – VELIKA POLANA – Izletniški kraj 1. mesto
20
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Velika Polana,
najlepši kraj v Evropi
Turizem je razvojna priložnost ne samo naše občine, ampak tudi
naše regije, tega se zavedamo in na tem gradimo.
Naša turistična zgodba je namenjena vsem, ki jim ni do množičnega turizma, velikih hotelov, igralnic …,; namenjena je tistim, ki si želijo pristen stik z naravno in kulturno dediščino, tistim, ki želijo začutiti utrip kraja in ljudi ter z njimi doživeti dneve, ki jih preživijo pri nas.
Naša infrastruktura je primerna za pohodnike in kolesarje, pri čemer
ni omejena samo na Veliko Polano; kolesarske poti so del mreže ob
reki Muri, ki pelje skozi več držav, in tudi pohodniške so del mreže, ki
pokriva vse Pomurje. V Veliki Polani se začne tudi Pohod po Miškovi
poti, domačija pisatelja Miška Kranjca je tudi začetek Slovenske pisateljske poti.
Pravi utrip kraja pa je mogoče začutiti na prireditvah, ki jih v Veliki
Polani v vseh letnih časih organizirajo društva. Na njih se prepletajo
kulturne, športne, kulinarične in druge vsebine, nekatere ohranjajo
stare običaje in opravila. Največja med njimi je Pomurski poletni festival, ki v začetku avgusta privabi v kraj več kot 20.000 obiskovalcev.
V občini lahko turisti tudi prespijo, sicer ne v hotelu, ampak na domačiji pisatelja Miška Kranjca – na posteljah s slamo ali v ustvarjalno-doživljajskih ateljejih.
Več informacij o kraju in turistični ponudbi ter vodenje po njem so na
voljo v Turistično informacijskem centru ŠTRK.
Park Dežela štorkelj
Pomurski poletni festival
CERTIFICATE
The largest bujta repa weighed
1089,5 kg (2401 lb 14 oz) and was
prepared by Društvo Za Šport,
Turizem, Razvoj In Kulturo
Slovenije (Slovenia), in Velika
Polana, Slovenia, on 7 August
2013
OFFICIALLY AMA ZING
© GUINNESS WORLD RECORDS LIMITED 2012. THIS CERTIFICATE DOES NOT NECESSARILY DENOTE AN ENTRY INTO ANY PRODUCTS DISTRIBUTED
OR OWNED BY GUINNESS WORLD RECORDS LIMITED AND MUST NOT BE REPRODUCED WITHOUT PRIOR WRITTEN PERMISSION OF GUINNESS WORLD RECORDS LIMITED.
GUINNESSWORLDRECORDS.COM
Lipov list – Oktober 2014
Domačija pisatelja Miška Kranjca
2014 – TRŽIŠČE – Izletniški kraj 2. mesto
Tržišče, kjer bogato
obrodi trta
21
Prebivalci živijo z vinsko trto, veliko družin obdeluje svoje vinograde,
krajani se pri tem družijo, si pomagajo in se trudijo pridelati dobro vino.
Kakovost pridelanega vina je iz leta v leto boljša, kar dokazujeta dva
kralja cvička (v letih 2006 in 2009) ter ambasador cvička in cvičkova
princesa (2013). Vinogradništvo kot vodilno gospodarsko panogo ponazarja pletenka v Tržišču, obrnjena proti malkovškim goricam.
Kulturna dediščina
Tržiška farna cerkev sv. Trojice je v pisnih virih prvič omenjena leta
1526. Cerkev Marijinega vnebovzetja ima ohranjene freske v kapeli sv.
Florjana, ki naj bi bila zgrajena v 13. stoletju. Romansko cerkev so povečali v 17. stoletju in ji dali današnjo obliko.
Šentjurski hrib nad Tržiščem (prvič omenjen že leta 1426) s cerkvijo
sv. Jurija je pomemben tako z umetnostno-zgodovinskega kot arheološkega vidika. V Pavli vasi stoji na obzidanem platoju sredi vinogradov cerkev sv. Jakoba. Sredi vasi Slančji Vrh stoji cerkev sv. Urha iz
13. stoletja. Cerkev ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Na Telčah je cerkev sv. Jakoba iz 17. stoletja, na Druščah pa cerkev sv. Barbare.
Malkovška gorica
Območje je znano po vinorodnih goricah in dobri vinski kapljici. Že
Valvasor je v 17. stoletju v svoji drugi knjigi Slave Vojvodine Kranjske
pohvalil vino z Malkovca, telških in bojniških goric.
Naravna dediščina
Leta 1986 v Vrhku odkrito nahajališče rumenega sleča Rhododendron
luteum, ali kot pravijo domačini: azaleje, spada med najbolj ogrožene
rastlinske vrste. Rastišče je del evropskega ekološkega omrežja Natura
2000.
In še o Tržišču …
V KS Tržišče živijo pridni in gostoljubni ljudje, ki skrbijo za lepo urejeno okolico. O tem pričajo številna vidna mesta v tekmovanju TZS Moja
dežela – lepa in gostoljubna: Škovec – 3. mesto na državnem tekmovanju v kategoriji izletniški kraji 2010, Tržišče – 2. najlepši kraj v regiji
Turisti se radi vračajo
med gostoljubne ljudi.
Foto: Zavod Knof, so. p.
Posavje 2009, Slančji Vrh – 2. najlepši kraj 2008, najlepše vaško jedro
2009 v regiji Posavje, Pijavice – 2. najlepša vas v Sloveniji 2006. Sicer KS
Tržišče obsega približno 35,5 km2, združuje 21 naselij in 27 zaselkov.
Tradicionalne prireditve, ki jih pripravljajo društva:
April: Žegnanje na Šentjurskem hribu. Maj: Pohod »Azaleja« Vrhek,
Razstava na temo naših krajev, 25. maj – krajevni praznik. Junij: »Cvičkov
pohod«. Julij: Kmečki praznik. Julij/avgust: Dirka starodobnih vozil za
pokal Malkovca in gasilska veselica. November: Zahvala jeseni – jesen
na vasi, Martinov pohod. December: Miklavževanje, »Svetleče jaslice«
Gostinska ponudba:
Gostilna Jelen Malus, Tržišče (07) 818 04 01)
Gostišče Majcen Ulčnik, Vrhek (07) 818 04 22)
Kmečki turizem Celestina, Zg. Vodale 031 770 068)
Vinski dvor Deu, Malkovec 040 368 359)
Skriti kotički, ki jih je vredno obiskati ter si odpočiti srce, dušo
in utrujeno glavo:
• urejeno perišče – v bližini tudi delujoči mlin
• železniška postaja
• občinska hiša
• lipe dobrega sodelovanja
• naravni amfiteater na Malkovcu
• etnološka zbirka starih orodij na Škovcu
Pri lipah dobrega sodelovanja je zapisano posvetilo, naj nas, ko bodo
rasle proti nebu, opominjajo na pokončnost, zrelost in odgovornost,
predvsem pa na povezanost ljudi med seboj in njihovo pripadnost kraju, v katerem živimo.
Pravijo, da te drugi cenijo in spoštujejo ravno toliko, kot ceniš in spoštuješ samega sebe. In glede na to, da se krajani KS Tržišče v domačem kraju počutimo lepo in prijetno, smo prepričani, da se tako počutijo tudi turisti, ki obiskujejo naše kraje, saj se vedno radi vračajo.
Dobrodošli v Tržišču!
Turistično društvo Tržišče
Naravni prehod po dolini in reka Mirna sta prav gotovo dajala možnost prehoda, srečevanje ljudi in s
tem zgodnjega trgovanja. Danes so v kraju Tržišče šola, pošta, železnica in železniška postaja, bencinska
črpalka, trgovina, gostilna in gostinski lokali. Foto: arhiv TD Tržišče
Lipov list – Oktober 2014
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Tržišče, središčni kraj istoimenske krajevne skupnosti, gručasto, strnjeno naselje ob cesti Trebnje–Sevnica, predvsem pa njegova
okolica, je znano po vinorodnih goricah in dobri vinski kapljici. V grbu KS Tržišče sta vinska trta in grozd; podoba cerkve pa nas poveže
s cerkvenim svetnikom – sv. Urbanom, zavetnikom vinogradov, vinske trte in vinogradnikov. Na dan sv. Urbana, 25. maja, praznujemo
svoj krajevni praznik.
2014 – ŠEMPETER in GALICIJA – Izletniški kraj 3. mesto Vaško jedro 1. mesto
22
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Šempeter in Galicija:
v objemu zelenega zlata
Šempeter v Savinjski dolini in Galicija sta letošnja nagrajenca
izbora Moja dežela – lepa in gostoljubna; prvi v kategoriji
izletniških krajev, drugi pa v kategoriji vaških središč.
Šempeter je med slovenskimi in tujim turisti dobro znan, saj se ponaša z dvema biseroma, Jamo Pekel in Rimsko nekropolo.
Čarobno kraško jamo je milijone let oblikoval potok Ponikvica, ki je
pronical skozi apnenčasta tla. Že samo ime jame obiskovalcem zbudi
zanimanje in jim prebudi domišljijo, ki se med enournim sprehodom
po podzemnem svetu z enkratnimi kapniškimi oblikami samo še razbohoti. Precej ljudi obišče tudi tradicionalno prireditev v Jami Pekel
Božična skrivnost, ki je vsako leto 25. in 26. decembra. Tedaj si je mogoče v jami ogledati žive jaslice, glasbene in pevske nastope, obiskovalce pa pričaka še z marsikaterim drugim presenečenjem.
Naključno odkritje med delom v takratnem sadovnjaku je leta 1952
na plan postavilo enega najpomembnejših in najlepše ohranjenih
spomenikov rimske dobe pri nas in tudi v srednji Evropi: Rimsko nekropolo. Mogočne grobnice rimskih veljakov iz bližnje Celeie so iz
pohorskega marmorja in z izjemnimi reliefi, ki pripovedujejo večne
zgodbe o Evropi, Zeusu in Ifigeniji.
Galicija je nekoliko odmaknjena od glavnih prometnih povezav v
žalski občini, a prav to ji daje poseben čar. Podeželsko okolje med
ljudmi stke posebne vezi, ki se odražajo v pristnosti odnosov in ponosu, ko vam razkazujejo znamenitosti svojega kraja. In teh je precej!
Cerkev sv. Jakoba z nedavno obnovljenim vaškim kozolcem je prizorišče številih prireditev, ki jih je vredno obiskati. Galičani radi pokažejo tudi galerijo svojega rojaka – Doreta Klemenčiča Maja ter
vas popeljejo na 569 metrov visok hrib, ki ima kar tri imena: Gora,
Šentjungert ali Kunigunda.
V obeh krajih delujejo številna društva, ki popestrijo življenje krajanom in vaščanom ter obisk številnim turistom, ki obiščejo oba kraja.
Obiščite ju tudi vi!
Jama Pekel
Galicija
Hrib s tremi imeni
TIC Žalec
Rimska nekropola. Foto: Arhiv ZKŠT Žalec
Lipov list – Oktober 2014
Šlandrov trg 25
(03) 710 04 34
[email protected]
www.turizem-zalec.si
2014 – NOVA GORICA – Mestno jedro 2. mesto
Mesto Nova Gorica z okoliško razgibano pokrajino, kjer ravnine in rečne doline obdajata gričevnat in gorski svet, ponuja zanimive
izletniške točke, naravne zanimivosti, kulturno dediščino, možnosti za rekreacijo in zabavo ter odlično kulinariko.
Prenovljeni Bevkov trg. Foto: arhiv Turistična zveza – TIC Nova Gorica
Novo Gorico bogati samostan Kostanjevica s Škrabčevo knjižnico
in grobnico zadnjih potomcev francoske kraljeve rodbine Burbonov.
Bližnji Trg Evrope, ki leži na meji z Italijo pred železniško postajo, je
kot simbol somestja obeh Goric pogosto prizorišče zabavnih, kulturnih, pa tudi političnih dogodkov in srečanj. Mesto ponuja različne vrste zabave in aktivnosti vse leto: gledališke predstave, koncerte,
razstave, športne dogodke, plesne spektakle, predavanja, konference ipd. Za obiskovalce, ki se želijo približati preteklim dnem tukajšnjega območja, so na različnih lokacijah na ogled muzejske zbirke
Goriškega muzeja: Grad Kromberk, Kolodvor, Vila Bartolomei. Vsi
željni igralniške zabave pa lahko svojo srečo preizkusijo v kateri od
novogoriških igralnic.
