25. 9. 2015 KLJUČNI DOSEŽKI – 1. OBLETNICA VLADE DR. MIRA CERARJA Krepitev trajnostne gospodarske rasti, konkurenčnosti, sociale in ustvarjanje novih delovnih mest so med ključnimi prednostnimi cilji Slovenije. Za njihovo dosego je ključnega pomena učinkovito usklajevanje nacionalnih razvojnih politik in njihovo izvajanje z maksimalno uporabo razpoložljivih sredstev proračuna Evropske unije, kar je naloga Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ključni poudarki Programsko obdobje 2007–2013:  Vlada je povečala učinkovitost črpanja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, pospešila je izvajanje projektov in dinamično prerazporejala sredstva iz nerealiziranih na izvedljive projekte, za katere je bil tako zagotovljen vir financiranja. o izdatno so se povečala izplačila za EU projekte iz državnega proračuna; primerjava s podatki pred enim letom namreč kaže, da smo pri izplačilih iz proračuna napredovali iz 69%, ki smo jih dosegli v sedmih letih, na dobrih 91%, ki smo jih dosegli v zadnjem letu. Skratka, v enem letu smo iz proračuna izplačali kar 22% vseh razpoložljivih sredstev. o Prav tako smo napredovali pri povračilih iz EU v slovenski proračun, in sicer iz 64% na 83 %, torej za 19%, in oba podatka kažeta, da smo na dobri poti, da dosežemo 100% implementacijo na koncu tega obdobja.    Slovenija se uvršča med učinkovitejše države – trenutno zaseda 9. mesto med EU 28, še pred enim letom je bila na 19. mestu; opazen napredek. Ocenjujemo, da bo Slovenija to obdobje zaključila z maksimalnim črpanjem, brez izgubljenih EU sredstev. EU sredstva so se v zadnjem letu namenjala predvsem: 1. Za več kot 78 milijonov evrov naložb v razvoj regij, kjer so bili izvedeni številni projekti v lokalnih skupnostih: o EU sredstva so bila zagotovljena za 39 projektov s področja vodooskrbe in urejanja komunalne infrastrukture, s pomočjo katerih so prebivalci številnih krajev po Sloveniji pridobili zanesljivo, celovito in ustrezno oskrbo s čisto pitno vodo. o Po številnih občinah – npr. Zagorje, Koper, Hrastnik, Ravne na Koroškem, Preddvor – se je urejala infrastruktura, med drugim pa je bilo sofinanciranih 11 kulturnoturističnih ali večnamenskih centrov za medgeneracijsko druženje prebivalcev in prireditve (Podlehnik, Tolmin, Predvorje, Šmartno, Artiče, Kočevje, Kranjska gora, Žetale, Prevor-Šentjur pri Celju, Zavrč, Šmarje pri Jelšah). o Obnovljenih je bilo 5 kulturnih spomenikov - grad Podsreda, zahodno in vzhodno poslopje graščine Strmol, Rudarski muzej Loke, Pokrajinski muzej Koper, spominska hiša Otona Župančiča. o Zgradilo, obnovilo oz. razširilo se je 9 vrtcev in/ali šol (Naklo, Zgornje Pirniče, Hudinja, Polzela, Lesce, Zagradec, Šmarjeti, Črenševci, Destrnik) s čimer so bili zagotovljeni ustrezni pogoji bivanja za otroke, pedagoškim delavcem pa omogočeno izvajanje dela na mnogo višjem nivoju. o Podprti so bili podjetniški projekti (npr. Podjetniški center Strnad in projekt spodbujanja podjetništva SAŠA subregije v Velenju, Mrežni podjetniški inkubator Koroške). o S pomočjo EU sredstev je občina Cerklje na Gorenjskem uredila dom starejših občanov ter s tem starostnikom zagotovila prijaznejše preživljanje tretjega življenjskega obdobja. o V Ljubljani so bile urejene brežine Grubarjevega kanala s postavitvijo Pristanov. 2. Bolj kakovostno zagotavljanje javnih storitev za državljane - modernizacija, večja učinkovitost in znižanje stroškov delovanja storitev javne uprave (Funkcijska analiza javne uprave; vrednost 184.000 evrov, EU-ESS del 156.000 evrov). 3. Spodbujanje tehnološkega razvoja – npr. selitev Računskega centra Instituta Jožef Štefan – priložnosti za načrtovanje nadaljnje rasti računskega centra ter možnost 4. 5. 6. 