Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA ZGODOVINO
ERIK LOGAR
Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski
skupnosti
Primeri z Gorenjske in Sauerlanda
Magistrsko delo
Ljubljana, 2015
1
2
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA ZGODOVINO
ERIK LOGAR
Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti
Primeri z Gorenjske in Sauerlanda
Magistrsko delo
Mentorja:
doc. dr. Irma Potočnik Slavič
red. prof. dr. Božo Repe
Univerzitetni študijski program
druge stopnje:
GEOGRAFIJA - D
ZGODOVINA - D
Ljubljana, 2015
3
ZAHVALA
Iskrena hvala mentorjema doc. dr. Irmi Potočnik Slavič in red. prof. dr. Božu Repetu za obilico
strokovnih nasvetov in predlogov pri nastajanju magistrskega dela.
Zahvaljujem se prof. dr. Ulrike Grabski-Kieron z Inštituta za geografijo Univerze v Münstru za
pomoč in podporo v času mojega raziskovanja v Nemčiji.
Hvala Stefanu Pletzigerju, regionalnemu menedžerju LEADER-regije »4 Mitten im Sauerland«,
za pomoč pri izboru naselij in kontaktih oseb v Nemčiji. Hvala tudi dr. Franku Bröcklingu iz
podjetja Planinvent v Münstru za nasvete.
Zahvaljujem se s. Marion Schiele FSO iz Vogelj za večletne inštrukcije nemškega jezika, pomoč
pri organizaciji bivanja v Münstru in pri prevodih intervjujev.
Hvala Javnemu skladu Republike Slovenije, programu Erasmus+ ter akademski mreži BAYHOST
za finančno podporo pri bivanju v tujini.
Hvala Juretu Globočniku in Žigu Konkoliču - Franceljnu za brezmejno mero dobre volje.
Iskrena hvala mojim domačim: bratu Mateju, staršema Joži in Dušanu za podporo in zaupanje
pri vseh mojih korakih v življenju.
HVALA VAM.
4
Izvleček
Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti
Magistrsko delo temelji na primerjalni raziskavi šestih podeželskih skupnosti v obdobju od
konca druge svetovne vojne do drugega desetletja 21. stoletja: tri podeželske skupnosti so iz
Gorenjske statistične regije v Republiki Sloveniji in tri iz okrožja Hochsauerland v Zvezni
republiki Nemčiji. Koncept socialnega kapitala, ki temelji na krepitvi medčloveških povezav za
doseganje skupnih dobrobiti, omogoča zaradi večrazsežnosti in kompleksnosti številna
raziskovalna izhodišča. Prepoznavanje in vrednotenje gradnikov socialnega kapitala je
potekalo s kombinacijo kvanitativnih in kvalitativnih metod ob proučevanju zgodovinskih virov
in vsebinski analizi 30 poglobljenih intervjujev z računalniškim orodjem Atlas.si. Gradniki in
spreminjajoča razmerja med njimi vplivajo na lastnosti povezovanja v podeželski skupnosti,
hkrati pa tudi odločilno vplivajo na učinke socialnega kapitala. Rezultati raziskave opozarjajo
na prostorsko-časovno-funkcijsko-strukturno spreminjanje gradnikov in učinkov socialnega
kapitala v podeželskih skupnostih zaradi družbenogospodarskega razvoja: podeželske
skupnosti so preteklih sedemdesetih letih postale prostorsko raztočne (fluidne), funkcijsko
heterogene in strukturno dinamične. Primerjava rezultatov proučevanih podeželskih
skupnosti odkriva lokalne posebnosti druženja in sodelovanja, a hkrati kaže tudi na podobnosti
in skupne razvojne težnje podeželskih skupnosti tako v preteklosti kot v postindustrijski družbi.
Ključne besede: socialni kapital, podeželje, lokalna skupnost, društvo, deagrarizacija,
industrializacija, globalizacija, dnevne migracije, Gorenjska, Sauerland.
Abstract
Building Blocks and Impacts of Social Capital in Rural Community
This master thesis focuses on the comparative research of six rural communities in the period
after the Second World War until second decade of the 21st century: three rural communities
are located in the Republic of Slovenia (Gorenjska Statistical Region) and another three in the
Federal Republic of Germany (Hochsauerland District). The concept of social capital is founded
on strengthening human interrelations to reach common goals; because of its
multidimensional and complex structure it enables many research aspects. The exploration
and evaluation of building blocks is based on quantitative and qualitative methods with
emphasis on historical sources and content analysis of 30 interviews by the computer program
Atlas.ti. Building blocks and their changing interrelations affect the features of networking in
rural communities and determine the impacts of social capital. The research results point to
the space-temporal-functional-structural transformation of building blocks and impacts of
social capital through socioeconomic development. In the last seventy years, rural
communities have become spatially fluid, functionally heterogeneous and structurally
dynamic. The comparison of the results, extracted from rural communities, reveals local
peculiarities in socialising and cooperation, and also some common features and
developmental tendencies of rural communities.
Key words: social capital, rural areas, local community, association, deagrarization,
industrialization, globalization, Gorenjska, Sauerland.
5
Kazalo
1.
UVOD ............................................................................................................................................... 7
2.
METODE DELA ............................................................................................................................... 12
3.
VSEBINSKO-TEORETSKA IZHODIŠČA .............................................................................................. 20
4.
5.
6.
7.
8.
3.1.
Koncept kapitala kot pristop k proučevanju podeželskih skupnosti ..................................... 20
3.2.
Opredelitev socialnega kapitala ............................................................................................ 23
3.3.
Podeželska skupnost v civilizacijskih razvojnih stopnjah ...................................................... 27
OBMOČJI PROUČEVANJA............................................................................................................... 34
4.1.
Geografski oris ....................................................................................................................... 34
4.2.
Razvojne razlike in podobnosti med Gorenjsko in Sauerlandom .......................................... 38
GRADNIKI SOCIALNEGA KAPITALA ................................................................................................ 42
5.1.
Deležniki ................................................................................................................................ 42
5.2.
Socialni odnosi ....................................................................................................................... 51
5.3.
Socialne strukture in mreže................................................................................................... 60
5.4.
Sodelovanje in skupni cilji na območju podeželske skupnosti .............................................. 76
UČINKI SOCIALNEGA KAPITALA ..................................................................................................... 84
6.1.
Prostorski učinki .................................................................................................................... 84
6.2.
Gospodarski učinki ................................................................................................................ 87
6.3.
Socialno-varnostni učinki....................................................................................................... 88
6.4.
Organizacijski učinki .............................................................................................................. 89
SKLEP IN KOMENTAR ..................................................................................................................... 94
7.1.
Preveritev hipotez ................................................................................................................. 94
7.2.
Težave, dileme in neodgovorjena vprašanja ......................................................................... 99
7.3.
Povzetek .............................................................................................................................. 100
7.4.
Summary.............................................................................................................................. 101
SEZNAMI LITERATURE, VIROV, SLIK IN PREGLEDNIC ................................................................... 103
6
1. UVOD
Na ozemlju Republike Slovenije je več kot 6000 naselij.1 Benkovič Krašovčeva2 uvršča 490
naselij s slovenskega podeželja v naselja z različnimi stopnjami središčnih dejavnosti (prim. z
vsaj podružnično osnovno šolo, gostinskim objektom in trgovino z živili) ter poudarja njihov
pomen za ohranjanje družabnega življenja in socialnih odnosov med prebivalci na podeželju.
Mar to pomeni, da se v podeželskih naseljih brez središčnih dejavnosti nič »ne dogaja«? So to
naselja brez preteklosti? Se v njih družabno življenje in socialni odnosi med prebivalci niso
ohranili? So morda raziskovalci podeželja – tudi geografi in zgodovinarji – ta naselja spregledali
in nanje pozabili? Ali pa morda z vidika poselitve na podeželju niso imela dovolj pomembne
vloge? Tovrstnih naselij je v Republiki Sloveniji največ!3
Marsikdo si predstavlja, da v podeželskih naseljih brez središčnih dejavnosti živijo dobrodušni
in gostoljubni ljudje, ki tvorijo medsebojno povezano, neanonimno, tradicionalno in nasploh
nadvse prijetno lokalno skupnost - podeželsko skupnost. Take predstave o podeželski idili so
miselni konstrukt, ki je v kombinaciji z željo po mirnem in sproščenem življenju v stiku z naravo
pogosto odgovor na vse daljši delovni čas in vse bolj globalizirano, uniformirano svetovno
družbo.4 Nepristnost, pomanjkljivost in enostranskost predstav o podeželju raziskovalce
spodbujajo k proučevanju in oblikovanju realnejše podobe podeželja in tam živečih lokalnih
skupnosti.
Kako z vidika koncepta socialnega kapitala proučevati podeželske skupnosti? Svendsen in
Sørensen5 socialni kapital v podeželskih skupnostih povezujeta z dvema pojmoma: druženjem
kot bolj ali manj rednim srečevanjem prebivalcev podeželske skupnosti ter sodelovanjem kot
skupnim opravljanjem določenih nalog ali opravil. Ploeg in Marsden6 poudarjata vlogo
gradnikov socialnega kapitala (angleški izraz »building blocks«): kaj gradi druženje in
sodelovanje v podeželski skupnosti? Kaj prebivalce spodbuja ali celo sili k temu? In
navsezadnje: kakšni so učinki druženja in sodelovanja? Kakšni so rezultati oziroma posledice
druženja in sodelovanja? Ali imajo vpliv na prostorsko-časovni razvoj podeželskih skupnosti?
Kako razvoj globalnega trgovanja, prevoznih sredstev in svetovnega spleta spreminja način
življenja, uveljavljene medsebojne odnose in družabno življenje v podeželskih skupnostih?
Klemenčič v spremembah zunanjega videza in funkcij podeželskih naselij vidi zgolj vidni del
mnogo obsežnejših tektonskih družbenogospodarskih sprememb,7 v katere so vpete
podeželske skupnosti. McLuhan celo trdi, da Zemlja postaja globalna vas:8 namesto lokalnih
skupnosti, kjer so prebivalci živeli predvsem v neposrednih (osebnih) medsebojnih odnosih in
v tesni soodvisnosti s svojim okoljem, se oblikuje skupnost z močno prepletenimi posrednimi
1
SURS, 2014.
Benkovič Krašovec, 2006, str. 12 – 15.
3
Prav tako, str. 11 – 12.
4
Woods, 2011, str. 21 – 22.
5
Prim. Svendsen in Sørensen, 2007, str. 453 – 470; Svendsen, 2006, str. 40 – 67.
6
Ploeg in Marsden, 2008, str. 92
7
Klemenčič, 2006, str. 161.
8
McLuhan, 2014.
2
7
(virtualnimi) človeškimi odnosi in dinamičnim kroženjem (ne)materialnih tokov na
planetarni ravni.
Zaradi večplastno prepletenih stikov in tokov na planetarni ravni je proučevanje podeželskih
skupnosti raziskovalni problem. Vsaka podeželska skupnost kot enota absolutnega prostora
(lokaliteta) samostojno oblikuje pojem podeželja pod vplivom številnih dejavnikov. Podeželje
je kot sestavljenka: gradi ga množica različnih lokalitet, ki jih medsebojno povezujejo
(ne)snovni in kvantitativno tudi težje merljivi viri, tokovi ter odnosi v pokrajini.9 Na kakšen
način se ti viri, tokovi in odnosi lahko najbolj objektivno opazujejo ter merijo njihov vpliv na
posamezne podeželske skupnosti?
Slika 1: Geografska lega proučevanih podeželskih območij10
V pričujočem magistrskem delu sta
območji proučevanih podeželskih
naselij demografsko stabilni in
prometno dostopni,11 vendar se
nahajata v dveh medsebojno precej
različnih
državah
Evropske
skupnosti – v Sloveniji in Nemčiji. Z
njihovo medsebojno primerjavo se
razkrivajo podobnosti in razlike
glede lastnosti gradnikov in učinkov
socialnega kapitala12 ter pojasnjuje,
kako
nanje
v
proučevanih
podeželskih skupnostih učinkujejo
družbenogospodarski procesi.
Kaj je »vezivo«, ki podeželske skupnosti ohranja v prostorsko-časovnem razvoju vitalne in
povezane? Katere temeljne skupne vezi prebivalce povezujejo v živ prostorski organizem na
podeželju? Kako nastanejo in se ohranjajo lokalne posebnosti druženja in sodelovanja v
podeželski skupnosti? Imajo proučevane podeželske skupnosti podobne razvojne težnje? So
naselja in rezultati v magistrskem delu reprezentativni vsaj za demografsko stabilna in
prometno dostopna podeželska območja? Ali proučevane podeželske skupnosti vse bolj
postajajo del iste, uniformirane globalne vasi?
Številna neodgovorjena vprašanja dokazujejo, da podeželje ni sestavljeno zgolj iz stereotipne
preprostosti podeželskega človeka in njegove pregovorne »kmečke pameti«, temveč ima
pestro, zapleteno in še dokaj neraziskano zgradbo. V Preglednici 1 na naslednjih straneh so za
bolj natančno in poglobljeno razumevanje pričujočega magistrskega dela opredeljeni
najpogosteje uporabljeni temeljni pojmi.
9
Halfacree, 2006, str. 45; Potočnik Slavič, 2010, str. 7.
Vir kartografske podlage: Stepmap, 2015.
11
Capuder, 2014, str. 13.
12
Jurač, 2014, str. 133 – 135.
10
8
Preglednica 1: Opredelitev temeljnih pojmov glede na frekvenco pojavnosti v magistrskem delu
Pojem
podeželje
skupnost
podeželska
skupnost
lokalna
skupnost
društvo
medsebojna
sosedska
pomoč
naselje,
podeželsko
Opredelitev
Kultivirana pokrajina, kjer je v rabi prostora in pokrajinskem
videzu opazna prevlada najpomembnejših dejavnosti
kmetijstva in gozdarstva, z nadpovprečnim deležem
kmečkega prebivalstva, ki je bolj preprosto socialno
razčlenjeno in tradicionalno, s poudarjeno prilagojenostjo
položaja naselij in oblike hiš naravnim razmeram, kmetijskim
opravilom.
Teritorialna entiteta, ki jo njeno prebivalstvo zaznava kot
podeželsko, z lokalno/regionalno mrežno strukturo,
vključeno v širše omrežje.
Člani (deležniki) se lahko skozi daljši čas zaradi skupne
lokacije bivanja, dela, podobnih vprašanj oskrbe in koriščenja
prostega časa povežejo med seboj in oblikujejo interakcije.
Posledica tega je medsebojno poznavanje in vzpostavitev
trajnejših vezi /…/ ter oblikovanje skupinske identitete.
Podeželska skupnost je skupnost, ki jo njeni člani zaznavajo
kot podeželsko: je simbolni in družbeni konstrukt.
Lokalna skupnost predstavlja ljudi na zaokroženem
teritorialnem območju, na katerem so ljudje zaradi skupnih
interesov pri zadovoljevanju potreb medsebojno povezani.
Lokalne skupnosti so posebne vrste družbenih skupin, ki so se
izoblikovale v bolj ali manj zaključene enote zaradi skupnega
življenja ljudi na določenem geografskem prostoru; njihov
temeljni razpoznavni znak je torej ozemlje oziroma teritorij.
Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga
ustanoviteljice oziroma ustanovitelji /…/ ustanovijo zaradi
uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi
namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja
/…/. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje
dobička /…/, njegovo delovanje je javno.
Pomoč med ljudmi določene skupnosti, pri kateri sodelujoči
oziroma skupina sodelujočih ni zainteresirana za neposredni
proizvod dela; /…/ pomeni medsebojne, vzajemne odnose, v
katere stopajo posamezniki, računajoč na medsebojne usluge
različnega značaja.
Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela
med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v
smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je
delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba
ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, katera je neposredno
vezana na opravljeno delo /…/.
Naselje na podeželju, to je zunaj mesta, prvotno kmečka vas,
v novejšem času pa predvsem vas, ki jo je zajel proces
deagrarizacije, a še nima mestnega značaja /…/. Podeželska
naselja so pomembna jedra prostorske organizacije in
predstavljajo eno bistvenih prvin v identiteti kulturne
pokrajine.
9
Vir
Geografski
terminološki slovar,
2005, str. 286.
Potočnik Slavič, 2010,
str. 25.
Zupančič, 2013, str.
206.
Cohen, 1985, str. 98;
cv: Woods, 2011, str.
165.
Brezovnik in Oplotnik,
2003, str. 23.
Grafenauer, 2000, str.
14.
Zakon o društvih, 2006;
Vereinsgesetz, 2007.
Makarovič, 1979, str. 7.
Zakon o preprečevanju
dela in zaposlovanja na
črno, 2007.
Kladnik, 1999, str. 131.
deležnik
(akter)
Oseba, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; Slovar slovenskega
knjižnega jezika 2,
ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik.
socialna
skupina
Skupina ljudi v prostoru z istim oziroma s podobnim načinom
življenja, ki odraža način njihove funkcionalne
organiziranosti.
Je rezultat pričakovanj in nuje po druženju, združevanju in
življenju v skupnosti, kar predstavlja elemente sprejetosti,
potrjevanja pa tudi solidarnosti in vzajemnosti.
Kakršno koli razmerje med dvema ali več posamezniki v
družbi.
Zapleten preplet medsebojnih odnosov, procesov, virov in
tokov v družbi z zmožnostjo vplivanja na podobo in razvoj
območja.
Niz medsebojnih odnosov med deležniki z določeno stopnjo
soodvisnosti in stabilnosti.
socialni
odnos
socialna
mreža
socialna
struktura
sosedstvo
Osnovna teritorialno določena socialna skupnost znotraj
naselja, za katero je značilna določena mera medsebojne
povezanosti prebivalstva in občutka lokalne pripadnosti.
konfliktni
Neusklajenost med deležnikoma, ki lahko pripelje do
potencial
medsebojnega konflikta.
konflikt
Za konflikt sta nujna dva elementa: navzkrižje interesov in
soodvisnost. Udeleženci v konfliktni situaciji zaradi različnih
subjektivnih interesov in ciljev silijo v različne smeri, vseeno
pa jih veže soodvisnost, ki jim te individualne poti preprečuje,
saj bi izbira enega omejila izbiro drugega in nasprotno.
ustanova
Formalizirana socialna struktura, ki ureja vedênje določene
skupine posameznikov v dani družbi.
norma
Pravilo oziroma vodilo, ki usmerja obnašanje posameznika v
družbi.
recipročnost Norma, ki spodbuja določena dejanja in občutek dolžnosti kot
povračilo za prejete ugodnosti.
Netržna izmenjava dobrin in drugih storitev na osnovi
pričakovanja njihovega povračila v enakem obsegu in enaki
ali tudi spremenjeni obliki.
Stalen, neprekinjen odnos izmenjave, ki je v vsakem trenutku
neuravnotežen, vendar vključuje vzajemno pričakovanje, da
bo v prihodnosti izmenjava obrnjena.
lokaliteta
Lokaliteta je relativno samostojno območje (»otok«) v
pokrajini, ki ga vse bolj označujejo tokovi, pretočnost in
mnogoterost.
10
2014.
Ruppert et al., 1981,
str. 11.
Zupančič, 2013, str. 30.
Social Interactions,
2014.
Ploeg in Marsden,
2008, str. 2.
Bernardi, Gonzalez in
Requena, 2006, str.
162 - 163.
IPOP, 2014.
Iršič, 2004, str. 70.
Kržišnik, 2004, str. 55 –
59.
Stanford Encyclopedia
of Philosophy, 2014.
A Dictonary of
Sociology, 2014.
Gouldner, 1960, str.
170.
Fehr in Gächter, 2000,
str. 159 – 160.
Putnam, 1993, str. 172.
Woods, 2005, str. 19;
cv: Klemenčič M. M.,
2006, str. 4.
Predmet proučevanja so gradniki in učinki socialnega kapitala v šestih podeželskih skupnostih
v Republiki Sloveniji in Zvezni republiki Nemčiji. Namen magistrskega dela je oblikovati nova
spoznanja o prostorsko-časovnem spreminjanju gradnikov in učinkov socialnega kapitala od
konca druge svetovne vojne do drugega desetletja 21. stoletja na podlagi primerjav značilnosti
slovenskih in nemških podeželskih skupnosti.
Magistrsko delo so usmerjali sledeči cilji:
-
proučiti podeželske skupnosti z vidika temeljnih gradnikov socialnega kapitala kot tudi
spreminjanje gradnikov v toku časa,
prepoznati raznovrstne učinke socialnega kapitala v podeželski skupnosti,
primerjati značilnosti in razvojne težnje proučevanih podeželskih skupnosti
ter ovrednotiti vlogo socialnega kapitala pri ohranjanju in razvoju podeželske
skupnosti.
Na podlagi zastavljenih ciljev je preverjenih pet delovnih hipotez.
-
-
-
-
Hipoteza 1. Gradniki socialnega kapitala v podeželski skupnosti omogočajo, da
medsebojno mrežno povezani in sodelujoči deležniki dosegajo skupne cilje.
Hipoteza 2. Učinki socialnega kapitala so v podeželski skupnosti raznovrstni: socialnovarnostni učinki so v proučevanem obdobju dolgoročni, medtem ko imajo
organizacijski, gospodarski in prostorski učinki bolj kratkoročen in spremenljiv značaj.
Hipoteza 3. Na proučevane podeželske skupnosti v Sloveniji in Nemčiji je odločilno
vplival družbenogospodarski razvoj: izkazujejo veliko podobnosti v agrarni,
pojavljanje večjih razlik v industrijski ter podobnosti in razhajanja v postindustrijski
razvojni stopnji.
Hipoteza 4. Proučevane podeželske skupnosti so zaradi dnevnih migracij deležnikov
postale raztočne (fluidne), zato se je njihovo medsebojno druženje in sodelovanje
skrčilo na dejavnosti v prostem času.
Hipoteza 5. Koncept socialnega kapitala je večrazsežnosten: medsebojna soodvisnost
gradnikov in učinkov ima v podeželski skupnosti prostorsko, časovno, funkcijsko in
strukturno razsežnost.
Magistrsko delo je razdeljeno v pet delov. Prvi del je uvodno-metodološki (poglavji 1 in 2), v
drugem delu so predstavljena vsebinsko-teoretska izhodišča (poglavje 3). Tretji del prinaša
geografski in zgodovinski oris območij proučevanja (poglavje 4). Četrti (empirični) del
magistrskega dela obravnava analizo in medsebojno primerjavo rezultatov raziskave (poglavji
5 in 6). Zaključni del magistrskega dela problemsko sklene proučevanje tematike s preveritvijo
hipotez, neodgovorjenimi vprašanji ter slovenskim in angleškim povzetkom (poglavje 7).
Priloženi so še seznami literature, virov, slik in preglednic (poglavje 8).
11
2. METODE DELA
Zaradi zapletene zgradbe koncepta socialnega kapitala so njegovi gradniki in učinki v
magistrskem delu proučevani s kombinacijo različnih metodoloških pristopov, ki omogočijo
(relativno) celosten pogled na razvoj in delovanje podeželske skupnosti.13 Uporabljene so tako
kvalitativne kot tudi kvantitativne metode.