Osrčje mesta krasijo zgradbe, ki so skoraj brez izjeme nastale v povojnem času. Zelenice, vrtnice, domača in eksotična drevesa ter urejene sprehajalne poti obiskovalca spodbudijo k sprehodu in odkrivanju mesta. V središču so postavljeni številni spomeniki, med katerimi
velja omeniti: spomenik slovenskemu letalskemu pionirju Edvardu
Rusjanu, spomenik Francetu Bevku, spomenik ob 1000. obletnici
omembe Solkana in Gorice ter spomenik graditeljem Nove Gorice.
Osrednji mestni trg, ki nosi ime po Francetu Bevku, je bil obnovljen v
letu 2014. Odprte javne površine ponujajo možnosti za izvajanje različnih aktivnosti in ustvarjanje urejenega skupnega življenjskega prostora, namenjenega srečevanju in druženju. Domačini sprejemamo
Turistična zveza – TIC Nova Gorica
Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica
(05) 330 46 00
[email protected]
www.novagorica-turizem.com
Bevkov trg kot središče – srce Nove Gorice. Tu se odvijajo različne
prireditve in dogodki. Priporočamo vam, da se prepustite mestnemu
vrvežu ob dobri kavi, sladoledu, prigrizku ali kozarcu domačega vina
pri katerem od tamkajšnjih gostinskih ponudnikov. Poleg Kulturnega
doma trg obkrožajo trgovine, bari, e-Hiša, novogoriška hiša poskusov, vinoteka Solum, otroška igrala in banka. Trg je odprt proti zahodu in vzhodu, kjer se odpira proti Rejčevi ulici oziroma Trgu Edvarda
Kardelja. Središče trga krasi letos postavljena fontana. Na vzhodnem
delu sta na ogled idejna maketa mesta in napis »Zgradili naj bi nekaj
velikega, lepega in ponosnega, nekaj, kar bi sijalo preko meje.«.
Sprehod z Bevkovega trga proti jugu nas pripelje do najmlajšega trga
v mestu – Rusjanovega trga. Urejen je bil letos, obenem s prenovo
mestnega središča. Krasi ga spomenik Edvardu Rusjanu, prvemu slovenskemu letalcu, po katerem je trg tudi poimenovan. Ob »Ikarusu«
se dviga najvišja stolpnica v mestu: Eda center, ki je dobila ime po
Rusjanovem letalu.
Na vzpetini nad mestom stoji bazilika Sveta Gora, stara romarska
pot. Tik pod njo se vije smaragdna reka Soča, nad katero se razteza
solkanski most z največjim kamnitim lokom na železniških progah
na svetu. Na drugem bregu reke se vzpenja Sabotin. Tu je urejen Park
miru, posvečen bojem na Soški fronti med prvo svetovno vojno.
Trnovska in Banjška planota pritegneta s svojo pristnostjo, lepo naravo, odmaknjenimi potmi, tradicijo in starimi obrtmi kot sta kovaštvo (Mali muzej kovaštva v Lokovcu) in zeliščarstvo (Zeliščni center
Grgarske Ravne). V prijetnih vasicah spodnje Vipavske doline pa domačini ohranjajo bogato tradicijo vinogradništva in vinarstva.
Enogastronomija na Goriškem izrazito razkazuje svoje posebne čare.
Domačini že stoletja skrbno varujejo svoje izročilo – vinogradniško, vinarsko in kulinarično – ter ga dopolnjujejo s svežimi zamislimi.
Kuhinja v ničemer ni razsipna, pač pa plemenito preprosta, a zato nič
manj pestra in domiselna.
Lipov list – Oktober 2014
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Nova Gorica, mesto z
novimi doživetji in okusi
23
2014 – DOBRNA – Trško in druga urbana jedra 2. mesto
24
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Dobrna, najstarejše
slovenske toplice
V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom, 20 kilometrov severno od Celja, leži Dobrna, izjemna zaradi zdravilne vode, ki so
jo poznali že Kelti in Rimljani. Dobrnske toplice so bile prvič omenjene leta 1403; tako so najstarejše delujoče slovensko termalno
zdravilišče. Brez njega Dobrne ne bi bilo na zemljevidu sodobnih turističnih destinacij.
Odmaknjena od industrije, mestnega hrupa in prometa, z milim podnebjem je Dobrna od nekdaj priznano zdravilišče za zdravljenje ginekoloških obolenj in neplodnosti. Danes je program širši in učinkovit
tudi pri zdravljenju poškodb, revmatičnih in nevroloških obolenjih in
športni medicini.
Terme Dobrna so sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče, ki ponuja namestitve v hotelu Vita, kjer je večina terapevtskih storitev, v reprezentančni vili Higiea s poročno dvorano in v hotelu Park,
primernem za obiskovalce, ki radi sami oblikujejo svoj dnevni ritem.
Najstarejši topliški objekt, Zdraviliški dom iz leta 1624, o čemer priča
še iz tistih časov vzidana napisna plošča, vsebuje srce toplic – termalni vrelec.
Dobrna je privlačna tudi za tiste, ki ne potrebujejo medicinsko-terapevtskih programov, radi pa aktivno preživljajo svoj prosti čas. Na voljo
so bazen, velnes center, Kneipov program, masažno-lepotni center …
Veliko ponuja tudi naravno okolje. Dobrna je bila med prvimi zdraviliškimi kraji, ki so imeli svoj park. Je dragocen biser nenadomestljive naravne dediščine. Navdušuje nas s cvetličnimi nasadi, poleti pa z
naravno svežino; vzorno označena drevesa ponujajo bogata botanična doživetja. Okoli leta 1820 so zasadili kostanjevo alejo, ki povezuje
Zdraviliški dom z naseljem Dobrna, nad katerim na vzpetini dominira
baročna cerkev Marije vnebovzete.
Vas Dobrna je občinsko središče za deset zaselkov, skozi katere vodijo Poti Dobrne (Sprehajalna pot ob potoku Dobrnica, Gozdna učna
pot, Anina pot, Loška pot s še delujočim Vovkovim mlinom na vodno
kolo …), na katerih domači zanesenjaki skrbijo za kulturno dediščino.
Posebne pozornosti je vredna več kot 300 let stara domačija Šumej v
Brdcah nad Dobrno na Anini poti z ohranjeno prvotno zasnovo s črno
kuhinjo z vonjem po dimu in prepredeno s pajčevino minljivosti časa.
Pod vznožje Paškega Kozjaka se zajeda soteska Hudičev graben, na
njenem začetku pa je v živo skalo vklesana jama Ledenica; nekoč za
skladiščenje ledu pivovarne Gutenek, danes pa je ambient za koncerte vokalnih skupin.
Reprezentančna vila Higiea s poročno dvorano.
Foto: arhiv Term Dobrna
Lipov list – Oktober 2014
Dobrna – v zelenem zavetju. Foto: Gregor Katič
Na Dobrni je pet različno dolgih označenih kolesarskih poti različnih
težavnostnih stopenj. Najzahtevnejše popeljejo na planjave Paškega
Kozjaka; ena najlepših, dolina Daje, z raznoliko floro razveseli oko, nahrani dušo in ponuja zdravilne zeli za dobro počutje.
V to je usmerjena tudi kulinarična ponudba Term Dobrna in lokalnih
turističnih ponudnikov. Predlagamo vam, da se o ponudbi prepričate
sami, zato dovolite, da vas povabimo na Dobrno, ki slovi kot kraj, kjer
je dobro počutje že stoletja doma.
ZTŠK Dobrna
TIC Dobrna
Dobrna 1a
3204 Dobrna
(03) 780 10 64
[email protected]
www.ztsk-dobrna.si
Občina Dobrna
Dobrna 19
3204 Dobrna
(03) 780 10 50
telefaks (03) 780 10 60
[email protected]
www.dobrna.si
Črna kuhinja na Anini poti. Foto: Gregor Katič
Napovednik prireditev
25
Naziv
Datum
Prizorišče
Telefon
Informacije
17. Pohod po sledeh soške fronte
26.10.2014
Komen
05 7664 334
Turistično društvo Brest
BUČARJADA IN SEJEM DOTIK NARAVE
26.10.2014
Ljubljana
[email protected]
Združenje turističnih vodnikov Slovenije
Krompirjeva turistična tržnica
31.10.2014 - 02.11.2014
Moravske Toplice
02 538 15 20
TIC Moravske Toplice
KROMPIRJEVE POČITNICE - nočni ogled dežele pravljic in domišljije v olimju
31.10.2014
Podčetrtek
[email protected]
Združenje turističnih vodnikov Slovenije
NOČ ČAROVNIC – POHOD H KOČI PRI ČAROVNICI
31.10.2014
Podčetrtek
[email protected]
Združenje turističnih vodnikov Slovenije
Jesen na vasi
02.11.2014
Tržišče
030 244 889
Turistično društvo Tržišče
15. Martinov pohod
08.11.2014
Moravske Toplice
02 538 15 20
TD Martin Martjanci
MARTINOVANJE V STREHOVCIH
08.11.2014
Dobrovnik
02 579-90 70
Turistično društvo Dobrovnik
PO LAŠKIH POTEH -Pohod po nekdanjih trških mejah laškega
08.11.2014
Laško
03 733 89 54
Center za šport, turizem, kulturo in
informiranje Laško
Pohod po tematski poti
08.11.2014
Stara cesta
051 429 794
Turistično društvo Stara cesta
XV.MARTINOV POHOD
08.11.2014
Martjanci
031 832 997
Turistično društvo Martin Martjanci
TRADICIONALNO MARTINOVANJE NA PVTC 17
08.11.2014
Limbuš
041 350 893
Turistično društvo Limbuš
Tradicionalni Martinov pohod
08.11.2014
Tržišče
030 244 889
Turistično društvo Tržišče
Martinovanje – blagoslov mošta
08.11.2014
Sladka Gora
[email protected]
Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora
Jesenski pohod na Šumberk
09.11.2014
Žužemberk
07 308 76 36
Turistično društvo Suha Krajina
MARTINOVANJE V DOBROVNIKU
09.11.2014
Dobrovnik
02 579-90 70
Turistično društvo Dobrovnik
3. VAŠKO MARTINOVANJE S KRSTOM MOŠTA
09.11.2014
Galicija
030 185 086
TD Galicija
Krst mladega vina
10.11.2014
Lovrenc
[email protected]
Turistično društvo Lovrenc Raka
Društveno martinovanje
11.11.2014
Ljutomer
041 604 705
Turistično društvo Ljutomer
Martinovanje na Polževem
14.11.2014
Polževo
www.tdpolzevo.si
Turistično društvo Polževo
Po -Martinovanje
15.11.2014
Studenci
041 409 653
Turistično humanitarno društvo Glas
Martinovanje s pokušino mladih vin
15.11.2014
Kobjeglava
031 203 712
Društvo Kraški slavček
Večer ob krušni peči
22.11.2014
Kokrica
04 204 65 11
Turistično društvo Kokrica
Kulinarična delavnica jedi Božičnega časa
22.11.2014
Sladka Gora
031 710 141
Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora
Č` bularski pohod
23.11.2014
Kostanjevica
02 671 95 47
Turistično društvo Lovrenc na Pohorju
PASLEJDN\'CA 2014
23.11.2014
Podbrdo
041 601 248
Društvo Baška dediščina
Ta veseli dan kulture! PRAZNIČNA TRŽNICA
29.11.2014
Rogatec
03 818 62 00
Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec
20. Andrejev sejem v Železnikih
29.11.2014
Železniki
04 514 73 56
Turistično društvo Železniki
Postavitev ADVENTNEGA VENCA V CENTRU DOBRNE, adventni sejem in uvod v
decembrske prireditve
30.11.2014
Dobrna
041 769 684
Turistično društvo Dobrna
Miklavževanje
04.12.2014
Kokrica
04 204 65 11
Turistično društvo Kokrica
Miklavžev pohod z lučkami
05.12.2014
Stara cesta
051 429 794
Turistično društvo Stara cesta
Miklavžev sejem
05.12.2014
Kočevje
041 841 794
Turistično društvo Kočevje
12. Barbarin sejem
06.12.2014
Mežica
[email protected]
Turistično društvo Mežica
Pohod po Šempaskih bregovih
07.12.2014
Šempas
031 421 716
Turistično društvo Šempas
Pohod in tek na Kalanov hrib
07.12.2014
Izlake
031 836 751
Turistično društvo Izlake
Zimska pravljica
07.12.2014
Topolšica
041 724 554
Turistično društvo Topolšica - podeželje
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - Oktober 2014
Končal se je največji festival kulture, vzgoje, izobraževanja in zabave za otroke
26
TZS
Pika Nogavička je naštela
111.111 + 1 obiskovalca!