7. vzpostavitve laboratorija za mrežno računalništvo v podporo razvoju agilnega nacionalnega omrežja (vrednost 1,3 milijona evrov, EU-ESRR del 1,1 milijona evrov). Naložbe v visokošolske institucije in raziskovalno dejavnost:  novogradnja raziskovalnega rastlinjaka v biološkem središču na Večni poti (skupna vrednost 500.000 evrov, EU-ESRR del 400.000 evrov);  pridobitev novih prostorov za Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu in nakup nove raziskovalne opreme (skupna vrednost 2 milijona evrov, EU-ESRR del 1,5 milijona evrov);  novogradnja univerzitetnega kampusa Livade in nakup raziskovalne opreme (skupna vrednost 1,9 milijona evrov, EU-ESRR del 1,6 milijona evrov); Izboljšanje kvalitete sistema izobraževanja in usposabljanja ter raziskovalno razvojne dejavnosti: npr. program usposabljanje na delavnem mestu 2015, ki je namenjen pridobivanju in krepitvi sposobnosti, znanj, veščin ter spretnosti brezposelni oseb, katerih obstoječa znanja oz. delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve (vrednost programa 8 milijonov evrov) in izvajanje svetovanja za manj izobražene in druge ranljive skupine odraslih (skupna vrednost 500.000 evrov, EU-ESS del 425.000 evrov). Varovanje in hranjenje nacionalno pomembne kulturne dediščine – npr. novi depojski prostori državnih muzejev za hranjenje in deloma tudi predstavljanje nacionalno pomembnih predmetov premične kulturne dediščine v Pivki (skupna vrednost 2,6 milijona evrov, EU-ESRR del 2,2 milijona evrov), ureditev Kobilarne Lipica (vrednost 5,6 milijona evrov, EU-ESRR del 4,8 milijona evrov), revitalizacija spomenika Baroničina hiša (1,7 milijona evrov, EU-ESRR 1,5 milijona evrov). Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško; država je podprla 49 projektov, ki se nanašajo na obnovo in promocijo kulturne in naravne dediščine, varovanje vodnih virov, razvoj skupnih turističnih produktov in izboljšanje pogojev za izkoriščenje skupnega čezmejnega podjetniškega potenciala v skupni vrednosti 16,5 milijona evrov. V devetih letih izvajanja finančne perspektive je bilo skupno podprtih več kot 5000 projektov in več kot 1.600 slovenskih partnerjev je sodelovalo v 705 projektih Evropskega teritorialnega sodelovanja. V Sloveniji ni regije ali občine, kjer ne bi bilo projekta, sofinanciranega iz evropskih skladov, v njihovem okviru pa je bilo npr. ustvarjenih že več kot 45.000 delovnih mest, z investiranjem v vse oblike znanja pa smo dosegli preko 610.000 vključitev. Projekti so med drugim prispevali k zmanjševanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti, varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje državljank in državljanov. Programsko obdobje 2014-2020:  s strani Evropske komisije potrjena Partnerski sporazum (30. oktober 2014) in Operativni     program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 (16. december 2014) – ključna dokumenta za črpanje sredstev; v celoti sprejet normativni okvir za dejanski začetek izvajanja programskega obdobja in objave prvih razpisov s strani resornih ministrstev (predvidoma do konca poletja 2015) ter dejanski dostop do sredstev za upravičence; Z Evropsko komisijo sta že usklajena in potrjena programa sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter Slovenijo in Madžarsko (s Hrvaško v zadnji fazi usklajevanj s Komisijo), ki bodo podlaga za črpanje dobrih 100 milijonov evrov sredstev. Predvidoma v decembru 2015 bodo namreč objavljeni razpisi, v okviru katerih bodo lahko slovenski upravičenci v sodelovanju s čezmejnimi partnerji kandidirali za sredstva na področju endogenega razvoj skupnega obmejnega prostora, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in sodelovanja med javnimi institucijami, še posebej na področju varovanja okolja; 20. septembra je bila na vladi sprejeta Slovenska strategija pametne specializacije – S4, na osnovi katere bo v obdobju 2016-2018 izvedenih za 656 milijonov evrov razvojnih naložb letno. Strategija je že usklajena z Evropsko komisijo in gre v postopek formalne potrditve na Komisijo; vzpostavlja se Enotna vstopna točka, katere cilj je za najrazličnejše uporabnike (splošna javnost, upravičenci, itd.) na enem mestu zagotoviti informacijsko podporo ter pregleden in enostaven način pridobivanja informacij o izvajanju evropske kohezijske politike in evropskega teritorialnega sodelovanja ter mednarodnih finančnih mehanizmov. ***