Pregled in analiza literature
Pregled in analiza literature sta omogočila seznanitev s konceptom socialnega kapitala in
načinom njegove uporabe v različnih znanstvenih vedah pri proučevanju delovanja socialnih
skupin in podeželskih skupnosti.
- Temeljna teoretska izhodišča za razvoj koncepta sta oblikovala francoski sociolog
Bourdieu, ki je tudi prvi uporabil izraz »socialni kapital« (prim. 1986), in ameriški
sociolog Coleman (prim. 1988).
- Geografija proučuje socialni kapital z vidika prostorskih zakonitosti in učinkov
medsebojnega povezovanja ter družbenega organiziranja (prim. Potočnik Slavič,
2009; Mohan in Mohan, 2002; Naughton, 2013).
- Zgodovinska veda socialni kapital proučuje z vidika spreminjanja družbe na
določenem območju skozi časovno perspektivo (prim. Ferragina, 2012).
- Sociologija proučuje socialni kapital z vidika raziskovanja značilnosti socialnih mrež
in struktur (prim. Cecchi, 2003).
- Za vede, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem, je koncept socialnega kapitala
izhodišče za spodbujanje družbenogospodarskega razvoja v regiji (prim.
McAreavey, 2009; Elbe, 2011).
- Antropologija proučuje socialni kapital z vidika človeka kot deležnika narave in
hkrati družbe (prim. Svendsen, 2006).
- Za politologe je socialni kapital zanimiv z vidika vplivanja na družbo in usmerjanja
njenih dejavnosti (prim. Putnam, 1993).
- Ekonomija proučuje socialni kapital z vidika njegovega vpliva na gospodarstvo
(prim. Woodhouse, 2006; Adler in Kwon, 2002).
Večina navedenega gradiva je nastala po letu 1990, kar potrjuje privlačnost uporabe koncepta
socialnega kapitala pri proučevanju delovanja socialnih skupin. Literatura izhaja predvsem iz
angleškega, nemškega, italijanskega in francoskega jezikovnega okolja. Analiza literature je
pokazala veliko pestrost vsebinsko-teoretskih in metodoloških pristopov, številne dileme pri
načinih proučevanja ter manko primerjalnih študij na lokalni ravni,14 s katerim bi se lažje,
bolj objektivno in preverljivo odkrivalo skupne lastnosti ter posamezne razlike med
podeželskimi skupnostmi.15 Primerjalne študije so ključnega pomena pri proučevanju
kvalitativnih in težje merljivih pojavov, kjer se raziskovalčeva objektivnost in nepristranskost
sicer težko zagotavljata.16
13
Cecchi, 2003, str. 3.
Mohan in Mohan, 2002, str. 197; Svendsen, 2006, str. 43; Potočnik Slavič, 2010, str. 47.
15
Rigg, 1994, str. 123 – 125; Klemenčič, 2010, str. 25.
16
Ferragina, 2012, str. 9 – 14.
14
12
Proučevanje podeželskih skupnosti v slovenski strokovni literaturi izhaja iz različnih strok in
vsebinsko-teoretskih izhodišč. Tematiko razvoja in spreminjanja podeželskih skupnosti po
drugi svetovni vojni obravnavajo etnologinja Makarovič (1979), sociologi Golob (1967),
Barbičeva (1983, 2014), Knežević Hočevarjeva in Černič Isteničeva (2010), Mlinar (2012) ter
geograf V. Klemenčič s številnimi študijami o spreminjanju podeželskih naselij, na primer
Podgorja pri Kamniku (prim. 1965). Njegovo raziskovalno dediščino danes nadaljujejo M. M.
Klemenčič (prim. 1970), Zupančič (prim. 1989; 2004), Potočnik Slavičeva (prim. 1995, 2006,
2013) ter Kladnik in Ravbar (prim. 2003).
S spreminjanjem podeželske skupnosti v Sloveniji se ukvarjajo tudi raziskovalci (lokalne)
zgodovine, na primer Repe (2009), Balkovec (prim. 2003: obravnava demografsko stanje na
prehodu iz 18. v 19. stoletje), Balkovec Debevčeva (prim. 1994: etnološki topografski oris;
2001), z vidika vključevanja lokalne zgodovine v pouk tudi Trškanova (prim. 2007; 2008).
Prezrti ne smejo biti tudi ljubiteljski raziskovalci lokalne zgodovine z območja Gorenjske
statistične regije, kot so Nagličeva (1993), Zupan (1995), Rogelj (1997) in Močnik (2004).
Sekcija za krajevno zgodovino pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije izdaja Kroniko, časopis
za slovensko krajevno zgodovino.
V slovenskih raziskavah je koncept socialnega kapitala večinoma uporabljen na politološkem
in ekonomskem področju (prim. Socialni kapital v Sloveniji, 2003), edino tovrstno geografsko
raziskavo je izvedla Potočnik Slavičeva (2009). V slovenski literaturi s področja zgodovine ni
raziskav, ki bi temeljile na konceptu socialnega kapitala (oziroma ga niso tako poimenovali,
čeprav so proučevali njegove posamezne gradnike).

Pregled in analiza zgodovinskih virov
Gradniki in učinki socialnega kapitala so v magistrskem delu proučevani tudi s pomočjo
pregleda in analize zgodovinskih virov. Raziskava se osredotoča predvsem na društvene in
zasebne arhive z letopisi, kronikami, zapisniki sej in fotografskim gradivom. Stiki z društvi in
osebami, ki so posredovale zgodovinske vire o proučevanih podeželskih skupnostih, so bili
pridobljeni na podlagi predhodnih posvetovanj s tamkajšnjimi prebivalci (Basaj, 2014;
Podjed, 2014; Rebernik, 2014) in strokovnjaki ter poznavalci razmer v podeželskih skupnostih
(Potočnik Slavič, 2013; Grabski-Kieron, 2014 a; Bröckling, 2014; Pletziger, 2014). Stiki so bili
vzpostavljeni tudi s pristojnimi ustanovami, ki hranijo zgodovinske vire (prim. Gorenjski
muzej, Zgodovinski arhiv Ljubljana – Enota za Gorenjsko Kranj, Mestna knjižnica Kranj, časopis
Landwirtschaftlichen Wochenblatt Westfalen-Lippe).
V raziskavi je bilo zbranih okoli 400 enot fotografskega gradiva z motivi različnih dogodkov in
vidikov življenja v proučevanih podeželskih skupnostih ter več kot 150 enot pisnih virov, kot
so časopisni prispevki, poročila ustanovnih sej in letnih občnih zborov društev. V analizo
zgodovinskih virov so bile vključene tudi priložnostne brošure (prim. Prostovoljno gasilsko
društvo Suha 1926 – 1996, 1996), koledarji (prim. Dorfgeflüster Helmeringhausen 2015, 2014)
in različna poročila o izvajanju projektov v naseljih (prim. Unser Dorf hat Zukunft – Sögtrop,
2014). Pomemben zgodovinski vir pri raziskavi so tudi krajevni zborniki (prim. Nehden, 2013;
13
Pod Jurijevim klobukom: zbornik Občine Šenčur, 2006) in krajevna glasila (prim. Novice izpod
Krvavca, 2014; Der Bumbacher, 2013).
Zgodovinski viri so v magistrsko delo vključeni na podlagi vsebinske analize tako, da sklici na
pisne vire in vstavljene fotografije dopolnjujejo in utemeljujejo nova spoznanja o delovanju
in spreminjanju podeželske skupnosti od konca druge svetovne vojne do drugega desetletja
21. stoletja ter hkrati omogočajo primerjavo med proučevanimi podeželskimi skupnostmi.

Zbiranje in obdelava statističnih podatkov
Statistični podatki so v raziskavo vključeni ob dejstvu, da je večina avtorjev strokovne literature
zadržana do kvantitativnih merjenj nesnovnega in nevidnega socialnega kapitala.17
Kvantitativne metode ne morejo eksaktno izmeriti števila, oblik, lastnosti in ciljev povezav med
ljudmi, čeprav obstajajo poizkusi raziskovanja s pomočjo mnogovrstnih statističnih podatkov.
Glavni zagovornik kvantitativnega merjenja socialnega kapitala je Putnam (prim. 1993 in 1995
a), ki značilnosti socialnega kapitala in razvojne težnje v družbi proučuje s pomočjo
kvantitativne analize statističnih evidenc članstev v društvih, političnih strankah in
prostovoljskih organizacijah. Njegov način proučevanja je deležen številnih kritik, saj zgolj
podatki o spreminjanju števila članstev v različnih organizacijah raziskovalno neizostreno in
vsebinsko površno odsevajo realno stanje in značilnosti socialnega kapitala.18 V magistrskem
delu so zbrani osnovni statistični podatki o proučevanih podeželskih skupnostih, vendar
kakovost medsebojne primerjave nižajo operativne razlike v zbiranju in urejanju evidenc.
Evidenco podatkov o številu prebivalcev v posameznem naselju v Republiki Sloveniji vodi en
urad za vso državo (Statistični urad Republike Slovenije), medtem ko je v nemški zvezni deželi
Severno Porenje – Vestfalija za vodenje tovrstnih podatkov zadolžena vsaka občina posebej
(občine Olsberg, Schmallenberg in Brilon): popisni podatki za nemška naselja raziskovalcem
niso dostopna za obdobje pred letom 1975, občina Olsberg pa vpogled v podatke o številu
prebivalcev v naselju Helmeringhausen omogoča zgolj proti plačilu. S proučitvijo statističnih
podatkov o številu prebivalcev so bila v raziskavo na osnovi predhodno oblikovanih kriterijev
vključena demografsko stabilna naselja.
Izhodišče za vključitev aktivnih društev v raziskavo so bili podatki s spletnih podatkovnih baz
(prim. spletni portal BIZI za slovenska naselja). Z več kot 20 društvi je bil vzpostavljen kontakt
za vpogled v njihove statistične evidence o številu članov. Tri društva v izbranih naseljih
tovrstne evidence ne vodijo, dve društvi pa v raziskavi nista bili pripravljeni sodelovati.
V preostalih društvih se je izkazalo zelo »raznoliko« in nenatančno vodenje statističnih
evidenc: podatki niso sistematično in ažurno zbrani za vsa leta, ponekod pa za nekaj
zaporednih let podatkov o številu članov ni. Večina pridobljenih statističnih podatkov med
seboj ni primerljivih, ker nekatera društva vodijo enotno letno evidenco števila članov, druga
zgolj število novopridruženih članov, nekatera pa tudi podrobno evidenco o različnih tipih
17
Lee in sod., 2005, str. 269; o problemih kvantitativnega »merjenja« medsebojne sosedske pomoči govori že
Makarovičeva, 1979, str. 9 - 10 in str. 77 - 79.
18
Ferragina, 2012, str. 7 - 8.
14
članstev (prim. pri gasilskih društvih ločijo podporne in operative člane ter mladince, pri
kulturnem društvu pa ločijo števila aktivnih in neaktivnih članov ter članov, ki jim je društvo
plačalo strokovna usposabljanja in podobno). Večina društev v svojih statističnih evidencah o
članih nima zapisanih naslovov oziroma kraja bivanja članov, kar onemogoča primerjavo
izračunanih deležev med številom prebivalcev v naselju in številom članov v tamkajšnjih
društvih: ni samoumevno, da so v društvo v določenem naselju včlanjeni le tamkajšnji
prebivalci, še posebno pri društvih, ki so skupna za več naselij.
Kljub vsemu ni mogoče zanikati uporabne vrednosti vključitve kvantitativnih podatkov v sicer
pretežno kvalitativno zasnovani raziskavi, s katerimi so nova spoznanja dodatno utemeljena
in preverjena.19 Zbiranje in obdelava statističnih podatkov pa je zaradi številnih dodatnih ovir
in problemov (dostopnost statističnih podatkov, način vodenja in (ne)urejenost evidenc)
predvsem potrdila upravičen dvom do proučevanja socialnega kapitala z zgolj kvantitativnimi
metodami, ki zaznavajo le spremembe številčnih vrednosti članstev in ne razkrivajo vzrokov
spreminjanja podeželskih skupnosti.