V Velenju se je konec septembra končal 25. Pikin festival, največji festival kulture, vzgoje, izobraževanja in
zabave za otroke v Sloveniji. Po ocenah prirediteljev – Festivala Velenje s številnimi prijatelji –, ki še nikoli niso
bili tako zadovoljni z izvedbo in obiskom, se ga je udeležilo več kot sto tisoč malih in velikih Pik in gusarjev.
V sedmih festivalskih dneh je bilo kot 80 ustvarjalnih delavnic na
temo Zemlja pleše, v Pikini deželi ob Velenjskem jezeru in v središču
mesta pa so se vrstile gledališke predstave, koncerti, pogovori in
predstavitve kulturno-umetniških dejavnosti, poklicev, vsakodnevnih
opravil in alternativnih načinov življenja.
Ker Pikin festival otroke vzgaja v dobrodelnost in prostovoljstvo ter
zdrav način življenja, so letos v sodelovanju s Športno zvezo Velenje in
Športno-humanitarnim društvom Never Give Up priredili celodnevni
tek skozi Pikino deželo in okrog Škalskega jezera. Sodelovalo je 114 re­
kreativcev, ki so s prostovoljno prijavnino pomagali socialno ogroženim
družinam. Pikinega mini teka pa se je udeležilo 76 malčkov.
Tudi letos je bila na Pikinem festivalu Slovenska vojska, ki je pred
tradicionalno Pikino regato z lahkim oklepnim vozilom Kobra
pregledala gladino in globino jezera, da plovbe ne bi zmotili pirati. V
sončnem vremenu in ob za Velenjsko jezero značilnem vetru je re­
gata odlično uspela. Z malo jadrnico optimist je bil najhitrejši Aljaž
Rupnik iz Ljubljane, ki je na sklepni slovesnosti prejel zlato Piko.
Ta najvišja priznanja so prejeli tudi zmagovalci Pikinih natečajev. Nina
Pungečar in Monika Murenc s šole Grm Novo Mesto – center bi­
otehnike in turizma sta pod mentorstvom Andreje Bortolj Bele izde­
Razstava plakatov vrtcev
Na zabavo v naravo
Letošnji projekt Turistične zveze Slovenije Z igro do prvih
turističnih korakov, namenjen otrokom v vrtcih, je potekal na
temo Na zabavo v naravo. Na razstavi plakatov številnih vrtcev iz
Slovenije je bilo na Pikinem festivalu videti veliko zanimivih
zamisli o sproščenem uživanju v naravi, ki jih je s pomočjo odra­
slih sooblikovalo kar 9800 otrok.
Lipov list - Oktober 2014
lali najlepši cvetlični aranžma. Pripravili so tudi Pikino gasilko tekmo­
vanje prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije. Med fantovskimi
pionirskimi desetinami je bilo najbolj spretno društvo iz Drešinje vasi,
med dekliškimi pa iz Andraža nad Polzelo. Na fotografskem natečaju
je bila najbolj prepričljiva Tjaša Likeb s fotografijo metulja. Najlepšo
Zemljo je izdelala družina Jogič iz Velenja.
Posebna devetčlanska žirija devetletnih deklic je izbrala najboljši
predstavi Pikinega ter Tomaževega in Aničinega odra. Na prvem je
zmagala predstava Pika Nogavička v izvedbi Slovenskega ljudskega
gledališča Celje režiserke Anđelke Nikolić, na drugem pa glasbena
pravljica Pepelka v izvedbi učencev OŠ Gorica iz Velenja pod mentor­
stvom Barbare Trebižan.
Uradni konec festivala je bila tradicionalna predaja mestne lente, ki jo
je ves teden nosila Pika Nogavička in tako od Bojana Kontiča prevzela
županovanje. Župan Mestne občine Velenje se je Piki zahvalil za do­
bro upravljanje z mestom in ji obljubil, da ji bo tudi prihodnje leto
predal oblast!
Turistična zveza Slovenije z novim tekmovanjem
Prvo državno tekmovanje
Turistični vodnik
27
TZS
Na svetovni dan turizma, 27. septembra, je bilo v Ljubljani prvo državno tekmovanje Turistični vodnik, namenjeno mladim od 15. do 29. leta.
Deset kandidatov se je pomerilo v vodenju na temo Ljubljana za mlade.
Ob koncu vodenja je komisija razglasila najboljše mlade turistične vod­
nike. Zlato značko je prejela Sabina Berus, članica Turističnega društva
Trebnje, Turistično gostinska zbornica Slovenije pa jo je nagradila s
tečajem in prvim opravljanjem izpita za turističnega vodnika z državno
licenco. Srebrno značko je prejel Luka Gošek, dijak Srednje šole za gostin­
stvo in turizem Celje, bronasto značko pa je prejela Barbara Bračko,
članica Turističnega društva Pernica. Turistično gostinska zbornice
Sabina Berus, zlata značka
»Ko mi je spomladi podpredsedni­
ca TD Trebnje sporočila, da prireja
Turistična zveza Slovenije tekmo­
vanje za turistične vodnike, sem si
rekla: Zakaj pa ne! Čeprav namera­
vam študirati pravo, zelo veliko po­
tujem in bi mi licenca pomenila
občasno delo za dušo – ko bi tu­
ristom razkazovala znamenitosti, ki
jih ponuja Slovenija. Ker se vsake
stvari, ki si jo zadam, lotim po svojih
najboljših močeh, sem se odločila,
da naše mestece povzdignem in
pokažem kot mlada, še tri dni ne­
polnoletna prebivalka, tudi drugim. Če vam po resnici povem, sem im­
ela občutek, da rinem v težave. Večini prijateljev, ki sem jim omenila, da
sem za projektno nalogo izbrala Trebnje, se je zdelo, da sem brcnila v
temo. Menili so, da je mesto popolnoma dolgočasno, in bili so
prepričani, da bi se na državno tekmovanje laže uvrstila s kakšnim
večjim. Turisti pa ga raje kar obvozijo, saj imajo veliko večje mesto le
nekaj minut stran. Priznam, da tudi sama nisem prav veliko vedela o
njem, čeprav je to moj domači kraj. Ko sem se prebijala skozi literaturo,
pa sem ugotovila, da imamo stvari, ki so privlačne za turiste, ne samo iz
Slovenije ju je nagradila z brezplačnim tečajem za turističnega vodnika.
Agencija Collegium Mondial Travel pa je nagradila Kristino Bogataj,
dijakinjo Srednje šole Izola, Niko Erjavec, članico Turističnega društva
Medvode, in Tajo Kaluža, dijakinjo Srednje šole za gostinstvo in tu­
rizem Maribor, z brezplačno hospitacijo s turističnim vodnikom na
eni prednovoletnih strokovnih ekskurzij agencije.
TZS
Foto: arhiv TZS
Slovenije, ampak tudi za tujce. Pripravila sem seminarsko nalogo in za
piko na i posnela še video. Če nič drugega, bom vsaj ljudem, ki me
povprašajo o mojem kraju, povedala, da ta ni samo zdolgočaseno Treb­
nje, ampak prečudovit kraj, da ima kljub majhnosti znamenitosti,
turistične obrti in zanimivo zgodovino. To, da sem se uvrstila na državno
tekmovanje, mi je veliko pomenilo. Vedela sem, da sem skoraj edina, ki
ne obiskuje turistične šole, ampak jo je na tekmovanje prijavilo društvo.
Ljubljane nisem poznala, čeprav obiskujem Gimnazijo Želimlje, ki je zelo
blizu mesta. Poleti sem tako preživela nekaj dni v Ljubljani, da sem vsaj
malo začutila njen utrip. Na septembrskih super pripravah me je vodnica
Simona Skubic navdušila s svojim vodenjem. To je bilo resnično prvo
vodenje, ki sem ga z zanimanjem poslušala. Zdi se mi, da je vodenje za
mlade kar zahtevno, saj iz lastnih izkušenj vem, da mi vse ni zanimivo, saj
se same razlage in letnic naposlušam že v šoli. Zato sem si rekla, da bom
pripravila nekaj, kar bi bilo tudi meni všeč. Zares sem vesela, da sta vam
bila moja ideja in vodenje všeč. Za to, da sem dobila res lepo nagrado,
sem vam še posebej hvaležna in potrudila se bom, da opravim tečaj in
izpit. Vendar sem od tekmovanja odnesla veliko več. To, da sedaj poznam
Ljubljano in da se v prvih študentskih dneh prihodnje leto ne bom lovila
po njej, je res super. Takšna tekmovanja so za nas, mlade, res dobra
odskočna deska, še posebej za tiste, ki si želimo iz sebe nekaj narediti.
Še enkrat iskrena hvala super komisiji, predsednici in vsem prisotnim
na tekmovanju. Zares odlična izkušnja in upam, da bo to tekmovanje
postalo tradicionalno!«
Lipov list - Oktober 2014
28
Kulinarični kotiček
Bogat spremljevalni program: od kuharskih do otroških delavnic, predavanja ...
Sladka Istra 2014
Sladica na dan
odžene zdravnika stran!
»Lotili smo se ustvarjanja s figami, ki so značilne za Istro, in s sestavinami, ki jih imamo pogosto doma. Čarali
smo in z veliko smeha pripravili sladico: manfiore – iz mandljev, fig in orehov,« je razložila Suzana Bubola iz
Adrie Ankaran. Manfiore, sestavljanka iz mandljeve kreme, figove marmelade in orehovega biskvita, je bila
letošnja najizvirnejša sladica festivala Sladka Istra, ki je bil 20. in 21. septembra v Kopru, šesto leto zapovrstjo.
Torta sz orta? Od kod? Z vrta! Avtor zmagovalne torte letošnjega fes­
tivala, šef kuhinje v hotelu Žusterna Term Čatež Damjan Jerman, je
zanjo spekel dva »vrtna« biskvita: iz korenčka in iz zmletih bučkinih
semen; pripravil je tri kreme: iz sveže kozje skute, maskarponeja, kisle
smetane in sladkorja, iz maskarponeja, kisle smetane in svežih robid­
nic ter iz kuhanih buč hokaido s sladkorjem. Torto je na koncu
premazal s čokoladno glazuro ter jo okrasil z robidnicami, korenčkom,
bučo in bučnimi semeni.
Priznanje za najboljše sladko vino (na največjem sladkem festivalu v
Sloveniji vsako leto izberejo najboljšo torto, najizvirnejšo sladico in
najboljše sladko vino) pa je prejel muškat 2013 iz kleti Pucer z Vrha.
Ustvarjalnost in inovativnost
Slaba vremenska napoved je Sladko Istro letos pregnala z obalne
promenade pod streho, v dvorano Bonifika, a sladicam se večina težko
ubrani in tudi letos stojnice (ponudnikov je bilo nekaj več kot 130, vsak
pa je ponujal vsaj po tri različne sladice) še zdaleč niso samevale. Kako
Nepogrešljiv del festivala je tudi ex tempore Sladka Istra, ki je bil
letos 4. oktobra (festival je bil 20. in 21. septembra). Sodelovalo
je blizu devetdeset umetnikov, ki so ustvarjali na prostem.