Metoda intervjuja in terensko delo
Za neposreden vpogled v delovanje podeželske skupnosti je bila uporabljena metoda
poglobljenega polstrukturiranega intervjuja, s katero se je najlažje ohranilo ravnovesje med
vnaprej zastavljenimi raziskovalnimi cilji in fleksibilnim zaznavanjem posebnosti v posameznih
podeželskih skupnostih.20 V raziskavi je bilo izvedenih 30 intervjujev, to je po pet intervjujev v
šestih izbranih naseljih oziroma 15 intervjujev v vsaki od obeh držav. V slovenskih naseljih
(Gorenjska statistična regija) so bili intervjuji izvedeni v obdobju od aprila do junija 2014, v
nemških naseljih (okrožje Hochsauerland) pa novembra 2014. Intervjuvani so bili prebivalci, ki
so predstavljali različne socialne skupine v naselju: mlade, starejše prebivalstvo, kmete,
predstavnike lokalne oblasti in člane društev. Večina od njih živi v izbranem naselju vse
življenje, priseljeni prebivalci pa vsaj 10 let: njihovi odgovori zato odsevajo relevanten, čeprav
subjektivno zaznamovan vir podatkov. Kontakti z intervjuvanci so bili pridobljeni na osnovi že
omenjenih predhodnih posvetovanj (glej predhodno poglavje: Pregled in analiza zgodovinskih
virov).
Intervjuji so posneti in transkribirani, hranijo se pri avtorju magistrskega dela. Polovica
intervjujev je potekala v nemškem jeziku, zato so bili ob transkripciji prevedeni v slovenščino.
Pri treh intervjujih v nemščini je bila zaradi govorice v lokalnem narečju vključena tudi
prevajalka, ki je zagotovila vsebinsko pravilen prevod.
Terensko delo je vključevalo tudi ogled, fotografiranje in popis prostorov druženja v naselju
in njihovi okolici (na primer cerkve, gasilski domovi, strelske dvorane, podružnične osnovne
šole, športna igrišča, pešpoti, verska znamenja, vodna zajetja, mostovi), ki imajo vpliv na
delovanje in medsebojno povezovanje podeželske skupnosti. Na podlagi tega je v magistrskem
delu ovrednotena njihova vloga na druženje in sodelovanje v podeželskih skupnostih.
19
20
Woodhouse, 2006, str. 87-88; Svendsen, 2006, str. 42 - 43; Grabski-Kieron, 2014 a.
Svendsen, 2006, str. 42 - 46.
15
Verodostojnost nekaterih odgovorov intervjuvancev, ki se nanašajo na konkretne dogodke in
prireditve v podeželskih skupnostih (prim. datumi večjih nesreč, obnovitvenih del na skupnih
objektih v naselju, prireditev), je bila preverjena tudi z zbranimi zgodovinskimi viri. S tem je
raziskava dobila interdisciplinarni značaj in hkrati višjo stopnjo objektivnosti ter kritike tako
zgodovinskih kot tudi ustnih virov informacij.

Analiza intervjujev z računalniškim orodjem Atlas.ti
Vsebinska analiza s pomočjo intervjujev pridobljenih informacij in njihova medsebojna
primerjava sta bili zaradi količine pridobljenega gradiva (besedilo transkripcij intervjujev
obsega preko 200 strani) izvedeni z uporabo računalniške tehnologije.
Odločitev za uporabo računalniškega orodja Atlas.ti pri analizi in primerjavi odgovorov
intervjujev je bila sprejeta na podlagi priporočil strokovnjakov21 in primerov dobre prakse.22 Z
uporabo računalniškega orodja Atlas.ti so bili razvrščeni in kodirani ne le celotni odgovori
intervjuvancev, temveč tudi njegovi posamezni deli (stavki) glede na njihov pomen ter
vsebino. Zaradi obsežnih in vsebinsko pestrih odgovorov so bili intervjuji kodirani v treh
zaporednih fazah, večina vprašanj in njihovih posameznih delov pa je bilo hkrati uvrščenih v
več vsebinskih kod in skupin.23
Uporaba računalniškega orodja Atlas.ti je omogočila sistematično in strukturirano vsebinsko
analizo ter primerjavo odgovorov intervjuvancev (in njihovih posameznih vsebinskih enot) na
isto zastavljeno vprašanje oziroma področje. Z računalniškim orodjem se na preprost način
izdeluje tudi pregledne digitalne matrike odgovorov, osnutke grafičnih modelov in povezuje
različne vsebinske enote, ki so osnova za celostno proučevanje gradnikov in učinkov socialnega
kapitala v podeželski skupnosti v različnih prostorsko-časovnih okvirih.24
Z računalniškim orodjem Atlas.ti so na kvantitativen način prepoznane ključne (najpogostejše)
besede v besedilu transkripcij intervjujev.25 Z analizo pogostnosti pojavljanja je izmerjeno
število omemb korenov ključnih besed v besedilu transkripcij po vsebinskih sklopih odgovorov.
Ta analiza je preoblikovala subjektivno zaznamovan vir podatkov v relativno objektiven prikaz
podobnosti in razlik v vsebini odgovorov intervjuvancev iz obeh držav.
21
Urbanc, 2008, str. 134 – 135.
Urbanc, 2012, str. 199 – 207; Štempelj, 2012, str. 5 – 7; Video Tutorials, 2014.
23
Štempelj, 2012, str. 5 – 7; Urbanc, 2008, str. 128 – 130.
24
Urbanc, 2008, str. 129.
25
Podrobnejši opisi postopka za prepoznavanje in merjenje števila ključnih besed: Atlas.ti, 2015; Surrey, 2015.
22
16
Pri razvrščanju odgovorov, njihovi primerjavi in analizi intervjujev s pomočjo računalniškega
orodja Atlas.ti ne sme biti spregledana vloga raziskovalčeve subjektivnosti in intuicije, ki na
podlagi njegovih terenskih izkušenj in (nepopolnega) poznavanja kontekstov odgovorov
neizogibno zaznamujeta interpretacijo medsebojnih povezav, razvrščanje in tudi analizo
vsebine odgovorov.26
Preglednica 2: Vrednotenje uporabljenih metod
Metoda
Pregled in
analiza
literature
Pregled in
analiza
zgodovinskih
virov
Zbiranje in
obdelava
statističnih
podatkov
Metoda
intervjuja in
terensko delo
Analiza
intervjujev z
računalniškim
orodjem Atlas.ti
26
Prednosti uporabe metode:
+ pester nabor literature s področja
različnih ved in iz različnih jezikovnih
okolij;
+ literatura je večinoma dostopna na
svetovnem spletu (spletni
informacijski viri);
+ omogoča dokaj natančno in
objektivno časovno umestitev ter opis
pomembnejših dogodkov v naselju;
+ obsežen vir informacij;
+ potencialno objektiven vir
informacij;
+ omogoči kvantitativne analize;
+ vsebinska poglobitev in razširitev
raziskave;
+ možnost sprotnega prilagajanja
raziskovalca pri pridobivanju
informacij glede na odgovore in
izsledke terenskega dela;
+ povezuje kvalitativni in kvantitativni
način raziskovanja.
Štempelj, 2012, str. 7; Urbanc, 2008, str. 128 – 130.
17
Slabosti uporabe metode:
- večina pregledane literature se
močno osredotoča zgolj na teoretska
izhodišča koncepta;
- številne diametralno nasprotujoče si
ugotovitve in mnenja;
- zgodovinski viri so delno nedosegljivi
ali neohranjeni;
- hramba zgodovinskih virov je močno
razpršena med posameznike;
- podatkovne baze so večinoma
nedosegljive ali malomarno vodene;
- pridobljeni podatki med seboj niso
primerljivi;
- izrazito subjektiven vir informacij;
- težaven postopek izbora in
pridobivanja intervjuvancev;
- časovno zelo potratna metoda;
- tehnično zahteven postopek.
Slika 2: Struktura raziskave
Slika 2 prikazuje strukturo raziskave. Zelene elipse z napisi ponazarjajo posamezne dele
raziskave. Vijačnica v osredju slike jih povezuje v celovito, prepleteno in kompleksno
strukturo. Oštevilčenje napisov v elipsah kaže na premišljeno in organizirano izvedbo
raziskovanja. Polkrožne puščice ob levem in desnem robu Slike 2 ponazarjajo dvosmernost
raziskovanja - medsebojno vsebinsko dopolnjevanje vsebinsko-teoretskih izhodišč z
empiričnimi ugotovitvami.
18
Preglednica 3: Matrika proučevanja gradnikov z izbranimi metodami
Metoda
Pregled in analiza
literature
Intervju in terensko
delo
Analiza intervjujev z
računalniškim
orodjem Atlas.ti
Pregled in analiza
zgodovinskih
virov
Zbiranje in obdelava
podatkov
Oblikovati vsebinskoteoretska izhodišča.
V podeželskih
skupnostih pridobiti
odgovore na ključna
vprašanja.
Deležniki so kot točke v
prostoru – »socialna
oglišča«.
Kakšna je vloga
posameznih socialnih
skupin?
Opazovati
spreminjanje
lastnosti gradnikov
in učinkov
socialnega kapitala.
Pregled zasebnih
arhivov, kronik in
zbornikov.
Pridobljene podatke
analizirati in oblikovati
nova spoznanja.
Deležniki (akterji)
Primerjati odgovore,
izluščiti ključne besede
iz intervjujev in izmeriti
ter primerjati število
njihovih omemb.
Družina, mladi,
upokojenci, starejši,
priseljenci.
Socialni odnosi
So vezi med deležniki kot daljice med oglišči.
Socialne strukture
in mreže
So kot geometrijski
vzorci, zgrajeni iz
deležnikov in
medsebojnih vezi.
Kaj ljudi v podeželski
skupnosti povezuje in
razdružuje (spre)?
Katera društva in s
kakšnim namenom
delujejo v naselju?
Prostorska
razsežnost
Vzrok za oblikovanje
medsebojnih vezi v
podeželski skupnosti in
hkrati poligon njihovih
učinkov.
Spodbujajo in osmišljajo
socialne odnose; prožilci
in spodbujevalniki
skupnih dejanj
deležnikov.
Kako je podeželska
skupnost povezana s
svojim funkcionalnim
območjem navznoter in
navzven?
S kakšnim namenom se
deležniki povezujejo?
»Gonilna sila« za
krogotok medsebojnega
sodelovanja.
Kakšen je rezultat
(škoda ali dobrobit) za
posameznika oziroma
skupnost?
Cilj
metode:
Gradniki:
Skupni cilji, norme,
vrednote
Sodelovanje,
zaupanje, dobrobit
19
Sodelovanje, kmet,
pomoč, sosed, spor,
meja.
Tradicija, gasilci,
strelsko (društvo),
društvo, duhovnik,
Karitas, cerkev, država,
občina.
Podeželje, vas, mesto,
občina, država.
Podeželje, vas, turizem,
denar, sosed, tradicija,
društvo.
Sodelovanje, podeželje,
vas, turizem, denar,
Tradicija.
Pregled arhivov
društev, verskih in
karitativnih
dejavnosti.
Število prebivalcev v
naselju; značilnosti in
razvojne težnje posameznih
socialnih skupin.
Odnos med sosedi,
medsebojna sosedska
pomoč; vezi znotraj društev;
Število in značilnosti
(lastnosti) formalnih oblik
druženja ter sodelovanja.
Dnevne migracije, odnos do
skupnih prostorov in
funkcionalnega območja
podeželske skupnosti.
Viri o ohranjanju
skupnih objektov in
kulturne pokrajine.
Cilji sodelovanja v
posamezni civilizacijski
razvojni stopnji;
spreminjanje norm in
vrednot življenja v
podeželski skupnosti.
Doprinos (rezultati)
sodelovanja v podeželski
skupnosti.
3. VSEBINSKO-TEORETSKA IZHODIŠČA
3.1.
Koncept kapitala kot pristop k proučevanju podeželskih skupnosti
Globalni prostorsko-časovni procesi ne spreminjajo zgolj značilnosti podeželskih skupnosti,
temveč so spodbudili tudi premik od proučevanja njihovih statičnih socialnih struktur k
dinamičnemu raziskovanju omrežij in tokov na podeželju.27 Tako je tudi pri proučevanju
podeželja čedalje bolj v ospredju koncept kapitala kot osnove za ustvarjanje dodane
vrednosti, kar raziskave usmerja v iskanje virov, pogojev in ugodnih tokov (angleški izraz
»input«) za napredek in razvoj prostorskih enot (angleški izraz »output«). Še do sredine 20.
stoletja je bil v večini raziskav kapital proučevan z vidika družbe, medtem ko se danes
večinoma družba proučuje z vidika kapitala.28 Bourdieu je za učinkovitejši pristop k
proučevanju družbe opredelil različne vrste kapitala kot možne raziskovalne vidike:29
- gospodarski kapital: naravni (fizični) in finančni viri;
- kulturni kapital: viri znanja, spretnosti in izobrazbe posameznika;
- socialni kapital: viri moči, ki izvirajo iz medsebojnih odnosov, socialnih struktur in
mrež.
Vsaka od teh vrst kapitala ima svoje vire, prostorsko razsežnost, zakonitosti delovanja in
možnosti interdisciplinarnega proučevanja, s katerimi se pojasnjuje zapleteno prepletenost
odnosov in medsebojnih razmerij deležnikov v družbi.
Socialni kapital kot raziskovalni vidik izhaja iz predpostavke, da družba v prostoru deluje – in
dosega skupne cilje – na podlagi treh različnih ravni socialnih vezi (povezav) med ljudmi:30
- 31vezivna raven (angleški izraz »bonding« - povezovanje): močne vezi med ljudmi
na osnovi medsebojnega zaupanja, dolgoletnega poznanstva in občutka
pripadnosti relativno zaprtim socialnim skupinam, kot so družina, krog prijateljev,
sosedje;
- premostitvena raven (angleški izraz »bridging« - mostiščenje): šibke horizontalne
vezi, ki povezujejo ljudi z raznolikimi interesi v relativno odprtih družbenih okoljih,
kot so društva in poslovni svet;
- povezovalna raven (angleški izraz »linking« - prepletanje): vertikalne hierarhične
vezi, ki se oblikujejo na osnovi zaupanja ljudi v ustanove v družbi.
27
Halfacree, 2006, str. 48 – 50.
Bourdieu, 1991, str. 230 – 251; cv: Falk in Kilpatrick, 2000, str. 88.
29
Falk in Kilpatrick, 2000, str. 88.
30
Ploeg in Marsden, 2008, str. 93 - 94; Potočnik Slavič, 2009, str. 22 – 23; Prager in sod., 2015, str. 125.
31
Za te tri izraze se (še) niso uveljavile slovenske ustreznice, saj v literaturi obstaja več različic prevodov: v
sledečem odstavku so v odebeljenem tisku izrazi prevzeti po prispevku Mavrijeve in Černič Isteničeve, 2014, str.
52; alternativna možnost prevoda iz angleščine v obliki glagolnikov je prevzeta po prispevku Potočnik Slavičeve,
2009, str. 22 – 23.
28
20
Trodelni teoretski koncept socialnega kapitala je uporabljen kot hevristični model pri
raziskovanju njegovih gradnikov in učinkov v podeželskih skupnostih. V magistrskem delu
predstavlja deduktivno ogrodje za strukturirano zasnovo, sistematično proučevanje in
teoretično refleksijo empiričnih ugotovitev. Čeprav se s konceptom socialnega kapitala v
praksi nemalokrat težko jasno razloči med tremi ravnmi omenjenih povezav, pa koncept kljub
temu omogoča raziskovanje atributivnih (podobnosti-razlike) in relacijskih značilnosti
(samostojnost-odvisnost) med deležniki v podeželski skupnosti in obenem ne izključuje
možnosti celovite (holistične) razlage.32 Z uveljavitvijo takega vsebinsko-teoretskega pristopa
se v raziskovanju gradnikov in učinkov socialnega kapitala v skupnosti spodbuja razmislek o
medsebojnem povezovanju kot načinu za lažje in hitrejše doseganje dobrobiti za
posameznika in za podeželske skupnosti, obenem pa je uporaba koncepta tudi odgovor na vse
večjo individualizacijo in marginalizacijo vrednot, ki poudarjajo življenje v skupnosti. 33
32
33
Mlinar, 2012, str. 7.
Farr, 2004, str. 6 – 9.
21
Slika 3: Večplastnost in nedoločljivost koncepta socialnega kapitala
22
3.2.
Opredelitev socialnega kapitala
Zaradi interdisciplinarnega proučevanja in nesnovne narave je pojem socialnega kapitala v
literaturi večkrat različno opredeljen. Na Sliki 3 je v grafičnem prikazu zbranih 17 opredelitev
socialnega kapitala iz strokovne literature različnih znanstvenih ved, kjer je socialni kapital
obravnavan iz raznolikih vsebinskih izhodišč - gradnikov. V grafičnem prikazu so gradniki
upodobljeni kot obarvane pomenske elipse. Citati opredelitev, ki so povezani s presečiščem
dveh ali več elips, pomensko združujejo vsaj dva ali več gradnikov, na katerih temelji koncept
socialnega kapitala. Gradniki so tvorci koncepta socialnega kapitala, saj v različnih situacijah
aktivno prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti.34
Šest sekajočih se elips v grafičnem prikazu nakazuje vsebinsko pestrost, prepletenost in
nedoločljivost pomenskega jedra socialnega kapitala; nekatere opredelitve so med seboj
nasprotujoče.35 Čeprav preplet elips (gradnikov) ne omogoča povsem jasne določitve
hierarhije, pa hkrati kaže na njihovo pomensko »središčnost« in večplastno medsebojno
soodvisnost. V večini strokovne literature je zato pojem »socialni kapital« združen s pojmom
»koncept«, ki označuje njegovo nedokončno in spreminjajočo se osnovo.36
Povezave med citati opredelitev in pomenskimi elipsami v grafičnem prikazu na prejšnji strani
kažejo, da sta gradnika »socialni odnosi« in »deležniki« največkrat omenjena kot ključna za
koncept socialnega kapitala, saj sta ločeno omenjena v enajstih različnih opredelitvah. Oba
gradnika skupaj gradita osem opredelitev, vendar vedno v kombinaciji s še tretjim gradnikom
oziroma (kot je nakazano v grafičnem prikazu) v sečišču treh pomenskih elips. V vsebinski
analizi teh opredelitev ima vloga socialnih odnosov med deležniki ključni pomen za pojasnitev
sestave in učinkovanja socialnega kapitala.37
Posamezni deležniki so lahko ponazorjeni tudi kot točke v prostoru – socialna oglišča, med
katerimi se lahko vzpostavijo daljice socialnih odnosov; pri tem se lahko opazuje motiv
(namen) vzpostavitve odnosa, medsebojno razdaljo tako v prostorskem kot tudi interesnem
smislu ter pogostnost socialnih odnosov.
»Na Olševku je kar nekaj ljudi med sabo
povezanih s sorodstvenimi ali prijateljskimi
vezmi in med njimi je precej pogosto
medsebojno obiskovanje z obveznim pitjem
kave.« (Olševek, ženska, 45 let)38
»Vezi med ljudmi v vasi so pogosto močne in
imajo svojo tradicijo, zato se spreminjajo zelo
počasi. To daje vaški skupnosti prihodnost in
krepi občutek povezanosti.«
(Helmeringhausen, ženska, 30 let)
Deset opredelitev socialnega kapitala omenja gradnik »socialne strukture in mreže«, zaradi
katerih ima koncept izrazito hibridno in pretočno zasnovo. Socialni odnosi so pod vplivom
34
Ploeg in Marsden, 2008, str. 35 – 37.
Naughton, 2013, str. 1 – 6; Ploeg in Marsden, 2008, str. 35 – 37; Farr, 2004, str. 6 – 10; Cecchi, 2003, str. 1;
Ferragina, 2012, str. 3 – 9; Farr, 2004, str. 7; Prager in sod., 2015, str. 125.
36
Slovar slovenskega knjižnega jezika 1, 2014.
37
Socialni kapital v Sloveniji, 2003, str. 1.
38
Besedila v poševnem tisku z narekovaji so citati iz transkripcij intervjujev. V oklepaju ob koncu citata je
navedeno ime dotičnega naselja ter spol in starost intervjuvanca.
35
23
izkušenj ter interesov posameznih deležnikov na določenem območju medsebojno večplastno
prepleteni ter skupaj tvorijo prostorske vzorce – socialne strukture. Te strukture omogočajo
pretok medosebnih interakcij in informacijskih tokov med več deležniki in na širšem
območju.39 Socialna struktura omogoča skupno, organizirano delovanje v mreže povezanih
deležnikov na določenem območju in lahko postane osnova za njegov razvoj in spremembe.40
Deležniki kot točke in socialni odnosi med njimi kot vektorji so v prostorsko - časovnem razvoju
gradniki raznolikih in kompleksno prepletenih socialnih struktur ter mrež; le-te so lahko
ponazorjene kot geometrijski vzorci, ki se oblikujejo pod vplivom števila in položajev točk ter
števila njihovih medsebojnih vezi in razdalj. Geometrijski vzorci – kot ponazoritev za socialne
mreže in strukture – nudijo množico novih vidikov za raziskovanje, na primer število točk in
njihovih povezav, medsebojne razdalje, opazovanje središčnosti posameznih točk in podobno.
»Na Suhi je glede povezanosti prebivalcev tako:
kolikor so ljudje medsebojno povezani, so tudi
skregani. Vsakega pol, nič ne bom olepševal.«
(Suha, moški, 52 let)
»Zaradi medsebojne povezanosti se pri vsaki
hiši v vasi se vedno počutiš dobrodošlega,
povsod so ljudje pripravljeni se pogovarjati in
sodelovati…« (Helmeringhausen, ženska, 30 let)
Gradnik »skupni cilji, norme in vrednote« je zajet v osmih opredelitvah socialnega kapitala.
Ploeg in Marsden41 temu gradniku pripisujeta izhodiščno mesto pri proučevanju socialnega
kapitala, saj v njem iščeta razloge za nastanek odnosov med deležniki ter značilnosti druženja
in sodelovanja na določenem območju. Medsebojno povezovanje deležnikov razumeta kot
uvod v skupni odziv lokalne skupnosti na skupno potrebo v naselju ali njegovem
funkcionalnem območju. Ta gradnik je izoblikovan v povezavi z družbenogospodarsko
ureditvijo (pravni okvir in nenapisana pravila), tradicijo, identiteto in vsakodnevnimi dogodki;
zaradi množice teh vplivov se lahko – čeprav ni nujno – zelo hitro spreminja.42 Skupni cilji,
norme in vrednote med posameznimi deležniki spodbujajo in osmislijo nastanek socialnih
odnosov ter njihovega medsebojnega prepletanja. Podobni so nevidnim gravitacijskim silam,
ki za dosego skupnega cilja oblikujejo socialne strukture in mreže ter so v podeželski skupnosti
hkrati tudi prožilci in spodbujevalniki skupnih dejanj deležnikov.
Sedem opredelitev vsebuje gradnik »sodelovanje, zaupanje in dobrobit«, ki je vsebinsko
neločljivo povezan z gradnikom iz prejšnjega odstavka. Gradnik »skupni cilji, norme in
vrednote« je večinoma uvrščen med vzroke, ki osmišljajo delovanje socialnega kapitala,
medtem ko je vidik »sodelovanje, zaupanje in dobrobit« stranska, vendar nič manj pomembna
posledica sodelovanja deležnikov pri doseganju skupnega cilja.43 Med posameznimi deležniki
se ob medsebojnem povezovanju in sodelovanju sproti krepi občutek zaupanja in dobrobiti,
kar spodbuja nove oblike druženja in sodelovanja. Sodelovanje, zaupanje in dobrobit so kljub
nenehnemu dinamičnemu spreminjanju odnosov v prostorsko-časovni razsežnosti družbe
porok za obstojnost in stanovitnost socialnega kapitala. Ponazorjeni so lahko kot gonilna sila
39
Putnam, 1993; cv: Lee in sod., 2005, str. 270.
Ploeg in Marsden, 2008, str. 2 - 3.
41
Ploeg in Marsden, 2008, str. 92.
42
Rutten, Westlund in Boekema, 2010, str. 863 – 865.
43
Lee in sod., 2005, str. 270.
40
24
(energija) za krogotok medsebojnega sodelovanja, ki med deležniki stalno olajšuje in vedno
znova spodbuja njihovo povezovanje ter prepletanje.
»Živeti na vasi mi pomeni veliko svobodo in
samostojnost, saj nisi anonimnež in le številka,
tako kot se pogosto to dogaja v mestih. Če imaš
v lasti še svojo zemljo, ti to da občutek, da nekaj
veljaš in da vsak dan lahko nekaj konkretnega
narediš zase in za svoje domače..«
(Olševek, moški, 51 let)
»Okoli nas so ljudje, ki jih dobro poznamo in z
njimi sodelujemo, ne pa tako, kot je v mestih,
kjer ljudje drug drugega ne poznajo in ne vedo,
kdo živi v sosednjem stanovanju in kaj tam
počnejo. V vasi je živ občutek družabnosti,
pripadnosti kraju ter način komunikacije.«
(Helmeringhausen, moški, 63 let)
Le ena od obravnavanih opredelitev vključuje prostorsko razsežnost socialnega kapitala, ki
izhaja iz različnih lokacij – in s tem medsebojne oddaljenosti – posameznih deležnikov v
pokrajini.44 Ta gradnik socialnega kapitala je zaradi razvoja svetovnega spleta in virtualnih
povezav nekoliko prezrt, čeprav imajo deležniki vedno točno določen položaj v prostoru in je
pristen osebni stik (angleški izraz »face-to-face relations«) še vedno najbolj učinkovit način
reševanja raznovrstnih problemov.45 Deležniki se medsebojno povezujejo v socialne strukture
in mreže tudi pod vplivom razdalj v prostoru; krajša razdalja praviloma pomeni nižje stroške
za vzdrževanje medsebojnih odnosov.46 Število deležnikov na določenem območju močno
vpliva na nastanek in vlogo oblik druženja in sodelovanja, čeprav pri tem ne smejo biti
spregledani tudi številni subjektivni vidiki, na primer zaupanje in čustva.47
»Tradicija odnosov med sosedi je na Olševku
zelo stara in vsaka kmetija ima z vsakim
sosedom svojo zgodovino, ki je običajno polna
zanimivih prigod. Ljudje se tega zavedajo in
nočejo teh vezi na hitro spreminjati, saj so take
odnose gradili njihovi predniki.«
(Olševek, moški, 72 let)
»Lep primer, ki je pokazal odprtost določene
hiše do sodelovanja s svojimi sosedi, je bila klop
pred hišo – na njej so sosedje vedno sedeli ob
večerih in popili pivo. Ta srečanja so zelo
pomembna za medsebojno zaupanje in
sodelovanje med ljudmi.«
(Helmeringhausen, moški, 46 let)
44
Rutten, Westlund in Boekema, 2010, str. 863.
Mlinar, 2012, str. 12.
46
Mlinar, 2012, str. 85.
47
Socialni kapital v Sloveniji, 2003, str. 10 - 12.
45
25
Slika 4: Gradniki socialnega kapitala
Slika 4 prikazuje strukturo gradnikov
(genotip)48 socialnega kapitala, ki je
nosilka sintezne opredelitve: socialni
kapital je zmožnost vključenih
deležnikov na določenem območju,
da se na podlagi dogovorjenih norm,
pravil in vrednot povezujejo v
socialne strukture in mreže, v katerih
s sodelovanjem dosegajo dobrobiti
za posameznika ali skupnost. Ta
zmožnost se v študijah primerov
pojavlja v številnih in raznolikih
oblikah
socialnega
kapitala
(fenotipskih aplikacijah), ki se
odražajo tako v pestrosti opredelitev
kot tudi v načinih raziskovanja
socialnega kapitala.
V pričujočem magistrskem delu je proučevanih šest študij primerov – podeželskih skupnosti.
Medsebojna primerjava ugotovitev kaže splošno (skupno) strukturo gradnikov socialnega
kapitala, a hkrati tudi njihove lokalne poteze oziroma značilnosti.
Množica opredelitev in njihova vsebinska pestrost sta pri raziskovanju hkrati ovira in
priložnost, saj mora vsaka raziskava posebej na podlagi izhodiščnih hipotez in ciljev natančno
izoblikovati svoj vsebinsko-teoretski pogled na proučevanje socialnega kapitala.
McAreaveyjeva problematiko njegovega opredeljevanja v strokovni literaturi primerja s
»praznim zabojem, ki ga raziskovalec napolni s tistimi vsebinskimi pogledi, ki ga usmerjajo pri
njegovi raziskavi«,49 koncept socialnega kapitala pa zaradi številnih neznank in nasprotujočih
si mnenj poimenuje »črna luknja v astronomiji družboslovnih znanostih«.50
Rutten, Westlund in Boekema v kritiki koncepta socialnega kapitala problematizirajo tudi z
zasnovo številnih tovrstnih raziskav zaradi njihovega nesorazmerno večjega raziskovalnega
poudarka na vsebinsko-teoretičnem vidiku v primerjavi s praktičnim (empiričnim) vidikom
socialnega kapitala, torej učinkih in delovanju v družbi.51
48
Socialni kapital v Sloveniji, 2003, str. 7 - 9. V uvodu zbornika urednik uporabi izraza »genotip« in »fenotipske
aplikacije« socialnega kapitala.
49
McAreavey, 2009, str. 71.
50
Prav tako, str. 65.
51
Rutten, Westlund in Boekema, 2010, str. 866.
26
3.3.
Podeželska skupnost v civilizacijskih razvojnih stopnjah
Podobo podeželja in podeželskih skupnosti oblikuje zapleten in nenehno spreminjajoč se
preplet razvojnih dejavnikov.52 Opazovanje njihovega vpliva na prostorsko-časovni razvoj
podeželskih skupnosti (njihovih socialnih struktur) je ključno pri raziskovanju soodvisnosti z
učinki socialnega kapitala. Vpliv razvojnih dejavnikov na podeželske skupnosti je večplasten in
zahteva sistemski pristop z združenim proučevanjem:
- v horizontalni perspektivi (prostorska diferenciranost), ki omogoča proučitev odnosov
med razvojnimi dejavniki (omrežje mrež);
- z vertikalnim (časovnim) genetskim pristopom, ki omogoča časovno sledenje vlogi
razvojnih dejavnikov in način za razumevanje pomena razvojnih struktur.53
Koncept razvojnih stopenj civilizacije omogoča kombiniranje obeh pogledov, s katerima se
proučuje spreminjanje podeželskih skupnosti v prostorsko-časovnih procesih. Današnja
podoba podeželja se je izoblikovala54 pod vplivom značilnosti civilizacijskih razvojnih stopenj,
sestavljajo pa ga tako vidni elementi v podeželskem prostoru kot tudi nevidni elementi v
podeželskih skupnostih.55
Agrarna razvojna stopnja (do konca druge svetovne vojne):56 podeželske skupnosti so
gospodarsko večinoma temeljile na samooskrben kmetijstvu. Za potrebe trga so proizvajale le
večje kmetije. Družba je bila na videz socialno homogena, gospodarska struktura in izgled
pokrajine pa sta bili zelo pestri.57 Meje med skupnostmi so bile fizično- in družbenogeografsko
večinoma jasno razpoznavne. Povezava med posamezno podeželsko skupnostjo in njenim
življenjskim okoljem je bila vidna v prostorski neprekinjenosti.58 Običaji, navade in simboli
podeželskih skupnosti so bili avtentični in v tesni povezavi s svojim okoljem.59 Tesna
povezanost podeželskih skupnosti z njihovimi življenjskimi okolji se je odražala:
- v zunanji (materialni) podobi njihovih naselij: uporaba lokalnih gradbenih materialov,
gospodarski objekti so bili v uporabi za kmetijsko dejavnost in/ali domače obrti;
- v nematerialnih (nesnovnih) značilnostih skupnosti: življenje v vaški skupnosti s
tesnimi medsebojnimi povezavami iz objektivnih in subjektivnih razlogov,60 prehranska
samooskrba, tradicionalni življenjski stil in način delitve dela.61
Podeželske skupnosti so bile v agrarni razvojni stopnji sopomenka za podeželsko (kmečko)
življenje, njihov način življenja pa se je jasno razlikoval od življenja v mestih. Sociolog Tönnies
je v takih podeželskih skupnostih videl vzorčni primer za koncept skupnosti (nemški izraz
»Gemeinschaft«), ki temelji na rednem vzajemnem medsebojnem povezovanju zaradi skupnih
52
Klemenčič, 2006, str. 160.
Klemenčič, 2003, str. 154.
54
Potočnik Slavič, 2010, str. 11 – 13.
55
Prelog, 2013, str. 22.
56
Časovni mejniki med posameznimi civilizacijskimi razvojnimi stopnjami so okvirno enaki za vse proučevane
podeželske skupnosti.
57
Klemenčič, 2003, str. 157.
58
Mlinar, 2012, str. 79.
59
Woods, 2011, str. 164 - 165.
60
Kladnik, 1999, str. 218 – 219.
61
Kneževič Hočevar in Černič Istenič, 2010, str. 45 – 47; Golob, 1967, str. 54 - 56.
53
27
ciljev in je bil nasproten konceptu družbe (nemški izraz »Gesellschaft«) z višjo stopnjo
individualizma in povezovanjem le v primeru dobrobiti za lastne interese, značilnim predvsem
za mestni način življenja.62 Tönnies kljub svojima konceptoma skupnosti in družbe ni mogel
oblikovati povsem jasne razločitve med podeželskimi in mestnimi skupnostmi zaradi
medsebojnih povezav med ljudmi na osnovi (prostorskega) sosedstva v naselju, ki je imelo
hibriden značaj z lastnostmi tako koncepta skupnosti kot tudi družbe.63
Industrijska razvojna stopnja (začetek po koncu druge svetovne vojne): delež kmečkega
prebivalstva se je v podeželskih skupnostih začel zmanjševati. Pospešena industrializacija v
mestih je spodbujala zaposlovanje ljudi iz podeželskih območij v nekmetijskih dejavnostih v
mestih. Vse več ljudi se je dnevno začelo voziti s podeželja na delovno mesto. Večina kmečkih
gospodinjstev se je postopoma preoblikovala v polkmečka ali nekmečka gospodinjstva, z njo
je bila tesno povezana tudi optimizacija kmetijske proizvodnje, saj so se manj primerne
kmetijske površine začele opuščati. Na opuščanje kmetijske dejavnosti je vplivala zakonitost,
da manjša, kot je bila kmečka posest, hitreje se je kmet zaposlil in bolj je bil odvisen od
zaposlitve izven kmetije.64
Medsebojnega gospodarskega povezovanja znotraj podeželske skupnosti je bilo zaradi
opuščanja kmetijske dejavnosti in mehanizacije obstoječih kmetijskih gospodarstev vse
manj.65 S tem se je začel spreminjati značaj podeželskih skupnosti in tudi videz naselij: objekti,
ki so bili prvotno v kmetijski funkcijski rabi, so postopoma spremenili svojo funkcijo.66
Pod vplivom opisanih sprememb se je začela spreminjati socialna podoba in uveljavljene
socialne strukture podeželske skupnosti.67 Vse več zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih izven
naselja je v podeželski skupnosti povzročilo postopen dvig individualizacije bivanja in gibanja
prebivalcev. Način življenja v podeželski skupnosti se je postopoma začel odmikati od
prvotnega kmečkega načina življenja, značilnega za agrarno razvojno stopnjo: vse manj je bilo
samoumevno, da so bili prebivalci v naselju vse dni doma in vedno pripravljeni na medsebojno
pomoč in sodelovanje.68 Pojavljati se je začelo razhajanje (bifurkacija) med tradicionalno
uveljavljenim kmečkim in novim, delavskim načinom življenja.69
62
McAreavey, 2009, str. 67 – 68; Halsall, 2014, str. 92 – 93; Potočnik Slavič, 2010, str. 22.
Grabski-Kieron, 2014 b; Woods, 2011, str. 164 - 165.
64
Logar, 2012, str. 20.
65
Makarovič, 1979, str. 7.
66
Logar, 2012, str. 16 – 17 in 30.
67
Mlinar, 2012, str. 14.
68
Makarovič, 1979, str. 159 – 161.
69
Golob, 1967, str. 2 – 3; Mlinar, 2012, str. 14.
63
28
»Včasih je bilo mnogo več dogajanja na vasi in
življenja le znotraj vasi, ker ni bilo možnosti za
vsakodnevno vožnjo v Kranj in ni bilo interneta.
Do razlik je prišlo tudi zaradi gospodarskih
sprememb, ki so povzročile več osebne
samostojnosti. To velja za kmete in za vse ostale
prebivalce na Suhi. Pozna pa se ne samo na
gospodarskih, ampak tudi na kulturnih in
socialnih aktivnostih.« (Suha, moški, 52 let)
»Zaposlitev v mestu je pomenila spremembe za
vas, predvsem zaradi spreminjanja vloge
kmetijstva, ki je prej povezovala večino ljudi v
vasi. Vaško skupnost je spremenila tudi
mehanizacija ter vsakodnevno potovanje ljudi v
mesto na delo, saj so se ljudje videvali vse manj,
vse manj so skupaj delali na kmetiji in poljih,
zato so se oddaljili med seboj, videli so se le še
ob prostem času.« (Sögtrop, ženska, 70 let)
Postindustrijska (informacijska) razvojna stopnja (v slovenskih naseljih po letu 1991, v
nemških naseljih postopno že v 80-ih letih 20. stoletja): zaradi razvoja sodobnih prevoznih
sredstev ter telekomunikacijskih omrežij se v podeželskih skupnostih močno spreminja vloga
prostorskih razdalj pri komunikaciji in sodelovanju med prebivalci, saj medosebne vezi in
informacijski tokovi vse pogosteje potekajo po virtualnem omrežju.70 Pospešena pretočnost
blaga, storitev in informacij ter »koncentrirana dekoncentracija« dejavnosti 71 brišeta
tradicionalne simbole in načine življenja, ki so različnim socialnim skupinam na določenem
kraju v določenem zgodovinskem obdobju utemeljevale njihovo identiteto in vrednote.72
Pojem podeželskosti postaja deteritorializiran, saj podeželske skupnosti zaradi krepitve
procesov deagrarizacije, digitalizacije in velike mobilnosti ljudi vse bolj izgubljajo stik s svojim
življenjskim okoljem: njihovi pomenski znaki in simboli postajajo vse bolj odtujeni
(neavtentični) od pripadajočih geografskih prostorov.73 Novosti so spodbudile tudi zaton
tradicionalnih vrednot življenja v lokalnih skupnostih74 zaradi prodora novih razvojnih teženj,
ki spodbujajo k poenotenju življenjskega sloga ljudi in družbenega povezovanja na planetarni
ravni. Medsebojno sodelovanje in udejstvovanje v skupnostih na lokalni ravni pogosto
postajata drugotnega pomena.
»Vaška skupnost bi imela na moje življenje zelo
velik vpliv – poudarjam, lahko bi ga imela.
Ampak ga nima, vsaj do sedaj je bilo tako. Čisto
nič ga nima, da bom iskrena. Tudi razlog za to
je zelo jasen: nič se ne povezujemo, nihče se
iskreno ne trudi, da bi se v vasi kaj dogajalo
/…/.« (Šenturška Gora, ženska, 40 let)
»Ljudje v vasi so spoznali, da lahko sodelujejo
pri življenju v vaški skupnosti, ni pa jim treba. To
je najbolj tipična poteza sodobne vaške
skupnosti in je največja razlika v njenem
delovanju po drugi svetovni vojni /…/.
Prebivalce v vasi nič ne sili v društva in na
prireditve.« (Helmeringhausen, moški, 52 let)
Podeželske skupnosti niso več sopomenka za podeželsko (kmečko) življenje, saj so
zaznamovane z raznorodnostjo in oddaljenostjo od tradicionalnega pojmovanja podeželskih
območij:75 podeželski način življenja je postal en od številnih (alternativnih) načinov življenja,
ki si ga deležnik izbere in sam po svoji predstavi o podeželju uredi.76 Preobrazbo podeželske
skupnosti zaznamuje odmik od uveljavljenih struktur, urejenosti in tradicionalnih
70
Mlinar, 2012, str. 20; Rutten, Westlund in Boekema, 2010, str. 863.
Prav tako.
72
Halfacree, 2006, str. 46.
73
Klemenčič, 2006, str. 161.
74
Kovačič, 1993, str. 139; Mlinar, 2012, str. 19.
75
Klemenčič, 2006, str. 161.
76
Potočnik Slavič, 2010, str. 25.
71
29
normativnih idealov k raznolikim tokovom, pretočnosti in mnogoterosti.77 Sodobne
družbenogospodarske razvojne težnje spodbujajo razmislek o podeželju kot gibljivem
prostoru z mrežno strukturo in močno prepletenimi medsebojnimi odnosi. Številne raziskave
so pod vplivom teh sprememb začele proučevati podeželje ne kot »prostor krajev«, temveč
kot »prostor tokov«. Woods govori o relativnosti prostorov (angleški izraz »relativity of
places«).78 Podeželski prostor ni več podoben vase zaprtemu, samozadostnemu in izoliranemu
zabojniku, temveč postaja zbiralnik medsebojno raznolikih načinov življenja in družbenih
praks,79 podeželske skupnosti pa niso več videne kot otok v prostoru, ampak kot križišče
oziroma stičišče različnih tokov v prostorsko-časovni razsežnosti.80
77
Woods, 2005, str. 19; cv: Klemenčič, 2006, str. 161.
Woods, 2005, str. 27 – 40.
79
Halfacree, 2006, str. 44.
80
Mlinar, 2012, str. 19. Na uveljavitev tovrstnega pogleda v znanosti kažejo že naslovi nekaterih raziskovalnih
del, ki odražajo pogled na skupnost kot stičišče v prostoru: s področja zgodovine prim. Na stičišču svetov (Štih in
Simoniti, 2010); s področja geografije prim. Občina Tolmin: sotočje mladih možganov in aktualnih izzivov
(Geografski raziskovalni tabor, 2010).
78
30
Slika 5: Spreminjanje podeželskih skupnosti v razvojnih stopnjah (dobah) civilizacije
31
Slika 6: Prikaz geografskih značilnosti izbranih naselij v Republiki Sloveniji
32
Slika 7: Prikaz geografskih značilnosti izbranih naselij v Zvezni republiki Nemčiji
33
4. OBMOČJI PROUČEVANJA
4.1.
Geografski oris
Raziskava je na podlagi analize strokovne literature in priporočil raziskovalcev81 usmerjena v
proučevanje podeželskih skupnosti na lokalni ravni, saj se s tem:
- doseže boljši vpogled v notranje delovanje podeželskih skupnosti;
- omogoči bolj izostren pregled nad prostorsko-časovno razsežnostjo sprememb v
pokrajini;
- natančneje opazuje vpliv lokacije posameznega podeželskega naselja na gradnike in
učinke socialnega kapitala v podeželskih skupnostih;
- s primerjavo rezultatov med posameznimi podeželskimi skupnostmi (vsaj deloma)
izogne ozki specifičnosti novih spoznanj (tj. slabost metode študija primera).
Podeželska naselja so v primerjavi z mestnimi naselji zaradi nižjega števila prebivalcev in
(relativno) bolj preprostih socialnih struktur primernejša za celostno proučitev gradnikov in
učinkov socialnega kapitala. V raziskavo je vključenih šest podeželskih naselij: tri naselja v
Republiki Sloveniji (Gorenjska statistična regija) ter tri naselja v Zvezni republiki Nemčiji
(zvezna dežela Severno Porenje – Vestfalija, okrožje Hochsauerland). Proučevanje podeželskih
skupnostih v izbranih naseljih je osnova za uresničitev zastavljenih ciljev in preveritev hipotez.
Za zagotovitev primerljivosti in relevantnosti rezultatov med naselji je bilo oblikovanih pet
kriterijev.