Lipov list - Oktober 2014
bi le? Torte, pogače, pite, gibanice, zavitki, piškoti in drugo drobno pe­
civo, kreme, čokoladne stvaritve, marmelade, sladoledi, jogurti, sokovi,
vina ... so nagovarjali k sladkanju in spoznavanju novih sladic. Ustvarjal­
nosti in inovativnosti na Sladki Istri pač ne manjka. Tudi pri izbiri imen
za sladice ne. Vzemimo za primer eno letošnjih tekmovalk Le soline so
ostale Tomaža Bevčiča, direktorja in enega šefov kuhinje v portoroški
restavraciji Rizibizi: sladico, za katero so črpali iz solinarske tradicije. »Os­
tanke pince (primorskega velikonočnega kruha, op. p.) smo zmešali z
rozinami, dodali šetraj, to zalili z jušno maščobo in zatem vkuhali v
juho,« je pojasnil Bevčič, ki je prejel priznanje za najizvirnejšo sladico
lani in leta 2010. Lanska, Ni mineštra, ma so bobiči, je bila še posebno
nenavadna. »V restavraciji na splošno iščemo recepte iz istrske tradi­
cionalne kuhinje, ki jih pripravljamo na sodoben način,« je povedal. Na
Sladki Istri se radi predstavljajo, tudi zato, da ljudi seznanjajo s tem, »kar
lahko ponudi Istra«.
Tamara Kozlovič, ki vodi Turistično združenje Koper, kjer so se (v ok­
viru Mestne občine Koper) domislili festivala, je povedala, da je po­
nudnikov na festivalu iz leta v leto več; prav tako obiskovalcev. Prvo
leto jih je bilo okoli 10.000, lani jih je bilo že 30.000; letos jih je bilo
(vreme vendarle malce vpliva) več kot 25.000, iz Slovenije in tujine,
med njimi tudi obiskovalcev s potniških ladij. Prvo leto so prejeli od
ponudnikov približno 15.000 kuponov, lani 77.000. S kuponi namreč
obiskovalci kupujejo manjše kose sladic, ki so namenjeni pokušanju;
Bi kaj sladkega?
kupijo lahko po sveženj štirih kuponov za skupaj dva evra – degus­
tacijski košček torej stane pol evra.
Pester spremljevalni program
Sladka Istra je način ohranjanja sladkih mojstrovin naših prednikov, hkra­
ti pa prinaša nove oblike sodobnega ustvarjanja na področju slaščičarstva
v Sloveniji, pojasnjujejo prireditelji. Na stojnicah se predstavljajo različna
društva, gastronomski ponudniki, kmetje, gostinski ponudniki,
slaščičarne in drugo turistično gospodarstvo. Živahen je tudi spremlje­
valni program: kuharske delavnice, predavanja (eno letošnjih je bilo, re­
cimo, Ena sladica na dan odžene zdravnika stran Tomaža Bavčiča – le kdo
mu ne bi verjel?), različne delavnice, otroško ustvarjanje ...
»S festivalom želimo promovirati Istro kot destinacijo in tako istrsko
kot slovensko kulinariko. Sicer je bilo letos prvič približno enako
število ponudnikov iz Istre in iz preostale Slovenije; prejšnja leta je
bilo istrskih veliko več,« je povedala Tamara Kozlovič. Ponudnikov, ki
si želijo sodelovati na festivalu, je iz leta v leto več. Še zlasti pa si želijo
v prihodnje okrepiti ponudbo tujih sladic, da bi domači obiskovalci
spoznavali tudi posebnosti tujih sladkih okusov.
Mateja Gruden
Foto: arhiv MOK in FPA/Zdravko Primožič
Čeprav so letos zaradi vremena festival preselili pod streho,
stojnice še zdaleč niso samevale.
Mnenja strokovnjakov
Alberto Pucer, zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in
gastronomije
»Na prvi Sladki Istri smo predstavili ‘staro’ in ‘novejšo’ Sladko Istro.
Odziv je bil zelo pozitiven. Ne smemo namreč pozabiti, da so tudi
tipične istrske sladice del naše kulturne dediščine in jih zato vse­
kakor velja obujati, pripravljati in predstavljati širši javnosti. Sladka
Istra je ravno zato več kot primeren dogodek, priložnost in način
za uveljavitev, predstavitev in popularizacijo istrskih sladic.«
Janez Bogataj, etnolog in pisec številnih knjig o
gastronomiji in kulturni dediščini Slovenije
»V paleti prizadevanj Slovenije za njeno kulinarično in gastronomsko
razpoznavnost ima festivalska prireditev Sladka Istra prav posebno
mesto in pomen. Ta tematska kulinarična prireditev v Kopru zapol­
njuje veliko vrzel pri poznavanju sladic, ki pomenijo ohranjanje in
nadaljevanje sladkih mojstrovin naših prednikov. Hkrati pa ta pri­
reditev prinaša tudi nove oblike sodobnih ustvarjalnih iskanj.«
(http://www.sladka-istra.si)
Manfiore, najizvirnejša sladica
Figov tris – fige z mandlji, figovo marmelado in čokolado
Torta sz orta, naj torta
Kdo bi se lahko uprl sladki ponudbi?
Lipov list - Oktober 2014
Kulinarični kotiček
Foto: Mateja Gruden
29
30
Namig za izlet
Okrogla obletnica Splavarskega krsta
Obujanje dediščine
na reki Dravi
V TD Maribor so se ohranjanja tradicije splavarjenja po Dravski dolini lotili že leta 1984. Da bi obudili
mestni pristan, v katerem je pristajalo okrog 1800 splavov in 800 šajk, največ med prvo in drugo svetovno vojno, so se domislili prireditve Splavarski krst. Ta vrača spomin v čase, ko so izkušeni splavarji vzeli
medse mlajšega in mu s tem priznali, da je zrel za splavarske avanture po takrat dokaj deroči reki Dravi.
Prvi Splavarski krst je bil na Lentu, ogledalo pa si ga je več kot tri tisoč
ljudi. Prireditev se je tako nadaljevala tudi naslednje leto in postala
vsakoletna, splavarjenje pa so začeli znova obujati tudi v drugih
dravskih pristanih in na drugih slovenskih rekah. Postalo je zanimiv
del slovenske turistične ponudbe.
Prvi pa so splavarjenje vendarle oživili prav na Lentu v Mariboru. V TD Mari­
bor se zavedamo pomembne dediščine in smo medse začeli vabiti tudi
mlade, saj bomo lahko samo tako prenašali tradicionalna znanja in vred­
note na prihodnje generacije. Leta 2012 smo pridobili naziv Timberrafting
City, kar pomeni, da smo postali splavarsko mesto. Zato smo zavezani,
skupaj z mestno občino, k ohranjanju te tradicije, tudi z različnimi projekti,
srečanji, razstavami ... Leta 2017 bomo v Mariboru gostili splavarje iz evrop­
skega mednarodnega združenja na mednarodnem srečanju splavarjev.
Lipov list - Oktober 2014
Letos smo praznovali 30-letnico prireditve in pripravili že 30. Splavar­
ski krst; letos je bil častni boter krsta predsednik TZS Peter Misja. Za
okroglo obletnico smo v sklopu prireditev Splavarski september in
Festival Stare trte pripravili več dogodkov. Gostili smo tudi splavarje iz
Ljubnega ob Savinji in Novega mesta.
Sodelujemo z vrsto tujih agencij, ki nam pripeljejo goste, mi pa jih
popeljemo po reki Dravi na svojstveno doživetje; nemalo jih ponese
dober glas o nas po svetu.
Oktobra bomo še pluli po reki! Naše turistične vožnje so razpisane na
spletni strani našega društva: www.td-maribor.com.
Zlatko Jesenik, predsednik TD Maribor in vodja splavarjenja
Foto: arhiv TD Maribor
(Ne)znano zamejstvo
Ste vedeli, da se imajo Jezerjani za Korošce? Poznate kapelške doline? Ste že slišali za »ante pante populore«? Pa
za Copplo kašo in Longomai? Peršmanov muzej? Obirske kapniške jame?
Popotovanje bomo to pot začeli na koncu Kokre, najdaljše slovenske
vasi, ob deželnem mejnem kamnu, ki je v času monarhije delil deželi
Kranjsko in Koroško. Takoj za njim vstopimo na območje današnje občine
Jezersko, kjer se imajo prebivalci še danes vsaj toliko za Korošce kot za
Gorenjce; navsezadnje so pred prvo svetovno vojno skupaj s Solčavo
tvorili nekdanjo občino Železna Kapla.
Na Jezerskem, v prelestni ledeniški dolini pod vršaci Karavank in KamniškoSavinjskih Alp, bi se lahko zadržali ves dan, čeprav si sedanji turizem še ni
povrnil nekdanje zdraviliško-letoviške slave. Pa vendar se oglejmo naoko­
li: Makekova (pa še kakšna) domačija je živ muzej na prostem, proti Češki
koči in silnim vršacem vodi pravo ožilje planinskih in alpinističnih poti, ob
Planšarskem jezeru je poleti in pozimi kaj početi, po nekdanjem jezer­
skem dnu se po travnikih spet pasejo avtohtone ovce jezersko-solčavske
pasme, Jenkova kasarna se spominja tovorniških in popotnih časov
izpred 500 let, Karničarjevi in še kdo snujejo nove oblike turizma ...
vsako leto 1. februarja zberejo ob reki Beli in po njej spuščajo cerkvice,
otročad pa zraven v krajevni latovščini popeva »…ante pante populore, Ko­
cla vrate cvilelore…«. Pod cerkvijo je pokopališče v terasah, kjer je poleg
številnih slovenskih priimkov zgovorno tudi zgodovinsko pričevanje o ne­
davnih burnih časih (na primer partizanski spomenik in kip narodnemu
heroju Francu Pasterku Lenartu). Železna Kapla je bila znana po
protifašističnem uporu. Na tragične čase opozarja Peršmanov muzej v dolini
Lepena, kjer so se proti koncu aprila 1945 esesovci znesli nad družinama Sa­
dovnik in Kogoj ter požgali celo domačijo. Te tragične dogodke, ki odzvan­
jajo še danes, je v odmevnem romanu Angel pozabe opisala pisateljica Maja
Haderlap. Muzej je kot kraj spomina, opomina, ozaveščanja in sodobne
muzejske pedagogike pred kratkim prejel priznanje Naša Slovenija, ki ga
podeljuje gibanje Kultura-natura Slovenija. V Lepeni je doma tudi Prešernov
nagrajenec, pisatelj Florijan Lipuš («… Z jezikom smo ali nismo…«.)
Po razgledni cesti
Vrnimo se na starodobni, lepo urejeni trg. Na začetku naselja je ključni
temelj turizma: uspešno zdravilišče (zato Bad Eisenkappel), v središču pa
na nedavne čase spominja opusteli, nekdaj Alpetourov hotel Obir.
Zraven so slovenska Posojilnica-banka, župnišče s kulturno dvorano,
kulturno-informacijsko središče SPD Zarja, nova galerija Vprega, infocenter čezmejnega Geoparka Karavanke in turistični urad – izhodišče za
ogled Obirskih kapniških jam. Nedaleč od dvojezične osnovne šole je še
slovenska Zadruga - market; povsod se boste lahko pogovorili po naše.
Potem pa se poti razcepijo v slikovite kapelške grape: Lobnik (z evropsko
multikulturno kooperativo Longo-mai na kmetiji Stopar), Remšenik,
Obirsko in Korte (slikovit naravni rezervat); gorske kmetije so povezane v
vsestransko ustrežljivo verigo Coppla Kaša.
Skratka, v občini Železna Kapla, ki ji županuje kleni kmet Franc Jožef Smr­
tnik, ki poje v znanem kvintetu bratov Smrtnik, je res kaj videti in doživeti.
Slavko Mežek
Na Jezerskem vrhu, 1216 metrov visoko, prestopimo v občino Železna
Kapla - Bela/Bad Eisenkappel - Vellach, v dolino reke Bela. Še preden se
po ovinkasti cesti prebijemo do cilja, bomo levo opazili odcep za
Pavličevo sedlo, čez katero vodi razgledna cesta v Logarsko dolino. V
starih listinah je Železna Kapla prvič omenjena v 11. stoletju, trg pa je
postala leta 1267. V srednjem veku je tam cvetela trgovina z žiti, soljo,
volno, predvsem pa z železom in svincem. Okoliške hribe so z Obirjem
vred po dolgem in počez prevrtali v stoletja trajajočem rudarjenju, nako­
pano rudo pa so talili v fužinah.