Naselja so demografsko stabilna
Demografska stabilnost je ključni dejavnik, ki v izbranih naseljih zagotavlja človeške vire
oziroma deležnike - osnovo za ohranjanje in razvoj socialnega kapitala.82 Odseljevanje
deležnikov ruši socialne strukture in slabi učinke socialnega kapitala v podeželskih skupnostih.
Velja tudi obratno: priseljevanje deležnikov krepi človeške vire in vrste kapitalov, čeprav
sodelovanje deležnikov in krepitev učinkov socialnega kapitala v podeželski skupnosti s tem še
nista samoumevno zagotovljena.83
Analiza uradnih podatkov o številu prebivalcev je v izbranih naseljih pokazala, da sta v letih
med 2002 in 2013 števili prebivalcev naselij Nehden in Sögtrop ostali dokaj nespremenjeni
(naselju Sögtrop se je število prebivalcev zmanjšalo za šest oseb), v slovenskih naseljih pa so
se števila prebivalcev povečala. Podatki o številu prebivalcev v naselju Helmeringhausen niso
prosto dostopni, vendar na podlagi vsebinske analize odgovorov intervjuvancev tudi v tem
naselju ni zaznana demografska nestabilnost oziroma odseljevanje prebivalcev iz naselja.
81
Mohan in Mohan, 2002, str. 196 – 198; Svendsen, 2006, str. 43; Potočnik Slavič, 2010, str. 47; Mlinar, 2012,
str. 7 in 17; Grabski-Kieron, 2014 a; Grabski-Kieron, 2014 b .
82
Ceccato in Persson, 2003, str. 6 – 9.
83
Svendsen, 2006, str. 39 – 42.
34
Slika 8: Število prebivalcev v nemških podeželskih naseljih84

Slika 9: Število prebivalcev v slovenskih podeželskih naseljih
Naselja s prevladujočo bivalno funkcijo85
Z naraščajočo stopnjo industrializacije po koncu druge svetovne vojne in vse več dnevnimi
migracijami se je vloga kmetijstva začela zmanjševati. Zaradi pospešenega razvoja cestnega
omrežja ter dviga življenjskega standarda so se v proučevanem obdobju spremenile tudi
funkcije naselij, način oskrbe prebivalcev, zaposlitvena struktura in družabno življenje.
Spremembe so bile v teh naseljih pogosto »v senci« sprememb v naseljih z višjimi stopnjami
središčnosti.86
Industrializacija v regionalnih središčih (Kranj za izbrana slovenska naselja ter regionalno
središče Meschede z manjšimi okoliškimi mesti za izbrana nemška naselja) je odprla nova
delovna mesta ter pospešila naraščanje števila dnevnih migracij iz naselij. Vsem podeželskim
skupnostim so tudi danes skupne dnevne migracije iz naselij in »odvisnost« od osebnih
prevoznih sredstev.
»Danes mora imeti vsak svoj avtomobil, da se
lahko zapelje do službe v Kranju.«
(Šenturška Gora, moški, 50 let)
»Ljudje se vsak dan vozijo v mesto Meschede,
saj jih je tam večina zaposlenih.«
(Sögtrop, ženska, 70 let)
Izbrana naselja niso občinska središča in nimajo krajevnih uradov ter trgovine z živili. Z izjemo
Olševka so vsa naselja tudi brez osnovne šole in vsakodnevne dušnopastirske oskrbe (duhovnik
ne živi v naselju): na območjih proučevanja je prevladujoča katoliška veroizpoved. Večina
prebivalcev zaradi stopnje središčnih dejavnosti dnevno migrira v naselja višjih stopenj
središčnosti ne samo zaradi delovnih mest ali šole, temveč tudi zaradi oskrbe z živili, širše
ponudbe storitev ter (občasno tudi) pestrejših možnosti preživljanja prostega časa.
84
Podatki o številu prebivalcev za leti 1975 in 1976 zaradi nečitljivih zapisov v virih za naselje Sögtrop niso
povsem zanesljivi, enako velja tudi za podatke o naselju Nehden med leti 1979 in 1982.
85
Benkovič Krašovec, 2006, str. 16.
86
Klemenčič, 2006, str. 160.
35

Vloga kmetijstva v naseljih se spreminja
Izbrana naselja imajo v svojem prostorsko-časovnem razvoju podoben izhodiščni položaj. Ker
je okolica naselij obdana z njivami in trajnimi travniki, je v agrarni razvojni stopnji naselij
prevladovala kmetijska dejavnost in pustila sledove ne le v današnji fiziognomiji naselij (hlevi,
skednji in kmečki vrtovi), temveč je tudi zaznamovala identiteto, delovanje in medsebojno
povezovanje tamkajšnjih skupnosti.87 Z industrializacijo in družbenogospodarskim razvojem
po drugi svetovni vojni se je v izbranih naseljih postopoma zmanjšalo število aktivnih kmetij:
v naselju Helmeringhausen danes ni več aktivnih kmetij, največ (15) je aktivnih kmetij na Suhi
pri Predosljah.88 Proces deagrarizacije je povzročil predrugačenje socialnih struktur in je s tem
vplival tudi na značilnosti socialnega kapitala v podeželskih skupnostih.
»Medsosedske pomoči je med kmeti na Suhi
/…/ vsako leto manj. Danes nihče več nima časa
za pomoč, nekdo ima službo, nekdo delo doma,
tretji pa že najde kakšen izgovor. Tudi košnja
trave, ki je bila nekdaj podvig cele vasi, je danes
povsem obvladljiva, saj imamo vsi sodobno
mehanizacijo in se pomoči drugih skoraj ne
potrebuje.« (Suha, ženska, 41 let)

»Po vojni se je veliko spremenilo, v vasi je bilo
vse manj kmetov, čeprav je prej skoraj vsaka od
takrat 20 hiš imela vsaj kokoši, svinjo in kravo.
Življenje je bilo poceni. Kdor je imel pred vojno
eno ali dve kravi, se mu ni več splačalo, saj je
dobil službo v mestu.«
(Sögtrop, moški, 84 let)
V naseljih je sedež vsaj enega aktivnega društva
Ta kriterij je omogočil proučevanje gradnikov v formaliziranih oblikah druženja in sodelovanja
v naseljih. Aktivnosti in razvojne težnje društvenega življenja so kazalec vpetosti podeželskih
skupnosti v prostorsko-časovne procese družbenogospodarskega razvoja: odsevajo
spremembe v namenih in ciljih povezovanja prebivalcev v naselju. Namen in cilji delovanja
društev, zapisanih v društvenih statutih, so tako v slovenskem kot nemškem pravnem redu
javnega značaja, delovanje društev pa temelji na prostovoljnem in enakopravnem članstvu.89
Društva morajo obvezno voditi računovodsko dokumentacijo, večina pa jih vodi tudi kroniko
delovanja oziroma ima svoj letopis, ki so za proučevanje delovanja in spreminjanja podeželske
skupnosti eden temeljnih zgodovinskih virov.
87
Klemenčič, 2003, str. 157 – 158; Magnani in Struffi, 2009, str. 231 – 234; terensko delo, 2014.
Terensko delo, 2014.
89
Zakon o društvih, 2006; Vereinsgesetz, 2007.
88
36
Preglednica 4: Izbrana naselja in leto ustanovitve društev
Kulturno
društvo
Suha pri Predosljah
Olševek
Šenturška Gora
Sögtrop
Gasilsko
društvo
192691
194592
199095
192797
Nehden
Helmeringhausen
1927102
neakt.107
1946103

197293
200596
192798
Strelsko
društvo
Športno
društvo
»Vaško«
društvo
Ostala društva v
naselju:
društvo vodnih
interesentov
prometno društvo
društvo Kolping;
zveza CDU
195094
190499
1921100
2000101
1858104
1871108
1924105
2013106
2014109
Skupno
število:90
1
3
2
6
6
4
Vsako izbrano naselje pripada drugi občini
Povezovalna raven socialnega kapitala obsega proučitev vezi podeželskih skupnosti z lokalnimi
in regionalnimi ustanovami – nosilkami oblasti. S kriterijem, da je vsako od šestih naselij v svoji
občini, je bila v raziskavi pridobljena bolj reprezentativna podoba sklepnih ugotovitev.
90
Podatkovna baza BIZI, 2010 (za slovenska naselja); terensko delo, 2014; Helmeringhausen, 2014; Nehden,
2014; Sögtrop, 2014.
91
Prostovoljno gasilsko društvo Suha: 1926 – 1996, 1996, str. 3 – 6.
92
Zgodovina PGD Olševek, 2015.
93
Zgodovina kulturnega društva Olševek, 2015.
94
Točna letnica ustanovitve ni društva ni točno znana: Podjed, 2014.
95
Bilten – 20 let PGD Šenturška Gora, 2010; Zavrl Žlebir, 1999 b, str. 6.
96
Kulturno društvo Šenturška Gora, 2015.
97
Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str. 548.
98
Kulturno društvo Kirchrarbach (Sögtrop), 2015.
99
Kronika strelskega društva Krchrarbach (Sögtrop), 2015; Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str. 637.
100
Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str. 659.
101
Dorfgemeischaft Sögtrop, 2015.
102
Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 199.
103
Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 226.
104
Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 209.
105
Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 226.
106
Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 2.
107
Neaktivno.
108
Schützenbruderschaft St. Hubertus Helmeringhausen, 1996, str. 38.
109
Dorfgemeinschaft Helmeringhausen, 2015.
37
4.2.
Razvojne razlike in podobnosti med Gorenjsko in Sauerlandom
Območji proučevanja sta imeli od konca druge svetovne vojne do leta 1991 različni
družbenogospodarski ureditvi in s tem tudi različne pogoje za prostorsko-časovni razvoj
podeželskih skupnosti. Izpostavljena so tri pomembna razvojna izhodišča, ki (delno)
pojasnjujejo razlike pri primerjanju razvojnih dejavnikov v naseljih.110

Družbenogospodarska ureditev
Slovenska naselja: po koncu druge svetovne vojne so bila del Federativne ljudske republike
Jugoslavije s socialistično družbenogospodarsko ureditvijo in enostrankarskim političnim
sistemom (»sistem ljudske demokracije«) pod vodstvom komunistične partije. V tem
politično-prostorskem okviru so se naselja razvijala do leta 1991, ko se je s prehodom na tržno
obliko gospodarstva in procesom demokratizacije Republika Slovenija odcepila od
jugoslovanske federacije in se leta 2004 pridružila Evropski skupnosti.111
Družbenogospodarska tranzicija in uvedba parlamentarne demokracije sta povzročili številne
reforme v kmetijstvu, gospodarstvu in lokalni samoupravi. Intervjuvanci iz naselij v Republiki
Sloveniji vidijo osamosvojitev v letu 1991 kot jasen časovni mejnik med industrijsko in
postindustrijsko razvojno fazo v povezavi s procesi deindustrializacije in denacionalizacije.112
»Po osamosvojitvi se je pričela denacionalizacija in so nam vrnili zemljo; postali smo
lastniki tistega, kar je bilo nekoč naše.« (Suha, moški, 23 let)
Nemška naselja: po koncu druge svetovne vojne do 1949 so bile v britanski okupacijski coni,113
nato pa del (postopno nastajajoče) Zvezne republike Nemčije, ki je temeljila na parlamentarni
demokraciji in tržni družbenogospodarski ureditvi ter je bila leta 1957 tudi ustanovna članica
Evropske gospodarske zveze.114 Od leta 1946 so, tedaj še v okviru britanske okupacijske cone,
ta naselja tudi del nemške zvezne dežele Severno Porenje – Vestfalija.115 V nemških naseljih je
v primerjavi s slovenskimi primeri prehod (časovni mejnik) od industrijske razvojne stopnje v
postindustrijsko oziroma informacijsko razvojno stopnjo časovno bolj postopen in manj
razviden.

Nacionalizacija in zemljiški maksimum
Slovenska naselja: v industrijski razvojni stopnji je bila z uvedbo socialističnega
družbenogospodarskega sistema delno izvedena nacionalizacija kmetijskih in gozdnih
površin. Del podržavljenih kmetijskih zemljišč je pripadel agrarnim interesentom, ki so v
povprečju dobili manj kot hektar zemlje, ponekod pa so bila oblikovana državna posestva. Za
zasebne kmetije z lego do 600 metrov nadmorske višine je bil zemljiški maksimum določen na
10 hektarov,116 kar je pospešilo drobljenje posesti in prehod vedno večjih površin v roke
110
Klemenčič, 2006, str. 160 – 162.
Nećak in Repe, 2003, str. 240 – 244, 315-316, 325.
112
Prelog, 2013, str. 23.
113
Die Landesregierung Nordrhein-Westfalen, 2015.
114
Nećak in Repe, 2003, str. 195.
115
The Landtag of Nord Rhine – Westphalia, 2015.
116
Kneževič Hočevar in Černič Istenič, 2010, str. 36.
111
38
nekmečkega prebivalstva; tudi pospešena gradnja počitniških bivališč je deloma posledica teh
procesov.117
»Kmetom je bilo vzetih 500 hektarov zemlje za posestvo Brdo, predvsem kmetom na
Suhi, na Beli in tudi v Predosljah.« (Suha, moški, 52 let)
»Vikendaštvo je v Sloveniji poseben fenomen z začetkom v 70-ih letih 20. stoletja, /…/
ko so kmetje prodajali slabša kmetijska zemljišča, ki jih ni bilo kaj dosti škoda.«
(Šenturška Gora, moški, 50 let)
Nemška naselja: proces spreminjanja zemljiško-posestnih razmer je bil obraten: obdelovalna
zemlja se je zgoščevala v rokah velikih kmetov in zato vse aktivne kmetije v izbranih naseljih
danes krepko presegajo vsaj 20 hektarov obdelovalne zemlje.118 Država ni posegala v
lastninsko strukturo zemljišč, je pa poskrbela za kmetije, ki so bile zaradi posledic druge
svetovne vojne brez lastnikov oziroma dedičev: zelo pogosto so na te kmetije naselile Nemce
iz Šlezije, ki so se po drugi svetovni vojni množično preseljevali na območje kasnejše Zvezne
republike Nemčije.
»Po vojni so se /…/ sem v vas priselili tudi Nemci iz Šlezije, ki so s sabo pripeljali konje
in kočije.« (Sögtrop, moški, 84 let)

Značilnosti lokalne samouprave
Slovenska naselja: po drugi svetovni vojni so bili krajevni119 ljudski odbori edini in najvišji
organ oblasti v lokalni skupnosti. Utemeljeni so bili na dveh načelih:
- enotnost ljudske oblasti: osredotočenost vse oblasti v predstavniških organih in
istovrstnost ljudske oblasti v vseh teritorialnih enotah od lokalne do federalne ravni;
- demokratični centralizem: demokratičnost naj bi se izražala v volitvah in možnosti
odpoklica odbornika ter lastnem proračunu odborov, centralizem pa v sistemu
odnosov med nižjimi in višjimi ljudskimi odbori ter centralnimi organi države z
namenom centralnega vodenja države in planiranja.120
S sprejetjem Ustave Ljudske republike Slovenije 1947 je bilo za krajevne ljudske odbore
določeno tudi »opiranje na pobudo in široko udeležbo ljudskih množic pri izvajanju splošnih
in krajevnih nalog«. Občine, znotraj katerih so delovali ljudski odbori, so predstavljale
osnovne upravne, družbene, gospodarske in planske enote, ki so izhajale iz Marxove ideje o
diktaturi proletariata in ljudskih predstavništvih. Ljudski odbori so kot osnovni deli občin
postopoma pridobivali na svoji samoupravnosti in samoiniciativnosti pri nalogah lokalnega
gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja. Kljub temu so ostali pretežno izvršna oblast
oziroma uresničevalci nalog na lokalni ravni, ki so bile sprejete na višjih oblastnih ravneh. 121
Od leta 1963 so se ljudski odbori preimenovali v krajevne skupnosti s statusom pravne osebe,
ki so reševale predvsem naloge komunalne infrastrukture (elektrika, vodovod, lokalne ceste
117
Klemenčič, 2006, str. 165.
Terensko delo, 2014.
119
Izraz »krajevni« se je nekajkrat po drugi svetovni vojni zaradi številnih upravnih reform spremenil.
120
Grafenauer, 2000, str. 274.
121
Prav tako, str. 279 – 281.
118
39
in krajevni domovi) in skušale zagotoviti boljše življenje prebivalcev s pomočjo prostovoljnega
dela, samoprispevkov in drugimi aktivnostmi.122
»Moj oče je bil predsednik krajevne skupnosti Šenturška Gora pred osamosvojitvijo,
še preden so ustanovili sedanje občine /…/. Takrat so na pobudo krajevnih skupnosti
asfaltirali cesto, napeljali telefonsko omrežje in veliko stvari na Šenturški Gori
izboljšali zaradi skupnih delovnih akcij.« (Šenturška Gora, moški, 50 let)
Z osamosvojitvijo Republike Slovenije se je vzpostavila nova mreža lokalne samouprave,
kamor je država prenesla del svojih nalog na novoustanovljene občine. Ključna sprememba je
bila premik od enotnosti oblasti in demokratičnega centralizma k decentralizaciji in večji
stopnji samostojnosti odločanja občin na določenih področjih. Položaj krajevnih skupnosti je
na novo določila vsaka občina posebej v svojem statutu.123
Nemška naselja: lokalna samouprava se je po koncu druge svetovne vojne začela vzpostavljati
leta 1946 v okviru britanske okupacijske cone na podlagi tradicije severnonemškega
upravnega reda (nemški izraz »Norddeutsche Ratsverfassung«), kjer so volivci izvolili občinski
svet, občinski svet pa je nato izvolil župana.124 Do leta 1975 je bila za vsako naselje v občini od
občinskega sveta imenovana krajevna komisija, ki je bila zanj zadolžena in je skrbela za
sodelovanje z občinskim svetom in županom: ta komisija je imela predstavniško in
posvetovalno vlogo.125
Od reforme lokalne samouprave leta 1975 imenuje občinski svet (namesto krajevnih komisij)
za vsako naselje posebej v občini krajevnega predstavnika (nemški izraz »Ortsvorsteher«):
osebo, ki je vezni člen med prebivalci naselja ter občino. Glavne naloge krajevnega
predstavnika so posredovanje pobud in predlogov na občinsko raven ter skrb za družabno
življenje in razvoj skupnosti. Njegove naloge natančneje določi vsak občinski svet posebej.126
Zadnja večja sprememba v lokalni samoupravi zvezne dežele Severno Porenje – Vestfalija je
bila leta 1994 z zamenjavo severnonemškega upravnega reda z južnonemškim upravnim
redom (nemški izraz »Süddeutscherasverfassung«), kjer se župan voli neposredno na volitvah
z glasovanjem volilnih upravičencev.127
»Za funkcijo krajevnega predstavnika bi lahko rekel, da je to nekakšen majhen župan
vasi /…/. Z njim ljudje običajno najprej govorijo, če imajo problem ali predlog za
občino. On ima dolžnost posredovati naprej v občinski svet in pri odločanju zastopati
prebivalce vasi. /…/ Taka funkcija za vas lahko naredi veliko dobrega, zato se vse
politične stranke v občinskem svetu zavedajo, da se mora ob njegovem imenovanju
iskati kompromis in da je pri tem treba dati prednost željam ljudi v naselju kot pa
ozkim političnim ciljem.« (Helmeringhausen, moški, 46 let)
122
Prav tako, str. 300.
Grafenauer, 2000, str. 418 – 419.
124
Bundeszentrale für politische Bildung, 2015.
125
Pletziger, 2014.
126
Gemeindeordnung für das Land Nordrhein-Westfalen, 2015.
127
Bundeszentrale für politische Bildung, 2015.
123
40
Slika 10: Pokazatelji treh ravni vezi socialnega kapitala na podeželju
41
5. GRADNIKI SOCIALNEGA KAPITALA
To poglavje prinaša pregled ugotovitev po posameznih gradnikih socialnega kapitala. S
kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod so zbrani raznovrstni podatki o lastnostih
posameznih gradnikov. Z analizo pridobljenih podatkov se opazuje in primerja spreminjanje
njihove vloge v konceptu socialnega kapitala v proučevanem obdobju, zaznane pa so tudi
njihove razvojne težnje v prihodnosti. Proučevanje gradnikov socialnega kapitala delno
prispeva k razumevanju kompleksnosti in večdimenzionalnosti koncepta socialnega kapitala.
Pri vsakem gradniku so najprej opisane skupne ugotovitve, ki veljajo za vsa izbrana podeželska
naselja. Nato so ločeno po slovenskih in nemških naseljih obravnavane lokalne značilnosti,
posebnosti in razvojne težnje gradnikov socialnega kapitala. Osnovno besedilo vsebinsko
dopolnjujejo rezultati kvantitativnega merjenja števila ključnih besed v transkripcijah
intervjujev (prim. Slika 11), ključni citati intervjuvancev, fotografije ter grafični prikazi s
sinteznimi ugotovitvami o spreminjanju gradnikov in njihove medsebojne povezanosti v
proučevanem obdobju (prim. Slika 12).
5.1.
Deležniki
Deležniki v podeželski skupnosti so posamezniki, ki so (bolj ali manj) povezani v različne
socialne skupine in glede na svoje lastnosti sooblikujejo koncept socialnega kapitala. Podatki
za oblikovanje ugotovitev o deležnikih so bili pridobljeni z vprašanji v intervjujih na temo vloge
različnih socialnih skupin v podeželskih skupnostih (prim. kakšna je vloga mladih v naselju?),
meritvami ključnih besed v transkripcijah intervjujev, pregledom strokovne literature in tudi
časopisnega gradiva. Zaradi ugotovljene demografske stabilnosti posredno ne sme biti
spregledana niti vloga analize podatkov o gibanju števila prebivalcev.
V intervjujih iz slovenskih naselij je večji vsebinski poudarek, sodeč po številu omemb ključnih
intervjujev, na vlogi priseljencev, medtem ko je v nemških naseljih večji poudarek na družini
in mladih. V nemških naseljih za starejše prebivalstvo običajno uporabljajo besedo starejši
(nemški izraz »Alter«), medtem ko v slovenskih naseljih v rabi predvsem beseda upokojenec.
42
Slika 11: Število omemb korenov ključnih besed v povezavi z deležniki v transkripcijah intervjujev128

Družina in posameznik
Družine kot sorodstveno tesno povezane skupine oseb s skupnimi interesi129 pogosto
združujejo posameznike kot osnovne gradnike koncepta socialnega kapitala. Zaradi vpetosti
družinskih članov v družbenogospodarske tokove v pokrajini (izobraževanje, zaposlitev in
preživljanje prostega časa) se gospodarska in socialna podoba družin nenehno spreminja in
je s tem v interakciji z učinki socialnega kapitala v podeželskih skupnostih. S procesom
deagrarizacije se je večina kmečkih družin v naseljih preoblikovala v polkmečke ali nekmečke
družine.
Zaradi procesov deagrarizacije, industrializacije in modernizacije kmetovanja so družine v
izbranih naseljih večinoma izgubile funkcijo osnovnih delovnih skupnosti na kmetiji.130
Zaposlovanje družinskih članov v naseljih višjih stopenj središčnosti je spremenilo
tradicionalno delitev (kmetijskih) opravil po spolu in vpetost celotnih družin v podeželsko
skupnost.131 Vsi družinski člani niso bili več celodnevno na razpolago za medsebojno pomoč
v naselju.
Osnovne poteze posameznikove predstave o podeželju in podeželskem načinu življenja se
izoblikujejo pod vplivom vzgoje in medgeneracijskega prenosa znanja v družini.132 Vpetost in
način sodelovanja mladih generacij v podeželskih skupnostih (v društvih, verskem življenju, s
sosedi) sta nemalokrat prevzeta od staršev in ostalega sorodstva. Kot primer: več generacij
družine je pogosto vključeno v isto društvo.
»Sem pri gasilcih /…/, z gasilci pa že od nekdaj
sodeluje vsa družina.«
(Olševek, moški, 51 let)
»Sem predsednik strelskega društva in vsa moja
družina sodeluje v njem.«
(Helmeringhausen, moški, 63 let)
128
Slika 11 prikazuje kombiniran absolutni in relativni zapis rezultatov: s tem se lahko število omemb ključnih
besed primerja med slovenskimi in nemškimi naselji.
129
Kladnik, 1999, str. 25.
130
Prav tako, str. 25.
131
Kneževič Hočevar in Černič Istenič, 2010, str. 43 – 48.
132
Prav tako, str. 52 – 59.
43
Slovenska naselja: izpostavljen problem je prehod gospodarjenja na kmetiji na mlajše
generacije, ki vpliva tako na razvoj kmetije kot tudi njeno vključenost v podeželsko skupnost
in gospodarske povezave. Mladi prevzemniki kmetij običajno gospodarijo bolj energično, z več
inovativnimi idejami in v tesnejši navezavi z lokalno skupnostjo.133 Prehod gospodarjenja na
mlajšega prevzemnika v visoki starosti trenutnega gospodarja ali celo ob njegovi smrti je
ovrednoteno negativno, saj zavira angažiranje mlajših generacij. Izvor tega problema se
pripisuje pogosti zaposlitvi kmečkih gospodarjev izven domače kmetije in njihovemu
zgodnjemu upokojevanju: oboje je kot ostanek socialističnega družbenogospodarskega
sistema prispevalo k temu, da so se gospodarji ob upokojitvi počutili dovolj močne in sposobne
za gospodarjenje na kmetiji in je zato niso hoteli prepustiti mlajši generaciji. To nemalokrat ne
prispeva le h konfliktnem značaju odnosov med generacijami v družini, temveč vpliva tudi na
šibkejšo vpetost kmetije v podeželske mreže: v medsebojno sosedsko pomoč, strokovne
posvete in društveno življenje.
»Dober gospodar kmetije lahko postaneš samo, če kmetijo prevzameš mlad, ko imaš
energijo in ideje. Kmečki gospodar, ki ni prepustil gospodarjenja do svojega 80 leta
naslednikom, ni naredil veliko dobrega za kmetijo.« (Šenturška Gora, moški, 50 let)
Nemška naselja: družine so ovrednotene kot prve in osnovne skupine za medgeneracijsko
sodelovanje in pomoč v podeželskem naselju. Družine z odseljenimi mladimi člani (otroci,
vnuki) imajo okrnjeno zmožnost prispevati k oblikam druženja in sodelovanja: vloga takih
družin in njihova prihodnost v podeželski skupnosti je pogosto nejasna in se povezuje z vse
večjo potrebo po pomoči starejšemu in onemoglemu prebivalstvu. Družine z aktivno in
angažirano mlado generacijo so ključne in nenadomestljive pri oblikovanju pobud ter lahko
veliko prispevajo k učinkom socialnega kapitala v podeželskih skupnostih.
»Dolgoročno gledano, se bo na skupnosti v vasi močno poznalo, da bo veliko starejših
ljudi in temu se bomo morali vsi prilagoditi. To ne bi bil problem, če bi mladina ostala
v vasi /…/. Več starejših ljudi bo moralo živeti samih, pokazali se bodo slabi učinki
razpada življenja treh generacij skupaj. To bo vaško skupnost močno spremenilo
/…/.« (Helmeringhausen, moški, 46 let)