V tiste čase spadajo tudi spomini na turške vpade. Na tabrih še danes
opazimo ostanke protiturške dolinske zapore, kjer so vsiljivce čakali v
utrjenih obrambnih stolpih, pa tudi z zajezeno vodo. Turkom je leta 1473
vseeno uspelo porušiti staro cerkev, ki pa jo je kmalu nasledila nova
župnijska sv. Mihaela sredi trga. V njej pastiruje znameniti župnik Polde
Zunder, ki duhovno in kulturno združuje dvojezično čredo vernikov. Pa
ne le to: cerkev je obogatil z bogato zbirko slovenskih likovnih ustvarjal­
cev (denimo Valentina Omana, Nežike Novak), v farovški dvorani spod­
buja krajevno kulturno življenje, na bližnji Rebrci je v nekdanji komendi
razvil imeniten večjezični multikulturni mladinski center.
Burni časi so bili
Info
(Ne)znano zamejstvo: [email protected], 070 554232
Geo-park Karavanke - Železna Kapla:
www.geopark-karawanken.at, 0043 4238 8239
SPD Zarja: www.zarja.at, [email protected]
Župnija: [email protected]
Foto: arhiv Geoparka Karavanke
Značilna in povedna je tudi cerkev Marija v trnju. Nekoč je edina prestala
hudo povodenj, ki je skoraj izbrisala Kaplo. V spomin na tiste dni se domačini
Od zdravilišča do jam
Panorama območja Železne Kaple
Lipov list - Oktober 2014
Namig za izlet
Čez Jezersko v Železno Kaplo
31
32
Slovenija kolesari
Konec akcije!
Sklepni konec tedna akcije Slovenija kolesari
Za letos konec, pozdravljeni
prihodnje leto
V nedeljo, 5. oktobra, so se ljubitelji kolesarjenja zbrali na sklepni prireditvi letošnje akcije Slovenija
kolesari v Šmarju pri Jelšah. Pripravili so jo v športnem društvu Šmarje oziroma njegovi kolesarski sekciji v sodelovanju z Olimpijskim komitejem, Kolesarsko zvezo in Turistično zvezo Slovenije, krovnimi
prireditelji akcije.
Kolesarji so se podali po razgibanih kozjanskih gričih po različno
dolgih progah (22, 42 in 66 kilometrov). Na začetku in koncu kole­
sarskih tras je bilo precej živahno; dogajanje sta popestrila bogat
kulturni program in prijetna kmečka tržnica, na kateri so se pred­
stavili ponudniki zdrave hrane in pridelkov neokrnjene narave.
Predstavili so se tudi društva vinogradnikov, kmečkih žena,
čebelarji, gasilci ... Večno mladi kolesarji starodobniki pa so ob
zvokih pihalne godbe pospremili kolesarje na pot. Tudi najmlajše,
ki so pod budnim očesom maskote Aska prekolesarili 1200
metrov.
Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki niso kolesarili. Ogled novega
muzeja baroka ter nastajanja in pokušnje hmeljnega napitka je
popestrilo tudi druženje z dobrimi in veselimi ljudmi Šmarja.
Lepo vreme in prijetno druženje sta zagotovo olepšala kolesarski
konec tedna v goricah in med zidanicami. Letošnja akcija se je
končala s 63 prireditvami, nared so pa že načrti za prihodnje leto,
ko bomo slavili že 15 let akcije Slovenija kolesari!
Lipov list - Oktober 2014
Besedilo in foto: Tomaž Marinko
Večno mladi starodobniki Šmarja
Tako smo kolesarili letos!
33
Foto: Zabukovec
Slovenija kolesari
Vzpon na Mangart
Na Ljubljanskem barju
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Oktober 2014
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
[email protected], www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Črtomir Špacapan, dr. Jurij Žurej, Igor Kenda, Petra Stušek, dr. Rok
Ovsenik, Karmen Grebenc Burger.
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na [email protected]
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - Oktober 2014
34
Trendi
Slocally: slovensko in lokalno
Kako po Sloveniji?
Najemi domačina
»Kdo pozna Slovenijo bolje kakor domačini?« sprašuje Vesna Velišček obiskovalce svojega spletnega
portala – potencialne goste, ki bi jih morda zanimalo doživetje Slovenije v družbi domačina. Kajti tako
bo lahko podrezal pod turistično površje: spoznal ljudi, ki bi mu sicer ostali skriti, obiskal kotičke, ki jih ni
na seznamih osrednjih zanimivosti, a niso zato nič manj očarljivi, poskusil jedi, za katere drugače morda
sploh ne bi slišal, celo pomagal pri njihovi pripravi. Vesna, 32-letnica iz Plav v Spodnji Soški dolini, je sklenila turistom ponuditi prav to. Slovenijo, kakršno najbolje poznajo domačini.
Vesni se je zamisel za turistično raziskovanje Slovenije v družbi
domačina utrnila, ko po diplomi iz zgodovine in sociologije kulture
(leta 2007) ni dobila službe. Najprej se je ozrla v tujino in po več mese­
cev preživela v Makedoniji, Walesu in na Cipru, kjer je delala v nevladnih
organizacijah oziroma na področju človekovih pravic. Ko se je po vsaki
od teh izkušenj vrnila domov, je pošiljala prijave za zaposlitev, a zaman.
Preden je sklenila, da se loti samostojne podjetniške poti, je prek javnih
del v Novi Gorici pomagala otrokom s posebnimi potrebami.
Rdeča nit, ki se vleče skozi njeno življenje že od sredine najstniških let,
pa so bila in so še vedno – potovanja po svetu. Na njih se je vselej
najraje družila z domačini, z njimi spoznavala kulturo, navade, običaje,
hrano ... Tako da – ne, dejstvo, da je pomembnost lokalnega v tu­
rizmu čedalje bolj poudarjena, da je zadnja leta močan trend na ravni
svetovnega turizma, ni bilo razlog, da je pred slabima dvema letoma
začela svojo turistično zgodbo: Slocally. Ali v prevodu (iz angleščine,
v kateri je skovanka): slovensko in lokalno.
Nepredvidena in nepredvidljiva doživetja
»Zamisel so porajale moje lastne izkušnje s potovanj. Kjer koli sem
bila, me programi turističnih agencij niso prepričali. Vsi so bolj ko ne
posnemali drug drugega, vsi so ponujali enaka doživetja,« pripovedu­
je. V družbi domačinov pa je bilo spoznavanje dežel povsem
drugačno, temeljitejše. »In počasno ... Nikamor se nam ni mudilo, ni­
smo se ravnali po natančno določenem turističnem programu.« Zato
si tudi Vesna, kadar popelje turista po Sloveniji, vzame čas in dovoli,
Lipov list - Oktober 2014
da zaidejo s predvidene poti oziroma po potrebi prilagodijo itinerar.
»Seveda pripravim okviren program, a ni nujno, da se ga povsem
držimo. Na primer: če gremo v Goriška brda, vemo, da bomo
poskušali vino, navsezadnje gremo tja predvsem zato, a se, če na poti
srečamo domačina, ki, recimo, pravkar obrezuje trte, ustavimo in
poklepetamo z njim, fotografiramo ... Večinoma so domačini zelo
priljudni, veseli, nekateri tudi presenečeni, da smo se ustavili prav pri
njih, kadar je to nenapovedan obisk. Ali pa, če se poslabša vreme:
namesto potepanja na prostem se lotimo kakšne aktivnosti pod stre­
ho, gremo na pokušnje ...« Pod streho z Vesno pripravljajo, denimo,
sivkine vrečke ali domače milo z zelišči (Vesna ima certifikat nacion­
alne poklicne kvalifikacije za zeliščarko, zato je velik del njenih pro­
gramov povezan z zelišči, izdeluje tudi domačo kozmetiko) ali spoz­
navajo, kako se pripravljata značilni primorski jedi frika, pastirska jed
iz krompirja, jajc in sira, in zeliščna omleta frtalja; ali pa gredo na
pokušnjo vina, sira in drugih domačih dobrot, značilnih za kraje, po
katerih jih popelje.
»Za zdaj ponujam predvsem lokalna doživetja v zahodnem delu
Slovenije, kjer sem doma in ki ga najbolje poznam. V Plavah smo sku­
paj s starši v domači hiši uredili tudi zeliščni sobi, v katerih lahko gos­
tje prespijo. Moj koncept 'najemi domačina' sicer predvideva v
povprečju druženje za dan do tri, doživetja pa pripravljam bodisi
sama bodisi v sodelovanju s partnerji.« Z njimi, denimo, ponuja su­
panje po slovenskih rekah in jezerih, ter kulinarično potepanje po
Ljubljani – vse prav tako v družbi domačinov.
35
Trendi
Pokušanje zeliščne omlete frtalje
Vina, to že, kaj pa čokolatini s češnjami?
Ko je v začetku leta 2013 odprla s. p., je najprej postavila spletno stran
(www.slocally.com), na kateri je sprva predvsem pisala bloge o
doživetjih, ki bi jih lahko ponujala; povezovati se je začela z domačini,
jim predstavljala svoj koncept, predloge o sodelovanju ... »No, potem
pa sem tudi dobila že prva gosta, Kanadčana, prek avstralskega para
(njegov oče je Slovenec), ki se je leta 2012 med obiskom Slovenije
navdušil nad njo in predstavljal na svoji spletni strani njene zanimi­
vosti; omogočila sta mi, da se predstavim na spletni strani. Sčasoma
sem ugotovila, da si turisti po navadi zamislijo, kaj bi radi doživeli, jih
pa pogosto preseneti, ko jim povem, kaj bi še lahko. Recimo: prejela
sem povpraševanje po okušanju vin v Brdih, a turist ni vedel, da lahko
gre v Brdih tudi v sivkin nasad, pokuša doma izdelane čokolatine s
češnjami, na turistični kmetiji pokusi frtaljo in podobno. Tako me je
namesto enega dne, kakor je sprva predvidel, najel za dva, obenem
pa je tudi podaljšal čas bivanja v Sloveniji.« Kadar si kdo zaželi v njeni
družbi obiskati tudi katero od najbolj znanih turističnih zanimivosti,
pa temu obisku vselej doda še kakšno manj znano doživetje.
Osebni odnos, to šteje
Na primeru enega od ameriških gostov (Vesno najemajo turisti z vseh
vetrov) razloži primer doživetja, ki ga ponuja. »Odločil se je za
kulinarično turo po Soški dolini. Tako smo šli najprej k domačinu, ki mu
je pokazal, kako pripraviti frtaljo. Nadaljevali smo v vaški gostilni v
Plavah s soško postrvjo z različnimi aromami in zelišči. Zatem smo odšli
proti Tolminu pokusit friko in slano skuto s krompirjem ter zatem še v
Kobarid na kobariške štruklje. Če bi potep nadaljevali, bi se ustavili še v
Zatolminu na siru in v Bovcu na krafih (to je tamkajšnja stara praznična
Na festivalu češenj v Goriških brdih
Vesna ima certifikat nacionalne
poklicne kvalifikacije za zeliščarko.
sladka jed s tepkami v testu) ter morda še na bovškem siru. Včasih je
teh pokušanj tako veliko, da jih je treba malce skrajšati, več kakor osem
ur gostje ne zdržijo,« v smehu pripoveduje Vesna.
Praviloma na njenih kulinaričnih potepih ne obiskujejo večjih in znanih
gostincev: »Zaradi cene in zato, ker hočem manjše ponudnike; ne vem,
ali bi si lahko večji in znani vzeli čas zame in za gosta. Želim, da gostitelj,
ko prinese krožnik, gostu pove ozadje: koliko časa se že ukvarja s tem,
kar počne, kaj prideluje ... Da si vzame vsaj pet minut zanj.«
Vesna je tudi precej domiselna pri organizaciji prevozov za svoje
goste: »Zanje uporabljam spletno stran www.prevozi.org; kadar
imam v svojem avtomobilu še prostor, ga vedno tudi objavim.« Tudi
tako se njeni gostje seznanjajo z domačini. Z neko turistko sta štopali;
tudi to spada v koncept morebitnih nepredvidljivosti. In tudi to, da so
ji v družbi gosta iz Hongkonga na turistični kmetiji na Solčavskem
pripravili jedi, četudi ob njunem obisku niso imeli odprto.