Vloga mladih134
Pritegnitev mladih kot gradnikov socialnega kapitala je ključnega pomena za ohranitev aktivne
in vitalne podeželske skupnosti. Vključenost in sodelovanje mladih zagotavlja njeno
prihodnost in razvoj, saj ohranjajo in pomlajujejo neformalne in formalne oblike druženja in
sodelovanja v podeželski skupnosti ter prispevajo k njihovemu aktivnemu, pozitivnemu in
inovativnemu delovanju.135 S tem se krepi prispevek socialnega kapitala k razvoju podeželja
tako na družbenem kot tudi na gospodarskem področju. Sodelovanje mladih spodbuja
občutek »živosti« podeželske skupnosti in lokalne identitete. Nasprotno velja za podeželske
skupnosti, kjer primanjkuje mladih kot deležnikov oziroma se odseljujejo: te skupnosti
pogosto veljajo manj aktivne, brez jasne vizije razvoja in zato dolgoročno neobstojne.
133
Mladi prevzemniki kmetij, 2015.
Pod pojmom »mladi« je zajeto prebivalstvo do svoje prve zaposlitve.
135
Svendsen, 2006, str. 51 – 54.
134
44
Dejavnosti, povezane z rekreacijo in športno dejavnostjo ter ohranjanjem nekaterih šeg, so za
mlade v proučevanem obdobju privlačne tako v slovenskih kot tudi nemških naseljih.
Slovenska naselja: neformalna skupina »fantovske družbe« oziroma »fantinov«, ki jo
sestavljajo neporočeni moški med okoli 15 in 30 letom starosti, skrbi za ohranjanje dela šeg in
navad v naselju: organizirajo obisk svetega Miklavža s spremstvom, sodelujejo pri ženitvenih
običajih ter skrbijo za sprejem novih mladih članov. Diverzifikacija ponudbe preživljanja
prostega časa, razvoj osebnih prevoznih sredstev ter komunikacijske tehnologije so tej
neformalni obliki zmanjšali pomen: dobila je prizvok bolj priložnostnega druženja. Kot primer
pozitivnega in inovativnega delovanja mladih je poleg ohranjanja tradicije tudi vzpostavitev
spletne strani naselja Olševek leta 2010, ki jo mladi redno posodabljajo.136 S tem je podeželska
skupnost – tudi kot odraz razvojnih teženj v informacijski razvojni stopnji - dobila skupni
virtualni »prostor« za stekanje informacijskih tokov v naselju.
»Toliko mladih, kot danes sodeluje pri pripravi veselice ali pa pri gasilcih, še nikoli prej
ni bilo. To je odlično! S tem mladi pridobivajo občutek pripadnosti Olševku, po drugi
strani pa tudi občutek, da imajo določeno vlogo v naselju in da svoje znanje lahko
uporabijo v korist skupnosti.« (Olševek, moški, 72 let)
Nemška naselja: proces izseljevanja mladih zaradi želje po študiju in študentskem načinu
življenja v mestih (prim. Köln, Hamburg, Berlin in mesta v Porurju) ima vpliv na formalne in
neformalne oblike druženja in sodelovanja v podeželskih skupnostih. V začetku proučevanega
obdobja je večina mladih ostala v naselju ali pa se zaradi poroke preselila (večinoma nedaleč)
proč. Z družbenogospodarskim razvojem je obstanek mladih v naselju postal bolj vprašljiv in
negotov: krepi se težnja, da mladi del svojega izobraževanja, običajno študij, opravijo zdoma.
Na delovanje podeželske skupnosti in njenega medsebojnega povezovanja te selitve vplivajo
neugodno, saj mladi s tem ne pripomorejo k njenemu razvoju, še posebno, če se po študiju ne
vrnejo nazaj.
»Veliko je odvisno mladih, ki se velikokrat odselijo na študij ven iz vasi in ne pridejo
več nazaj. Primer iz športnega društva: fantje od otroštva igrajo nogomet vse do
svojega osemnajstega leta, ko se odpravijo na študij in se odselijo. V najboljših letih
za igranje nogometa gredo proč in to se pozna tudi pri ekipah. In to niso le človekova
najboljša leta za nogomet, ampak tudi za druga društva in vaško skupnost.«
(Nehden, moški, 47 let)

Vloga starejšega prebivalstva137
Položaj starejšega prebivalstva kot deležnikov v podeželski skupnosti je odvisen od njihovega
poklica pred upokojitvijo, zdravstvenega stanja, zakonskega stanu in možnosti mobilnosti,
predvsem vožnje z avtomobilom. Vitalni starostniki so aktivni ljudje z močmi in sposobnostmi,
ki jim (vsaj deloma) dopuščajo nadaljnje opravljanje svojega poklica ali drugih opravil.
Predstavljajo »kadrovsko rezervo« in vir dodatnih delovnih moči, saj njihovo sodelovanje
136
137
Vas Olševek, 2014.
Pod pojmom »starejše prebivalstvo« je zajeto prebivalstvo, ki je upokojeno.
45
krepi in plemeniti oblike druženja in sodelovanja. Vloga starejšega prebivalstva je vsaj delno
tudi v »podpiranju« (pomoči) ostalih socialnih skupin v naselju: pomoč starejšega prebivalstva
mlajšim generacijam njihovih družin je stična točka vseh proučevanih podeželskih skupnosti,
saj večinoma pomagajo v gospodinjstvu in varujejo otroke. Starejše prebivalstvo povezuje tudi
rekreacija v okolici naselja in popoldanska druženja ob pitju kave.
»Veliko kmečkih gospodarjev se je šele po svoji
upokojitvi zares začelo kmetovati in se ukvarjati
z razvojem svoje kmetije.« (Suha, moški, 59 let)
»Moj brat se je po upokojitvi začel ukvarjati s
čebelarstvom in ima veliko dela, cel posel.«
(Sögtrop, moški, 84 let)
»Za starejše je najboljše, da živijo v isti hiši z družinami svojih otrok, saj je tako
običajno bolje poskrbljeno za njihovo varnost. Način bivanja treh generacij v eni hiši,
kar je bilo na vasi običajno, je vse redkejši: mladi odhajajo, starejši pa samevajo ali
gredo celo v dom za starostnike.«(Helmeringhausen, moški, 46 let)
Slovenska naselja: en od pokazateljev vključenosti starejšega prebivalstva v podeželsko
skupnost je priložnostno delo na kmetijah v času večjih sezonskih del (ribanje zelja, prebiranje
krompirja in opravila v hlevu) v zameno za manjše plačilo ali hrano. S tem imata socialni skupini
kmetov in starejšega prebivalstva v naselju medsebojno dobrobit: kmetje si zagotovijo
cenovno ugodno in dokaj usposobljeno dodatno delovno silo, starejše prebivalstvo pa si zniža
stroške preživetja in se z delom tudi rekreira. V času zaostrenih gospodarskih pogojev se na
tak način preživljajo tudi ekonomsko ogrožene socialne skupine v naselju: brezposelni in
ljudje s (pre)nizkimi osebnimi dohodki. Družinske kmetije v času gospodarskih kriz delujejo kot
družbeni stabilizatorji za zmanjševanje družbenih napetosti med socialnimi skupinami na
podeželju.138
Pogled na vlogo socialne skupine starejšega prebivalstva se je v podeželskih skupnostih z
dvigovanjem starostne dobe ob upokojitvi začel spreminjati. V socialističnem
družbenogospodarskem sistemu je bila ob upokojitvi večina ljudi stara manj kot 55 let, zato so
veljali za aktivne in delovno sposobne ljudi in so si pogosto poiskali dodatno delo. Pogled na
pokoj je z dvigovanjem starostne dobe upokojevanja postopoma postal bolj zaznamovan z
željo po počitku, hobijih in prostem času. Kritika socialne skupine starejšega prebivalstva v
slovenskih naseljih izpostavlja njihov neizkoriščen potencial udejstvovanja pri društvih in
ostalih oblikah druženja in sodelovanja zaradi pasivnosti, brezvoljnosti in pomanjkanja
prostega časa. Starejše prebivalstvo bi bilo lahko eden od ključnih nosilcev družabnega
življenja: morda so v izbranih slovenskih naseljih nadpovprečno zastopane kmetijske
dejavnosti in manj nekmetijske, ki so običajno baza vitalnih in angažiranih starostnikov v
podeželski skupnosti.
»Na Suhi sicer upokojenci nimajo kakšne posebne vloge, kar je škoda. Nič ne
organizirajo, da bi lahko rekel, da je to njihova pobuda. Vsak je le zase.«
(Suha, moški, 45 let)
Nemška naselja: vitalni in zdravi starostniki veljajo za časovno »zasedene« in aktivne osebe,
še posebej če imajo vozniški izpit. V nasprotju s slovenskimi naselji se poudarja njihova vpetost
v oblike druženja in sodelovanja ne le v podeželski skupnosti, temveč tudi v širših prostorskih
138
Gasson in Errington, 1993, str. 2; cv: Kneževič Hočevar in Černič Istenič, 2010, str. 41.
46
enotah (občina, župnija). Pokazatelj njihovega sodelovanja v društvenem življenju je priprava
prireditev v naselju ter prevzemanje večine »manj prijetnega« dela, kot so vodenje
dokumentacije, pospravljanje in vzdrževanje prostorov. V socialni skupini starejšega
prebivalstva pa se vidi – podobno kot v slovenskih naseljih - še vedno precej neizkoriščen
potencial pri sodelovanju in povezovanju celotne podeželske skupnosti.
Proces demografskega staranja prebivalstva je v nemških naseljih problem in hkrati izziv, saj
poleg vpliva na razvojne težnje podeželskih skupnosti močno zaznamuje tudi vsakdanje
življenje vseh generacij in socialnih skupin v naseljih. V socialni skupini starejših se krepi
potreba po pomoči pri njihovih vsakdanjih opravilih in zdravstveni negi. Vloga trigeneracijskih
gospodinjstev je za razliko od slovenskih podeželskih skupnosti ovrednotena ne samo kot
priložnost za pomoč starejših generacij mlajšim, temveč tudi obratno, da je tudi za starejše s
tem običajno bolje poskrbljeno.
Posebnost nemških naselij je organiziranje neformalnih skupin vdov (nemški izraz
»Witwenstammtisch«) znotraj socialne skupine starejšega prebivalstva, kjer se srečujejo vsaj
enkrat mesečno. Enkrat na mesec srečanje za starejše pripravijo tudi dobrodelne organizacije
v naseljih, kot sta Karitas in Zveza katoliških žena Nemčije. Taka srečanja in druženja (vsaj
delno) ohranjajo/krepijo vključenost starejših prebivalcev v oblike druženja in sodelovanja v
podeželskih skupnostih in so hkrati priložnost za zaznavanje njihovih potreb po pomoči.
Starejši, ki v gospodinjstvu živijo sami, pogosto najprej zaprosijo za pomoč dobrodelnih
organizacij pri vsakdanjih opravilih in oskrbi z življenjskimi potrebščinami. Pozornost
podeželske skupnosti se zato vse bolj usmerja na »obrobje« socialne skupine, na starejše
prebivalstvo brez otrok ali sorodnikov, ki bi prevzeli skrb zanje: kot možna rešitev se omenja
sklenitev preužitka z mladimi družinami.
V nemških naseljih je poudarjena individualna odgovornost starostnika in nujnost njegovega
aktivnega pristopa k zagotavljanju svoje oskrbe in nege: od mlajših generacij ne morejo
pričakovati neomejene nesebične pomoči. Mlajše generacije od oskrbe za starejše pričakujejo
določeno povračilo, kot je pravica do dedovanja ali pa povrnitev v obliki različnih uslug ali
denarja.
»V vasi imamo dva primera, kjer so starejši brez otrok v svojo hišo sprejeli mlado
družino in se s pogodbo o preužitku zavezali, da bodo tem mladim zapustili svojo hišo
v zameno za njihovo skrb do svoje smrti. Taka rešitev je bila do sedaj v vasi zelo redka,
ker imajo nekateri starejši svoje otroke ali sorodnike drugod v Nemčiji, ki bodo
dedovali hišo po smrti, za stare lastnike pa do takrat najraje ne bi poskrbeli. Starejših
je vse več in naše službe vse daljše in napornejše, zato se starejši ne bodo mogli
zanašati na nenehno sosedsko pomoč, ampak bodo morali svoj položaj rešiti sami.
Starost ni opravičilo in vzrok, da morajo biti starejšim vsi mlajši prebivalci nenehno
na razpolago za pomoč. Bolje je za starejše poskrbljeno v večgeneracijskih družinah,
tako kot je v naši družini: na starejše se pazi in se jim pomaga, vendar se od njih tudi
pričakuje kakšna drobna pomoč v vsakodnevnem življenju, kolikor pač lahko
pomagajo.« (Helmeringhausen, moški, 52 let)
47

Priseljeno prebivalstvo
Pod priseljeno prebivalstvo se prišteva ljudi, ki so z nakupom ali najemom svojega bivališča v
naselje prišli od drugod: k njim ne spadajo tisti, ki so v naselje priseljeni zaradi poroke ali pa
so podedovali hišo po svojih sorodnikih. Priseljenci so videni kot deležniki v podeželski
skupnosti z drugačnim življenjskim slogom in načinom razmišljanja kot domačini, čeprav ne
kot povsem homogena skupina: nekateri se v podeželsko skupnost asimilirajo, medtem ko
drugi ostanejo izolirani.
Od priseljencev vse proučevane podeželske skupnosti pričakujejo njihovo vključitev v
dejavnosti na podlagi lastne pobude: pri tem jih domačini ne ovirajo in ne spodbujajo. Starost
priseljenega prebivalstva ob njihovi priselitvi ima po mnenju intervjuvancev vpliv na stopnjo
njihove asimilacije: mlajši se lažje vklopijo v podeželsko skupnost. Potencial za zbliževanje
obeh socialnih skupin v naselju imajo njihovi otroci, sploh če hodijo v isto osnovno šolo:
druženje otrok in njihove skupne šolske obveznosti spodbujajo tudi povezovanje njihovih
staršev.
»Nekateri priseljenci so se povsem vklopili v
vaško življenje, drugi pa nič. Pravi Olševčan ne
bo nikoli prosil priseljenca, naj se vključi v
skupnost, saj je za kaj takega mnogo
preponosen.« (Olševek, moški, 72 let)
»V vasi je vse leto precej dogodkov in zato
priseljenci nimajo izgovorov, da jih nočemo
sprejeti v skupnost. Vse, kar morajo storiti, je to,
da pridejo na prireditev.«
(Helmeringhausen, moški, 63 let)
Slovenska naselja: do priseljenega prebivalstva so domačini nezaupljivi. Pokazatelj
domačinom »tujega« načina življenja je neudeležba priseljencev pri ključnih »stičnih«
dogodkih v življenju podeželske skupnosti, kot so občni zbori prostovoljnega gasilskega
društva, verski obredi in prireditve v naselju. Priseljeno prebivalstvo do skupnih objektov in
območij v naseljih nima enakega odnosa kot domačini: to se vidi v pomanjkanju čuta
odgovornosti za skupne objekte, na primer z neplačevanjem prostovoljnih prispevkov za
njihovo vzdrževanje in neudeležbo pri skupnih obnovitvenih delih. Priseljencem se očita
poznavanje le svojih pravic, ne pa tudi dolžnosti. V njihovem priseljevanju domačini pogosto
vidijo krepitev konfliktnega potenciala v naselju, še posebno pri priseljencih iz nekdanjih
jugoslovanskih republik. V dejavnostih društev, v verskem življenju in na prireditvah kljub
medsebojnemu razkoraku obstajajo priložnosti za povezovanje domačinov in priseljencev.
Spodbuda za tesnejšo povezanost obeh socialnih skupin je tudi oskrbovanje s hrano s kmetij
v naselju. Socialna skupina priseljencev pri domačinih spodbuja tudi razmislek o vzrokih in
posledicah njihovega priseljevanja139 ter krepi zavedanje vseh deležnikov o privlačnosti in
priložnostih za razvoj turizma v podeželskem naselju.140
»Zdi se mi, da se je marsikdo od Olševčanov začel spraševati, kaj priseljeni ljudje vidijo
v tej vasi, da so bili pripravljeni kupiti nepremičnino in se preseliti sem.«
(Olševek, moški, 51 let)
139
Viri omenjajo ponos prebivalcev Šenturške Gore nad priselitvijo nekaterih osebnosti zaradi njihove medijske
prepoznavnosti: Zavrl Žlebir, 1999 a, str. 6; Žalar, 1996, str. 6; Rebernik, 2014.
140
Svendsen, 2006, str. 40, 47 in 50.
48
Kot najpogostejši vzrok za priseljevanje v naselje velja želja po življenju na podeželju: mir,
sodelovanje, povezana podeželska skupnost in neokrnjena narava. Taka družbena predstava
je po mnenju intervjuvancev zgolj idilična projekcija želja priseljencev, ki ne ustreza resnični
podobi življenja v podeželski skupnosti.
»V urejeni vasi je prijetno živeti in vsak si tega želi, še posebno mestni ljudje, ki sanjajo
o hišici v gozdu, z rožicami in domačimi živalmi. Predstavljajo si neko idilično življenje,
a realna podoba je povsem druga zgodba.« (Šenturška Gora, moški, 50 let)
»Marsikdo bi pričakoval, da bodo v odročnih, hribovitih, nekoliko izoliranih krajih
ljudje medsebojno tesneje sodelovali kot pa med velikimi kmetijami na ravnini,
ampak je v resnici to predsodek, ki ni nikoli držal. Konkurenca in tržno gospodarstvo
sta naredili svoje tudi na tem območju.« (Šenturška Gora, ženska, 42 let)
Nemška naselja: v nasprotju s slovenskimi naselji o vzrokih za priseljevanje ni enotnega
mnenja. Bolj kot želja po načinu življenja na podeželju se izpostavlja prodajo hiš starejših ljudi,
ki so živeli sami, saj niso imeli otrok ali pa so se preselili drugam. Za hiše, grajene v
tradicionalnem arhitekturnem slogu, se zanimajo predvsem kupci z Nizozemske, saj jih
pokrajina Sauerland privlači zaradi sredogorskega značaja v primerjavi z večinoma nižinsko
Nizozemsko. V priseljencih ne vidijo konfliktnega potenciala, čeprav je poudarjena
»drugačnost« njihovega odnosa do tradicije v naselju.
»Danes je velika razlika med »živeti v vasi« in »živeti v vaški skupnosti«: način
življenja si izbereš sam, kar si pač želiš početi in kar ti prinaša večjo korist.
(Helmeringhausen, ženska, 30 let)
49
Slika 12: Deležniki in dnevne migracije v podeželski skupnosti
50
5.2.
Socialni odnosi
Socialni odnosi so osnovne vezi med deležniki v podeželski skupnosti. Na njihov nastanek in
preoblikovanje vplivajo različni dejavniki (prim. zaradi družinskih vezi - sorodstvo, zaradi
prostorske bližine - sosedstvo). Lastnosti socialnih odnosov se pod vplivom številnih
dejavnikov lahko vsakodnevno spreminjajo, vendar to ne izključuje njihove obstojnosti
oziroma stanovitnosti.
Proučevanje socialnih odnosov temelji na vsebinski analizi odgovorov na vprašanja
intervjuvancev (prim. kaj ljudi v podeželski skupnosti povezuje in kaj jih ločuje oziroma spre?)
ter na meritvah števila korenov ključnih besed v njihovih odgovorih. Pri ključnih besedah
sodelovanje, pomoč, sosed in spor je poudarek glede na število njihovih omemb v vseh
intervjujih približno enak, medtem ko je pri ključnih besedah sodelovanje in kmet v slovenskih
intervjujih poudarek opazno večji.
Slika 13: Število omemb korenov ključnih besed v povezavi s socialnimi odnosi v transkripcijah intervjujev
Deležnike v podeželsko skupnost povezujejo raznolike oblike druženja in sodelovanja.
Podeželske skupnosti so zaradi družbenogospodarskih sprememb, na podoben način kot
družine in nekatere skupine posameznikov, večinoma izgubile vlogo prostorsko relativno
zaokroženih delovnih enot na funkcionalnem območju svojih naselij, znotraj katerih je v
agrarni razvojni stopnji potekala koordinacija in opravljanje (kmetijskih) opravil. Zaradi vse
večjega deleža zaposlenih v neagrarnih dejavnostih izven kraja bivanja sta se druženje in
sodelovanje v naseljih večinoma skrčila na prosti čas. Značaj in delovanje podeželskih
skupnosti postajata vse manj povezana s funkcionalnim območjem naselij. Življenje v
podeželski skupnosti se je pod vplivom spreminjanja tako družbenogospodarske podobe
življenja posameznika kot celotne družbe spremenil v le eno od možnih izbir načina življenja
na podeželju. Te spremembe so močno zaznamovale oblike druženja in sodelovanja v
podeželski skupnosti.
51
»Včasih je bilo več dogajanja na vasi. Do razlik
je prišlo zaradi gospodarskih sprememb, pozna
pa se tudi na kulturnih in socialnih aktivnostih
na vasi.« (Suha, moški, 52 let)
»Nekdaj so v vasi sodelovali predvsem
gospodarsko, danes pa sodelujemo le v prostem
času. To se vidi v spremembi načina našega
sodelovanja.« (Helmeringhausen, moški, 46 let)
Neformalni socialni odnosi so med deležniki v izbranih naseljih osnova za delovanje
podeželskih skupnosti. Te vezi se kažejo v raznolikih dogodkih in srečanjih znotraj naselja, kot
so skupno pitje kave, praznovanja rojstnih dni in različnih obletnic, praznikov ter ohranjanje
šeg in navad. Neformalni socialni odnosi niso le podlaga za razvoj različnih družabnih
dogodkov, temveč so tkivo s prostorsko dimenzijo, po katerem se pretakajo tokovi idej in
razvojnih pobud podeželske skupnosti. Raziskovalci večino neformalnih socialnih odnosov
med deležniki uvrščajo v vezivno raven vezi (glej Sliko 10).141
Neformalni socialni odnosi povezujejo podeželsko skupnost in vzajemno vplivajo na njene
lastnosti. Na osnovi neformalnih socialnih odnosov ima s predhodnim sodelovanjem in
uskladitvijo mnenj skupina dveh ali več deležnikov lahko večji vpliv na delovanje podeželskih
skupnosti: gre za različne naveze znotraj društev, političnih zvez in verskih skupin. Vpliv lahko
poteka tudi obratno: znotraj formalnih oblik druženja in sodelovanja se oblikujejo neformalne
vezi, ki vplivajo na povezanost in razvoj celotne podeželske skupnosti.