Pet let naj bi bilo potrebnih, da se pokaže, ali je človek izbral pravo
pot ali ne. Kakšni občutki jo navdajajo glede bližnje prihodnosti in
njene inovativne ponudbe, še zlasti ob dejstvu, da se redno spotika
ob zakonska polena (ne, država s svojimi pravili majhnim ponud­
nikom ni najbolj naklonjena, ugotavlja Vesna)? »Ponujati bom morala
še več doživetij. Postati moram vidnejša na svetovnem spletu in se
povezati z novimi gosti oziroma novimi potencialnimi trgi. Sicer bi
bilo idealno, če bi imela na mesec po osem gostov, ki bi me najeli za
dva dni in bi obenem prespali v zeliščnih sobah. Morda se sliši zlahka
dosegljivo, pa ni. Slovenija ni država, kjer bi se turisti zadrževali dalj
časa. Tako da ... Je dosegljivo in ni,« se nasmehne.
Mateja Gruden
Foto: osebni arhiv
Vesna Velišček
Lipov list - Oktober 2014
Zelena evolucija
36
Zeleni zgledi
Slovenski turizem na poti
trajnostnega razvoja
Trajnostni turizem in strateško trajnostno načrtovanje sta postala termina, ki ju danes zasledimo tako
rekoč v vseh razvojnih dokumentih slovenskega turizma. Aktualna strategija ga postavlja v ospredje kot
ključno razvojno usmeritev na vseh področjih.
Temu sledijo regionalne in lokalne. Strateški seminarji, kongresi in
srečanja, katerih je tema je turizem, trajnosti namenjajo čedalje več po­
zornosti. Fakultete v programe umeščajo izobraževanje na to temo, traj­
nostnemu poslovanju in skrbi za okolje sledijo usmeritve večine evrop­
skih razpisov. Poleg tega je tako imenovani »zeleni turizem« vtkan v
promocijo in trženje Slovenije kot turistične destinacije. Iz navedenega z
lahkoto sklenemo, da gre voz slovenskega turizma v pravo smer. Še ved­
no pa ugotavljamo, da vse prevečkrat ostajamo pri besedah in se še
vedno sprašujemo, kaj trajnostni turizem sploh je, kako ga razumeti in
predvsem kako ga razvijati.
Razlogi za zmedo in različno razumevanje so predvsem rezultat razvoja
in korakov, ki so nas pripeljali do današnjega stanja. Proces je šel od pri­
zadevanj za zmanjševanje vplivov, ki jih ima turizem na okolje, do pre­
poznavanja trajnostne naravnanosti slovenskega turizma kot
konkurenčne prednosti, pa do vključevanja trajnostnega razvoja v vse
sklope razvoja in trženja slovenskega turizma.
Korenine lahko potegnemo iz dolgoletne tradicije skrbi za varovana
območja (Triglavski narodni park), na katerih je mogoč le razvoj trajnostne­
ga turizma, v najstrože varovanih predelih pa celo le razvoj njegove najbolj
prijazne oblike, ekološkega turizma. Razvoj nam je prinesel številne izkušnje
in raziskave o načrtovanju turizma in rekreaciji na zavarovanih območjih in
območjih, vključenih ali predvidenih za vključitev v Naturo 2000.
Trajnostni razvoj v turističnih dokumentih
Prenos skrbi za okolje v turizem prvič obširneje zasledimo v Priročniku za
ekološko ureditev in posodobitev slovenskih hotelov, ki ga je izdalo
tedanje ministrstvo za gospodarstvo. Ključni korak pa je Razvojni načrt in
usmeritve slovenskega turizma (RNUST) 2007−2011, ki je kot eno od os­
mih politik opredelil politiko trajnostnega in regionalnega razvoja, v ok­
viru katere je predvidel tri ukrepe: I. razvoj indikatorjev trajnostnega tu­
rizma, II. prostorsko ureditev razvoja turizma in III. ureditev pogojev za
razvoj turizma na varovanih območjih, za nosilca vseh treh ukrepov pa
določil ministrstvo za okolje in prostor.
RNUST je trajnostni razvoj turizma opredelil v treh dimenzijah: ekonom­
ski, družbeno-kulturni in naravni, a ga je na ravni ukrepov povezal le s
prostorsko in naravovarstveno problematiko, torej predvsem z naravnim
okoljem. Poleg tega je trajnostni turizem obravnaval na ravni samostojne
politike in ne kot razvojni koncept.
Kot posledica umestitve trajnostnega turizma v nacionalno strategijo je
sledila vrsta projektov, ki so na različne načine promovirali in spodbujali raz­
voj turistične ponudbe predvsem z mislijo na ohranjanje in varstvo okolja.
Okoljski znaki
Slovenija se je leta 2008 pridružila Evropskemu projektu EDEN za razvoj
in promocijo destinacij na podlagi trajnostnega turizma. Gre za pomem­
ben projekt spodbujanja trajnostnega razvoja.
Istega leta je aktivno pristopila k spodbujanju vključevanja turističnih po­
Lipov list - Oktober 2014
nudnikov v certifikacijsko shemo znaka za okolje EU za turistične names­
titve – EU Marjetice. Trenutno ima EU Marjetico šest slovenskih ponud­
nikov nastanitev, ki si skladno z vsebino znaka prizadevajo predvsem za
manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo rabo energije in drugih naravnih
virov, manjše onesnaževanje okolja in okolice ter uporabo organsko pride­
lane hrane. Izbor kriterijev potrjuje, da EU Marjetica sistematično podpira
oziroma ocenjuje predvsem enega od stebrov trajnostnega turizma.
Pozneje je prvi slovenski hotel pridobil znak Green Globe, ki v nasprotju
z EU Marjetico podpira vse stebre trajnostnega turizma. Danes imata v
Sloveniji znak Green Globe še vedno le en hotel in ena turistična agen­
cija. En hotel je v postopku pridobitev.
Zeleno potrebuje jasen dokaz
Leta 2009 je bila izdelana analiza stanja na področju zelenega turizma (z
objavljenim pregledom stanja na globalnem zelenem trgu) s priporočili.
Sklepi analize so pokazali, da se mora slovenski turizem nujno lotiti ob­
likovanja programa za privlačnejšo in učinkovitejšo stimulacijo certi­
ficiranja z znakom za okolje, pri čemer mora shema vključevati sistemske
ukrepe, ki bodo že v osnovi spodbujali okolju prijaznejše prakse v tu­
rizmu, ugodnejša posojila, podeljevanje evropskih strukturnih sredstev
za okolju prijazne prakse oziroma kriterije, izobraževanje in ozaveščanje
ponudnikov o zelenem turizmu ter povezovanje z drugimi panogami.
Ključni sklep analize pa je bil, da Slovenija ne more razvijati zelenega tu­
rizma in na mednarodnem trgu nastopati kot zelena destinacija, če tega
ne more potrditi tudi s konkretno certifikacijsko shemo in kritično maso
certificiranih ponudnikov, ki dajejo dovolj kakovostno osnovo za to, da
bodo obiskovalci prepoznali konkretne zelene prakse.
Na drugi strani je analiza pokazala, da zeleni trg obstaja, da se krepi in
razvija, v prihodnosti pa se bo predvsem še bolj profiliral, kar dodatno
podpira zgornje argumente, da je treba trajnostno ponudbo razvijati ter
ustrezno promovirati in tržiti.
Ne trajnostni, ampak zeleni
Izdelava dokumenta je sovpadala z opredelitvijo zelenega turizma kot os­
rednje teme Slovenskega turističnega foruma 2009 (naslov 12. Slovenskega
turističnega foruma je bil »Turizem v zelenem gospodarstvu«), s čimer se je
tema dokončno uvrstila med pomembne strateške teme slovenskega tu­
rizma. Forum se šteje kot mejnik, ko je tedanja Slovenska turistična organi­
zacija (STO) dosegla konsenz s slovenskim turističnim gospodarstvom, da
aktivno stopi na pot zelenega turizma. To leto se je na podlagi priporočila iz
prej omenjene analize tudi začel uveljavljati termin zeleni turizem kot
sinonim za trajnostni turizem, ki vključuje vse tri stebre. V nasprotju z izrazom
trajnostni turizem ga je slovenska poslovna javnost veliko bolje sprejela.
V tem času je STO razvila »filozofijo« zelenega turizma, ki jo je še dodatno
osmislila znamka I Feel Slovenia (Slovenia IS green, Slovenia GOES green,
Slovenia PROMOTES green – Slovenija JE zelena, Slovenija BO zelena,
Slovenija PROMOVIRA zeleno).
Počutim se – zeleno
Partnerstvo za trajnostni razvoj
Proces razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji dokončno umesti in
opredeli aktualna Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016
(»Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«), ki vključi tra­
jnostni turizem v vse ključne politike razvoja in trženja turizma.
Pri tem igra pomembno vlogo Deklaracija o partnerstvu za trajnostni
razvoj slovenskega turizma, ki je bila podpisana na Slovenskem
turističnem forumu leta 2011 v Portorožu in je povezala ključne ukrepe
za konkurenčni in trajnostni slovenski turizem, ki izhajajo iz Strategije raz­
voja slovenskega turizma 2012–2016 in oblikuje Zavezo partnerstva za
trajnostni turizem, ki pravi: »V letu 2016 bo turizem v Sloveniji v celoti te­
meljil na trajnostnem razvoju in bo kot najbolj uspešna gospodarska
panoga nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in
ugledu naše države v svetu.«
Podpisniki so se zavezali, da bodo prevzeli odgovornost za konkurenčen in
trajnosten razvoj slovenskega turizma, se zavzeli za odpravo ovir pri
doseganju ciljev in boljših rezultatov v slovenskem turizmu, udejanjali
strateške ukrepe Strategije razvoja slovenskega turizma 2012–2016, k temu
spodbujali tudi preostale deležnike, odločevalce in predstavnike vlade ter
drugih sektorjev, ki so posredno ali neposredno povezani s turizmom.
S to deklaracijo slovenski turizem sprejme zavezo o usklajenem in
učinkovitem delovanju na področju razvijanja Slovenije kot trajnostne
turistične destinacije.
Preboj do širšega razumevanja
S temi koraki je slovenski turizem razvijal svoje razumevanje trajnostnega
razvoja od skrbi za okolje do celostnega trajnostnega upravljanja z mis­
lijo ne več samo na okolje, temveč tudi na kulturo, družbo in ekonomske
vplive. Vzporedno s tem strateški dokumenti trajnosti ne razumejo več
kot konkurenčne prednosti in ločene politike, temveč jo vgrajujejo v vse
razvojne aktivnosti.
Na operativni ravni tem usmeritvam sledi čedalje več destinacij, ki vsto­
pajo v različne projekte in uvajajo konkretne rešitve. Leta 2013 so prve
slovenske destinacije vstopile v tesno fazo projekta ETIS (European Tour­
ism Indicators System for Sustainable Management at Destination Level),
ki je celosten sistem (pokriva vse tri stebre trajnostnega turizma) in ki je
uporaben na preprost način, primeren pa je za vse tipe destinacij – z
namenom, da destinacijam pomaga pri spremljanju, upravljanju, mer­
jenju in pospeševanju trajnostnih ukrepov. Sistem je bil razvit na podlagi
izkušenj iz predhodnih pobud za sistem kazalnikov, podrobneje pa se je
oblikoval na podlagi povratnih informacij s terena, ki so jih posredovale v
testno fazo vključene evropske destinacije.
Sistem je zasnovan kot POSTOPEK za spremljanje, upravljanje in
izboljševanje trajnostnega delovanja turističnih destinacij. Je uporaben
način za spremljanje in načrtovanje destinacijskih ukrepov in njihovo
izboljšanje v smeri trajnostnega razvoja.
ETIS je sestavljen iz niza kazalnikov, priročnika in zbirke podatkov. Je in­
strument, ki ga lahko brez dodatnega usposabljanja prevzame in izvaja
katera koli destinacija. Lahko je zelo priročen pri spremljanju uspeha des­
tinacije in sprejemanju boljših upravljalskih odločitev, pa tudi pri vpli­
vanju na ustrezne politike. Vključuje 27 osnovnih in 40 izbirnih, prosto­
voljnih indikatorjev. Lahko se zoži ali razširi s ciljem, da se prilagodi
specifičnim izzivom trajnostnega turizma in specifičnim potrebam posa­
mezne destinacije.
Sistem je namenjen skupnemu delu vseh deležnikov trajnostnega turiz­
ma, imeti pa mora enega nosilca, povezovalca, vodjo, koordinatorja, ki
povezuje deležnike in koordinira področja. Vključevanje destinacij jasno
izraža voljo, pripravljenost in željo po aktivnem uvajanju trajnostnega
razvoja destinacij.
Vizija, ki je ni več mogoče spregledati
Vzporedno z vključevanjem v sistem ETIS se čedalje več destinacij
vključuje tudi v projekte, kot so Modra zastava, Alpska konvencija,
Združenje Alpski biseri. Kot zadnje pomembnejše prizadevanje na tem
področju je pridobitev naziva Zelena prestolnica Evrope, ki ga je za leto
2016 pridobila Ljubljana.
S tem lahko potrdimo uvodno izhodišče, da slovenski turizem postaja
prežet z vizijo po trajnostnem razvoju, ki ga opredeljujejo strategije in ga
v veliki meri že izvajajo destinacije in čedalje več ponudnikov. Kljub temu
pa sklepi analize iz leta 2009, ki je prepoznala potrebo po oblikovanju
nacionalnega sistema, ki bi z zeleno shemo celostno urejal, usmerjal in
spodbujal udejanjanje strateških izhodišč na destinacijski ravni in na
ravni ponudnikov, še vedno niso uresničeni.
Prostor za korake naprej torej še obstaja. Z veseljem pa lahko spremljamo
naraščajočo ambicijo ponudnikov in upraviteljev destinacij, da bo tu­
rizem, ki ga razvijamo, danes in jutri okolju in ljudem prijazen in zanimiv.
Jana Apih, Tovarna trajnostnega turizma Goodplace
Foto: Dunja Wedam/arhiv Spirita
Lipov list - Oktober 2014
37
Zeleni zgledi
Priročnik znamke Slovenije je v središče postavil neokrnjeno naravo in
zavezo, da jo ohranimo, kar pomeni predvsem prizadevanja na področju
okoljskih vsebin. To se močno odraža v oblikovanju ponudbe in komuni­
kacijah Slovenije v vseh naslednjih strategijah.
Zgodba o »zelenem« je vpeta v samo bistvo identitete Slovenije in
znamke I feel Slovenia – »slovenska zelena« je v središču modela znamke
kot izkustvena obljuba, ki jo obiskovalcu daje Slovenija. Vizija je »Zelena
butičnost«, poslanstvo pa »Naprej z naravo«.
Tudi vizualna podoba znamke »I feel Slovenia« učinkovito podpira to filo­
zofijo in je zato dobra podlaga za vzpostavitev privlačnega komuniciran­
ja zelene turistične ponudbe oziroma zelenih dejstev o Sloveniji.
Pomemben korak pri uvajanju trajnostnega turizma na regionalni ravni
je bil javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni
razvoj – ESRR za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij.
Razpis je kot ključno prepoznal ustvarjanje poslovnega okolja, v katerem
vsi potenciali, tako gospodarski, raziskovalno-razvojni, naravni in kulturni,
okoljski in človeški viri pripomorejo k izkoriščanju razvojnih priložnosti
Slovenije in njenega gospodarstva.
Na podlagi tega razpisa so se v Sloveniji oblikovale regionalne destinaci­
jske organizacije. Ena ključnih vsebin razpisa je bila priprava razvojne
strategije regije, ki se opira na aktualno strategijo turizma in regionalni
razvojni program. S tem je trajnostni turizem postal ena ključnih
strateških usmeritev destinacij.
38
Inovativno
Slovenski večeri Židane marele
Doživetje slovenske
gostoljubnosti, kulinarike
in prešernosti
Sodobni (turistični) svet čedalje bolj ceni izkustva; »kje si bil« in »kaj si videl ali fotografiral« nadomešča: »kaj si
doživel«. Uspešne turistične destinacije morajo zato, poleg brezhibne infrastrukture, gostu pričarati tudi doživetja. Veliko vlogo pa pri tem igrata gostoljubje in pristnost. V tem je svojo priložnost našla agencija Židana
marela in začela pripravljati Slovenske večere.
Slovenski večeri so šov z večerjo – in ne nasprotno –, ki poskuša v prijet­
nem vzdušju s tipično hrano, živo glasbo, petjem, plesi, folklornimi nas­
topi in seveda dobro kapljico predstaviti osnove slovenske gostoljub­
nosti in k zabavi pritegniti tudi goste. Pomembno je, da so turisti čim bolj
vključeni v program, da plešejo, pojejo in tekmujejo v zabavnih igrah, saj
takšna doživetja ohranijo v lepem spominu.
Slovenski večeri so večkrat na teden v restavracijah v središču Ljubljane,
za zaključene skupine pa jih prirejajo tudi drugod po Sloveniji. Večina
gostov so organizirane skupine domačih in tujih agencij, pridružijo pa se
jim tudi posamezniki, ki se prijavijo v hotelu oziroma TIC-ih.
Večer se začne z dobrodošlico. Pari v nošah s »šklojcami« (suho sadje),
šilcem žganja in harmoniko pričakajo goste ter jih povabijo za mize, kjer
jih že čaka hladna predjed. Jedilnik je sestavljen iz značilnih slovenskih
jedi, vsak gost pa dobi tudi kozarec vina ali brezalkoholne pijače. Predjed
je tako plošča sirov, klobas in zaseke s čebulo oziroma česnom. Zlasti
http://zidanamarela.si/
https://www.facebook.com/SlovenianEvening
Lipov list - Oktober 2014
tega gostje večinoma ne poznajo in jim gre močno v slast, izkazalo pa se
je, da jim je treba zaseko predstaviti šele potem, ko jo pokusijo, nikoli prej,
saj se je sicer ne bi dotaknili. Juha je gobova, ko ni svežih gob, pa iz sezon­
ske zelenjave. Glavna jed je dolgo povzročala preglavice, saj imajo
različne kulture pri hrani različne omejitve. Kraška bržola ni ustrezala hin­
dujcem, ki ne jedo govedine. Teranova omaka ni bila primerna za musli­
mane. Sirovi štruklji so doživljali dokaj nezaupljive odzive. Tako je nastal
kompromis: piščanec z ajdovo kašo in praženim krompirjem, s katerim
so gostje zelo zadovoljni.
Med posameznimi hodi folklorna skupina, oblečena v tradicionalne
noše, predstavi plese z različnih koncev Slovenije, šege, navade in tradi­
cionalne zabavne igre, kot so »pouštertanc«, šivanje, ples s klobuki, kačo
vit in podobno. Za glasbo skrbijo godci, ki v živo igrajo slovensko ljudsko
in ponarodelo glasbo. Večer se po navadi konča s skupnim rajanjem,
folklorna skupina pa gostom podari rdeča lectova srca. Slovenski večeri,
za katere so v agenciji Židana marela leta 2007 prejeli priznanje tedanje
Slovenske turistične organizacije srebrnega sejalca za inovativno ponud­
bo, trajajo dobri dve uri.
M. A.
Foto: arhiv Židane marele
Osrednja Slovenija razvila nov kulinarični produkt
Udeleženci na različnih lokacijah pokusijo šest lokalnih specialitet (od
potice in kranjske klobase do trniča in Lenčkove rezine).
Izložba slovenske ustvarjalnosti
Na spletu je zaživela spletna stran
Slovenika.eu – Najboljši izdelki na
sončni strani Alp, ki združuje
raznovrstno ponudbo slovenskih
ustvarjalcev: od pohištva, dodatkov
za dom, oblačil in modnih dodatkov, nege telesa, rekvizitov za
prosti čas pa vse do kulinaričnih dobrot.
Tako želijo ustvarjalci spletne strani ustvariti »izložbo slovenske
ustvarjalnosti«. Spletna trgovina za zdaj združuje več kot 190 uni­
katnih izdelkov 30 slovenskih proizvajalcev, njihovo število pa iz
dneva v dan narašča. Med izdelki najdemo tudi nekaj svetovno
znanih, ki so se predstavili na platformah za množično financiran­
je (Chipolo, LL stol, Dee Lee Doo in Ondu).
Namen spletne strani je v prvi fazi na enem mestu združiti zlasti
mikro, majhna in srednje velika slovenska podjetja, ki ne vlagajo
veliko v trženje in so širši slovenski javnosti neprepoznavna. Prav
ta podjetja ustvarjajo namreč 70 odstotkov oziroma 556.000
delovnih mest v gospodarstvu. Z dvigom njihove prepoznavnosti
se lahko povpraševanje po njihovih izdelkih še poveča, s tem pa
tudi število delovnih mest.
Spletne trgovine s tipičnimi izdelki iz določene države so na sple­
tu izjemno priljubljene, pogosto jih spremljajo tudi fizične proda­
jalne na različnih lokacijah po svetu. Ena takšnih je spletna trgo­
vina www.eataly.com, ki ima po svetu okoli 30 prodajaln.
Inovativni slovenski kolesarski izdelki
V Sloveniji sta vznikli najmanj dve podjetji, ki ponujata inovativne
izdelke za kolesarjenje. Murskosoboško podjetje Ride izdeluje Bike-
39
Inovativno
Regija Osrednja Slovenija, ki je po svojih kulturnih in naravnih da­
nostih izjemno raznovrstna in ki se kot zeleni objem razteza okoli
Ljubljane, je bogata tudi po svoji kulinarični ponudbi. Paleto okusov,
ki jih ponuja, lahko spoznate na kulinaričnem izletu, ki so ga pripravi­
li v Turizmu Ljubljana kot del projekta Okusi Osrednje Slovenije; pri
njem sodeluje vseh 26 občin v regiji.
Kulinarični izlet nas popelje po starodavnih ulicah Ljubljane in po
živilski tržnici, ki je srce starega mesta. Po malici vodi pot proti
Kamniško-Savinjskim Alpam in srednjeveškemu mestecu Kamnik,
kjer si udeleženci ogledajo kulturno dediščino in pokusijo nekaj
tipičnih jedi, ob tem pa spoznajo osrednjo kamniško kulinarično
zgodbo o siru trniču. Na poti nazaj proti Ljubljani si ogledajo še Slam­
nikarski muzej v Domžalah.
Kulinarični izlet je posebno doživetje regije, na njem pa vsako jed
dopolnjuje tudi privlačno okolje starodavnih mest in narave.
Box, družinsko podjetje Electrom pa edinstvena električna kolesa.
Bike-Box so servisna stojala za kolesa, uporabna na javnih mestih:
ob kolesarskih poteh, v kolesarskih parkih, kampih, pred hoteli, v
mestnih središčih in preostalih turističnih destinacijah, predvsem
tam, kjer se zadržuje večje število kolesarjev. Stojala so opremlje­
na z orodjem za osnovna popravila koles in z ročno tlačilko z
manometrom. Podjetje izdelek uspešno izvaža že v deset tujih
držav, medtem ko je prodaja doma skromnejša.
Pod Pohorjem pa v ustvarjalnem duhu nastajajo edinstvena
električna kolesa, katerih namen ni zgolj rekreacija, ampak tudi
vsakodnevni prevoz. Na Nizozemskem, denimo, je bilo lani
prodanih več električnih kot klasičnih koles. Vožnja s kolesom do
sto kilometrov stane zgolj 20 centov oziroma eno polnjenje bate­
rije, dodatna prednost električnih koles pa je preprosto vzdrž­
evanje. Podjetje proda največ koles v Avstrijo in na Hrvaško, ponu­
ja pa ga tudi hotelom, termam in marinam, saj je predvsem za tuje
goste e-kolo pogosto že nekaj samoumevnega.
Vsebine za strani Inovativno pripravlja Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si).
Lipov list - Oktober 2014
Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije
40
Pod drobnogledom
Krožišča kot
spomeniki županom?
V naši lepi turistično deklarirani deželi so ceste in številni mostovi v čedalje slabšem stanju. Zato se dogajajo
hujše prometne nesreče, ki zahtevajo tudi človeška življenja! In nič ne kaže na varnejše razmere, saj so obnovitvena dela cest in mostov čedalje redkejša; ve se, zakaj – ker ni denarja. In kljub takšnim razmeram, ponekod
že na meji katastrofalnega stanja, smo verjetno evropski prvaki v razkošnih in pregrešno dragih krožiščih.
Da je res tako, ugotavlja republiški Turistični drobnogled - RTD
Turistične zveze Slovenije, ki večinoma potuje po Sloveniji po regio­
nalnih in lokalnih cestah. Posamezne občine imajo takšna krožišča, da
mimo vozečemu vzame sapo, denimo v Tepanjah v občini Slovenske
Konjice, pa v Tekačevem pri Rogaški Slatini. Tuji turisti so nad njimi
navdušeni in nemalokdo se ob njih celo ustavi in jih fotografira. »Da
imajo krožišča zelo pomembno vlogo z varnostnega vidika, je popol­
noma jasno. A kot da bi v občinah pozabili, da jo imajo tudi ceste in
mostovi. Razkošno krožišče stane od 600.000 do 800.000 evrov, za
takšen znesek pa bi lahko obnovili dotrajani most ali preplastili dober
kilometer ceste. Si nekateri župani s krožišči ali na krožiščih postavljajo
svoje spomenike?« se sprašuje Karel Vernik, predsednik RTD. Za primer:
dva kilometra nove ceste na Ižanski cesti je stalo okoli 800.000 evrov.
Zdi se, da krožišča še vedno rastejo kot gobe po dežju. In čeprav so
časi debelih krav mimo, je med njimi zelo malo tako imenovanih
montažnih krožišč, ki stanejo od 20.000 do 60.000 evrov. Takšnih
krožišč je na državnih cestah, ki jih imamo približno 6000 kilometrov,
samo 20, medtem ko je večjih kar 215 in še deset manjših. Približno
300 krožnih krožišč pa je na občinskih cestah. In od kod denar zanje,
tudi za najdražje? Iz državne in občinskih blagajn. V minulih desetih
letih je bilo po oceni Direkcije za ceste zgrajenih in/ali rekonstruiranih
90 odstotkov križišč. Večina velikih krožišč, kar 8o odstotkov, je nasta­
la z novogradnjo ali obsežno rekonstrukcijo cest. Manjša krožišča ali
rondoji, kot jim tudi pravimo, pa so nastali z rekonstrukcijo obstoječih
krožišč. Šele zadnjih pet let se čedalje bolj uveljavlja praksa montažnih
krožišč, pri katerih niso potrebni večji gradbeni posegi.
In koliko večjih krožišč imajo v posameznih mestih in krajih? V Kopru, deni­
mo, kar 15, v Mariboru 11, v Celju 9, na Ptuju 8, v Krškem 7, prav toliko v
Novem mestu, v Brežicah, Lendavi in Murski Soboti po 6, v Grosupljem in
Trebnjem po 5, v Piranu 4, toliko tudi v Novi Gorici in Dolu pri Ljubljani …
Besedilo in foto: Duša Podbevšek Bedrač
Krožišče v Krškem
Krožišče v Tepanjah
Krožišče v Metliki
Krožišče v Novem mestu
Lipov list - Oktober 2014
41
Foto: Davor Rostuhar/arhiv Hrvaške turistične skupnosti
Skok k sosedom
Slavonska košarica – vabilo na malce drugačen obisk Hrvaške
Jadran je resda lep,
a kako lepo je tudi drugod,
v Slavoniji, recimo
Hrvaška je turizmu zapisana država. Misel nanjo ponavadi pred oči človeka zasidra modro oko Jadranskega morja, in veter, ki lovi jadrnice, morda še Zagreb kot glavno mesto, potem pa je prvih, intenzivnih asociacij že malodane konec. Prav
zato si Hrvati močno prizadevajo, da bi podaljšali turistično sezono. Brusijo ponudbe in storitve ter si izmišljajo nove in
nove zgodbe, ki so osnova turizma, in eno takšnih smo pred kratkim spoznali tudi v Ljubljani: Slavonsko košarico.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta so imeli Hrvati 10.639.724
turističnih obiskov (od tega iz Slovenije 1.033.199, torej 11,7 odstotka,
kar pomeni v primerjavi z enakim obdobjem lani 1,47 odstotka več
obiska in 2,27 odstotka več prenočitev). Vse to je ob dejstvu, da je
četrtina gostov v kampih in da je bil dež skorajda vsakodnevni
spremljevalec dopustniških dni, zelo dober dosežek. Dežela, ki iz za­
kladnice zgodovine prinaša na svetovni turistični oder eno najbolj
pisanih dediščin kulture in narave, iz katerih napleta turistično svilo,
pa ni samo morje in ni samo pesem! Hrvaška je tudi bogata zelena
čipka celine, z radodarno in prostrano Slavonijo, zelenimi griči in hribi
osrednje Hrvaške v okolici Zagreba ter zanosnim gorstvom Velebita,
največjim pogorjem dinarskega sveta. Ponaša se z mesti, kot so: Pulj,
Poreč, Zadar, Trogir, Šibenik, Hvar, Korčula, Motovun, Split, Dubrovnik,
nepogrešljivimi na verižici svetovne dediščine. Pa Ston na Pelješcu, ki
se ponaša z najdaljšim fortifikacijskim kompleksom v Evropi in
drugim na svetu - takoj za Kitajskim zidom.
In Hrvaška, od nekdaj križpotje zgodovinskih poti in meja med im­
periji, carstvi in cerkvami, je navsezadnje še danes svojevrsten pre­
hod med Evropama.
Znamenitosti kot zgodbe
Hrvaška je znana tudi po dveh turističnih spominkih, ki sta že zdavnaj
presegla lokalne okvire: kemičnem svinčniku, ki ga je izumil Zagrebčan
Slavoljub Penkala, in mičnem modnem dodatku za gospode – kravati,
poimenovani po hrvaških konjenikih, ki so se borili na evropskih frontah
v 17. stoletju in so se na osvajalske pohode podajali iz Slavonije.
V Slavonskem Brodu v izjemno vpadljivi trdnjavi Brod (v obliki peterokrake
zvezdne utrdbe je delo princa Evgena Savojskega, stala pa je na mestu mej­
nega prehoda s Turčijo) turistom povedo zgodbo o Trenkovih pandurih in
drugih konjenikih z zalo pentljo, zavezano okrog vratu. V trdnjavi uprizarjajo
zgodbe z imenom »Živa zgodovina«, obiskovalcem v veselje pa izročajo »Pu­
tovnice vojnog komuniteta Brod«, prepustnice izpod peresa trdnjavskega
pisarja, ki v sklopu organiziranega obiska prinaša še nekatere dodatne privi­
legije: kulinarične in glasbene užitke ter drobne spominke. Sicer pa program
Lipov list - Oktober 2014
Barvita slavonska pokrajina
žive zgodovine znotraj kompleksa brodske trdnjave prinaša številne like v
kostumih iz preteklosti trdnjave. Posebno doživetje je srečanje z njenim po­
veljnikom, ki prihaja z Dunaja, sedeža avstro-ogrske monarhije; s pripadniki
12. Slavonskega huzarskega regimenta – Carskimi Tatari – mojstri v
mečevanju; trdnjavskimi obrtniki; pa konji, kočijami in drugim.
Slavonija kot zelena protiutež modre Dalmacije
Ta geografska in zgodovinska panonska pokrajina (kot takšno jo v enem
izmed petih ščitov na kroni šahovnice v hrvaškem grbu prepoznamo po
kuni in soncu) leži med Dravo in Savo ter se na svojem vzhodnem delu do­
tika Donave. Nepregledna žitna polja in rumeni obrazi sončnic so njen
zaščitni znak. Vse bolj pa prihaja do izraza turizem v mestih: Novi Gradiški,
Donjem Miholjcu, Sisku, Đakovu, Đurđevcu ... Tukajšnja junijska Picoklijada,
ki jo lahko prevedemo v »petelinijado« (picok = petelin), je slikovito doživetje,
zasnovano po legendi o modri starki, ki je ukanila Turke s predlogom, da
branitelji v turški tabor s topom ustrelijo poslednjega petelina, edinega, ki jim
je še preostal za hrano. Tako so hlinili blaginjo, čeprav jim je lakota grozila, da
bo napadla še močneje od Turkov. Ti so ukani nasedli. Menili so, da je v utrd­
bi še zelo veliko hrane, če z njo tako razsipno ravnajo, in šli naprej.
Eko-etno vas, ki je ne pozabiš
Slavonska košarica
In zdaj prihaja na sceno in v pomoč hrvaškemu turizmu tudi »Slavonska
košarica«, Združenje za turistični razvoj Slavonije, ki so se ga domislili v
Slavonskem Brodu. Turistični klaster združuje več kot sto proizvajalcev
hrane, pijač, spominkov in turističnih ponudnikov, ki so jih po predstavit­
vi na celjskem sejmu postavili na ogled še na hrvaško veleposlaništvo v
Ljubljani. Ob podpori hrvaške veleposlanice v Sloveniji Vesne Terzić so
njeni promotorji, med njimi še zlasti direktor Razvojne agencije mesta
Slavonski Brod Dejan Vuksanović, poudarili željo po tlakovanju poti med
Slovenijo in Slavonijo. Obojestranskem. Tako naj bi v prihodnje kulen, ve­
liki ocvirki, bučno olje, siri, medenjaki, kremni namaz iz žira, sadno bezgo­
vo vino in druge dobrote bogatili slovenske police, Slovenci bi pa uživali
v turistični ponudbi Slavonije.
Renata Picej
Foto: Renata Picej
Tam, v mali slavonski vasi pod obronki Požeške gore, 40 kilometrov od
Slavonskega Broda, kjer se cesta konča in mobilni telefoni obmolknejo, je
svojevrsten »konca sveta«. Mehki slavonski griči se objemajo tako tesno,
da v njih zelenju potone celo pot in je treba na kočijo, da prispeš v malo
oazo preteklosti, kjer so leta 2001 našteli komaj 25 prebivalcev. Nepozabna
vas, v kateri je nekaj prav posrečeno opremljenih apartmajev, ponuja do­
pust, ki ga zlepa ni mogoče pozabiti. Zaradi miru, narave, kot jo poznamo
po pripovedovanju naših dedov (travniki s poljskim cvetjem in čebelami,
izviri hladne in dobre pitne vode ...), domačih živali (od gosi do konjev),
nočne romantične razsvetljave in predvsem zaradi človeške skrbi za gosta.
Je to posebna, 13 kilometrov dolga steza za pešce in kolesarje? So to po
šest metrov visoka urejena razgledišča na okoliških hribih, ki spominjajo na
slavno graničarsko preteklost Otomanskega carstva? Ali so to napisi na
ploščicah ob poteh, za 120 vrst rastlin, 80 vrst ptic ali 60 vrst gob? Ali je to
beseda domačinov, ki gosta sprejmejo? Ali pač njihova slavonska pesem,
pretkana z vibracijo otožno zvenečih »bečarov«? Težko je reči. Človek, ki
išče nekaj drugega, nepozabnega in posebnega, naj si zapomni to ime in
morebiti za kak konec tedna namesto v Istro krene naprej od Zagreba.
Foto: Sergio Gobbo/
arhiv Hrvaške turistične skupnosti
Skok k sosedom
Foto: Davor Rostuhar/arhiv Hrvaške turistične skupnosti
42
Vaške hiše
Slavonske kulinarične dobrote
Lipov list - Oktober 2014
Z unovčitvijo Zlatih točk
do
-15 %
na električno energijo
od prvega Petrolovega
računa do 30. 4. 2015.
Vaš dan
z našo energijo gnan.
www.petrol.si
Število Zlatih točk
Popust
500 do 999
1.000 do 1.499
1.500
5%
10 %
15 %
Akcija velja do 31. 10. 2014 za vse nove odjemalce Petrol Elektrike.