Medsebojna sosedska pomoč
Medsebojna sosedska pomoč ni enotno opredeljen pojem. Njen pomen se spreminja skupaj
z družbenogospodarsko podobo podeželskih skupnosti in je odvisen od posameznikove
zaposlitve, interesov in družine; oblikuje se na podlagi predvsem neformalnih socialnih
odnosov med deležniki.142
Raba pojmov »sosedska« in »medsebojna« pomoč v strokovni literaturi ni povsem dosledna.
»Medsebojna« pomoč se nanaša na pomoč znotraj celotnega naselja in se pretežno pojavlja v
literaturi pred letom 1991. Pojem »sosedska« pomoč se nanaša na pomoč v ožjih prostorskih
enotah naselja, na primer v ulici ali med sosedoma. Veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji
uporablja oba pojma skupaj.143
Za medsebojno sosedsko pomoč morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je odnos
vzajemne pomoči (recipročnost) med sodelujočima deležnikoma oziroma skupino deležnikov:
deležnik/i ob tem niso zainteresirani za neposredno dobrobit pri pomoči drugemu deležniku,
temveč od njega pričakuje/jo povračilo oziroma povrnitev podobnega dela. Drugi pogoj je
prostorski - bivanje sodelujočih deležnikov znotraj naselja.144
V agrarni razvojni stopnji je imela medsebojna sosedska pomoč osrednjo vlogo pri vsakdanjem
življenju podeželskih skupnosti. Zaznamovana je bila s pretežno gospodarskim značajem: z njo
so si deležniki znotraj skupnosti olajševali kmetijska opravila, si krepili delovno učinkovitost
141
Ploeg in Marsden, 2008, str. 93 - 94; Prager in sod., 2015, str. 12; Mavri in Černič Istenič, 2014, str. 52.
Makarovič, 1979, str. 7 – 8.
143
Zakon o preprečevanju dela na črno, 2015.
144
Sosedska pomoč, 2015.
142
52
ter izravnavali pomanjkljivo tehnično opremljenost posameznih kmetij. Njena vloga je v
agrarni razvojni stopnji ponazorjena z ožiljem, ki je tkivo podeželske skupnosti v naselju
ohranjalo živo, prožno in obenem tesno povezano s svojim življenjskim prostorom. Ta vrsta
gospodarskega povezovanja je bila hkrati povezana tudi z značilnostmi družabnega življenja
v skupnosti. Nekateri avtorji opredeljujejo prvotne agrarne vaške skupnosti prav na osnovi
tesnih sodelovalnih vezi.145
Medsebojna sosedska pomoč ni obsegala le skupnega opravljanja večjih kmetijskih in drugih
opravil v funkcionalnem območju naselja, kot so žetev žita, spravilo sena, koline, gradbena
dela pri gradnji objektov, temveč tudi opravljanje različnih uslug pri kmetijskih opravilih, na
primer oranje v zameno za ročno delo. Medsebojna sosedska pomoč je ohranjala tudi
delovanje verig lokalne samooskrbe s prehrano, kot so izmenjava in izposoja živil.
»Včasih je bilo medsebojno sodelovanje mnogo
pomembnejše, saj je bila večina dela ročna: si
predstavljaš, koliko časa bi ena ženska sama
žela celo njivo pšenice s srpom in koliko časa bi
ena družina sama mlatila žito? Danes pa je
mehanizacija tako močna, da se ljudi skoraj ne
potrebuje več /…/.«
(Suha, moški, 45 let)
»Ljudje smo bili bolj povezani v vsakdanjem
življenju kot danes. Kdor je imel vsaj eno kravo,
si je pri sosedu sposodil mleko, ko je bila breja;
ko je bila sosedova krava breja, ga je dal nazaj.
Sosedu si šel pomagat, če je bila krava bolna ali
če je dobila telička. Ta povezanost danes
manjka, to pogrešam v vasi.«
(Sögtrop, moški, 84 let)
Družbenogospodarske spremembe so po koncu druge svetovne vojne spremenile odnos in
navezanost podeželske skupnosti do naselja in njegovega funkcionalnega območja. Delo na
kmetiji ni bilo več pogosto edina možnost preživetja za prebivalce, kmetijska dejavnost pa jih
je vse redkeje medsebojno povezovala. Vse pogostejše dnevne migracije, deagrarizacija in
modernizacija kmetovanja so začeli spreminjati značaj medsebojne sosedske pomoči.
Posodobitev kmetijske mehanizacije je z nakupom prvih traktorjev vred začela zmanjševati
pomen skupnega opravljanja kmetijskih dejavnosti znotraj podeželske skupnosti, saj so
kmetje s tem postali precej neodvisni drug od drugega. Z zaposlitvijo v nekmetijskih
dejavnostih ter z njo povezano dnevno migracijo v druga naselja je medsebojna sosedska
pomoč izgubila gospodarski pomen in svoj osnovni cilj povezovanja.
»Ko je večina ljudi opustila kmetijstvo in se zaposlila v industriji ter dobila mesečno
plačo, so postali zelo samostojni. Zakaj bi taki ljudje potrebovali sosedsko pomoč, če
imajo sami dovolj denarja? O sosedski pomoči se takrat ni govorilo, poudarjala se je
samostojnost in neodvisnost ljudi od svojih prijateljev in sploh od sosedov – oni kar
naenkrat niso bili prijatelji, ki bi lahko priskočili na pomoč drugim, ampak le osebe, ki
te cel dan opazujejo. Kljub temu je sosedska pomoč obstajala tudi takrat, le da je njen
pomen upadel, vse manjkrat so jo ljudje videli kot vrednoto življenja v vasi.«
(Helmeringhausen, moški, 52 let)
Posebna vrsta medsebojne sosedske pomoči je sodelovanje ob izrednih razmerah in težkih
situacijah v naselju, kot so požari, poplave, bolezen ali smrt, kjer se osnovna pogoja
medsebojne sosedske pomoči dopolnjujeta s solidarnostjo. Podeželska skupnost ob
ogroženosti ali prizadetosti njenih posameznih deležnikov na tak način odreagira na izredne
145
Kladnik, 1999, str. 219.
53
dogodke v naselju ali njegovi okolici. V vseh proučevanih podeželskih skupnostih se ta vrsta
medsebojne sosedske pomoči nespremenjeno ohranja, saj predstavlja enega od temeljev za
občutek varnosti in sodelovanja prebivalcev v naselju. Velja za eno bistvenih in prepoznavnih
značilnosti sodobnega življenja na podeželju, saj izhaja iz medsebojnih vezi, ki temeljijo na
medosebnem poznanstvu na »štiri oči« (angleški izraz »face-to-face communication«) ter
neanonimnosti večine deležnikov v podeželskih skupnostih. Te vezi predstavljajo preprosto,
vendar trdno okostje podeželskih skupnosti.
»Mislim, da za Olševek velja tako, kot za
marsikatero slovensko vas; ljudje zares
sodelujemo takrat, ko je kriza in potrebujemo
drug drugega.« (Olševek, moški, 51 let)
»Sosedska pomoč je omejena le še na nesreče
ali težke trenutke v družini, sicer pa je naše
sodelovanje le prijateljstvo in mirno življenje v
soseski.« (Nehden, ženska, 43 let)
Slovenska naselja: med pojavi medsebojne sosedske pomoči, sive ekonomije ter dela na črno
ni jasnih ločnic. Kmetije so prostorska jedra ohranjanja medsebojne sosedske pomoči v
naseljih, k njej pa se prišteva tudi priložnostna dela starejših na kmetiji ter različne strojne
storitve za nekmečko prebivalstvo v podeželski skupnosti, kot so prevozi, oskrba z drvmi in
prehrano. Uzakonitev in nadzor medsebojne sosedske pomoči s strani pristojnih ustanov v
naseljih vidijo kot »vtikanje« državnih organov v tradicionalno uveljavljene medsebojne
odnose na podeželju ter da je glavni namen države obdavčitev medsebojnih uslug in s tem
zmanjševanje vloge medsebojne sosedske pomoči. Kot primer je izpostavljena gradbena
dejavnost, ki je nekaj let po osamosvojitvi Republike Slovenije še potekala v okviru
medsebojne sosedske pomoči, danes pa je v taki obliki večinoma ilegalna in kazniva.
»Tako slabšalni izraz »delo na črno« kot tudi »siva ekonomija« sta se razvila zaradi
potreb države po vse več davčnih prihodkih in vse dražjemu upravljanju državne
uprave, /…/ da bi to sodelovanje podredili in nadzorovali. Kar pa država nadzoruje,
običajno tudi obdavči. Zato precej Slovencev sovraži lastno državo in razmišlja samo
o načinih, kako jo ogoljufati; /…/ spremembe odnosa do države bi morali začeti
spreminjati prav na medsebojnih odnosih /…/.« (Olševek, moški, 51 let)
Nemška naselja: namesto medsebojne sosedske pomoči vse bolj prevladujejo usluge v
zameno za denarno plačilo. Volja za vzajemno pomoč je med prebivalci v podeželski skupnosti
oslabela zaradi naraščajočih razlik v življenjskem slogu posameznika, ki vse bolj omejujejo
možnosti (in potrebe) medsebojne sosedske pomoči. Priložnostni medsebojni sosedski
pomoči ne pripisujejo ključne vloge za preživetje, temveč jo vidijo kot del svojevrstnega načina
življenja, ki je značilen za podeželski prostor.
V slovenskih in nemških naseljih je pri razumevanju medsebojne sosedske pomoči opazna
razlika. V slovenskih naseljih je medsebojna sosedska pomoč povezana predvsem s socialno
skupino kmetov, ki se povezujejo med seboj in priložnostno tudi z drugimi socialnimi
skupinami. Medsebojno sosedsko pomoč v slovenskih naseljih razumejo vsebinsko bolj
»ohlapno« glede sodelovanja in načina povratka usluge med različnimi socialnimi skupinami
kot v nemških naseljih, na primer s plačanimi priložnostnimi deli, strojnimi uslugami in
podobno. V nemških naseljih je medsebojna sosedska pomoč bolj kot s kmetijsko dejavnostjo
povezana z medgeneracijskim sodelovanjem: starejšim ljudem lahko mlajše generacije
pomagajo pri vsakodnevnih opravilih in prevozu po nakupih v zameno za varstvo otrok ali
54
podobne usluge. V takem sosedskem sodelovanju intervjuvanci vidijo v prihodnosti priložnost
za tesnejše povezovanje znotraj podeželske skupnosti. To razliko med slovenskimi in
nemškimi naselji lahko pojasnita dve možni razlagi: morda je bil izbor sogovornikov v
slovenskih naseljih tak, da v njihovih odgovorih pomoč med generacijami kot vrsta
medsebojne sosedske pomoči ni prišla do izraza, ali pa je v slovenskih naseljih kmetijska
funkcija bolj živa kot v izbranih nemških naseljih, saj je tudi število omemb besede »kmet« v
intervjujih iz slovenskih naselij skoraj trikrat višje kot v intervjujih iz nemških naselij.
»Sosedska pomoč se danes vidi predvsem pri pomoči starejšim ljudem ali bolnim.«
(Helmeringhausen, moški, 46 let)
»Danes za opravljeno delo vsi želijo imeti plačilo. /…/ Zelo malo jih danes še kakšno
stvar naredi zastonj, vsi hočejo od svojega vloženega časa imeti konkretno korist,
najraje kar denar. Nobeno opravilo v vasi ne sme biti danes brez dobička.«
(Nehden, ženska, 65 let)
55
Slika 14: Medsebojna sosedska pomoč ob žetvi na Suhi v 50. letih 20. stoletja
Vir: Gorenjski muzej, 2014.
Slika 15: Medsebojna sosedska pomoč ob žetvi v naselju Sögtrop v začetku 60. letih 20. stoletja
Vir: fotografska zbirka knjige Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012.
56

Konfliktni potencial in medsebojni spori
Raznolika mnenja in predstave o načinu življenja so običajen sestavni del vsake podeželske
skupnosti in so pokazatelj vpetosti njenih medsebojno bolj ali manj povezanih deležnikov v
spreminjanje družbenogospodarskih razmer v pokrajini. Konfliktni potencial in medsebojni
spori se najpogosteje pokažejo na ravni neformalnega druženja in sodelovanja med dvema,
le redkeje med več deležniki podeželske skupnosti; med formalnimi oblikami druženja in
sodelovanja v proučevanih podeželskih skupnostih spori niso zaznani (prim. med društvi ali
med različnimi ravnmi lokalne samouprave).146
Soočenja različnih mnenj deležnikov v podeželski skupnosti niso negativno ovrednotena,
vendar se ob tem poudarja velika vloga kulture dialoga v iskanju skupnih rešitev ter strpnosti
obeh strani. Spor, četudi sta v njem vpletena zgolj dva deležnika, povzroča polarizacijo
podeželske skupnosti, otežuje razvoj občutka pripadnosti in ovira pretočnost informacij.
Do soočenja različnih mnenj v podeželskih skupnostih največkrat pride pri posegih in
vzdrževanju skupnih objektov in javnih površin, kot so prenova središča naselja, gradnja
vodovoda, telefonskega omrežja in vzdrževanje društvenih prostorov.147 V nemških
podeželskih skupnostih se pri izmenjavi različnih mnenj deležnikov ne omenjena nerazrešenih
sporov ali zamer, medtem ko so v slovenskih podeželskih skupnostih nekateri spori med
deležniki v podeželski skupnosti ostali nerazrešeni.
»Že ob gradnji gasilskega doma se je vsa vas
med sabo skregala. Podobno je bilo, ko smo
napeljali telefon. Vedno ima nekdo občutek, da
je naredil več od ostalih ali pa še slabše, da
nekdo drug naredi manj od ostalih.«
(Suha, ženska, 42 let)
»Ko se organizira kakšno prireditev ali kaj
naredi, imajo ljudje na to zelo različne poglede
in se včasih tudi glasno pogovorijo, kdo je tudi
užaljen. To je del življenja v vaški skupnosti: to
pomeni, da ljudem ni vseeno za vas.«
(Nehden, ženska, 43 let)
Slovenska naselja: nejasno označene meje med zemljiškimi parcelami imajo v naselju in
njegovi okolici konfliktni potencial. Te spore lastnik nemalokrat (nehote) »podeduje« skupaj
z lastništvom zemljišča. Nekatere družine so zaradi tega že več generacij med sabo sprte
oziroma v stanju zamrznjenega konflikta, ki ga je pogosto težko razrešiti zaradi
»privzgojenosti« enostranskega pogleda na spor mladim. Prostorski izvor spora s tem vpliva
na lastnosti in delovanje podeželske skupnosti.
Pogost način za razreševanje zemljiških sporov je v dogovoru sprtih strani za geodetsko izmero
in označitev meja. Sodna pot razreševanja sporov je ovrednotena negativno, saj razsodba
sodišča običajno ne spodbudi sodelovanja med sprtima deležnikoma. Podoben problem
obstaja tudi med zasebnimi zemljiškimi parcelami in med javnimi površinami, ki so se
predvsem zaradi vse več avtomobilskega prometa in motorizacije kmetijske mehanizacije
marsikje močno razširile na zasebna zemljišča. Lastniki zemljišč to lahko rešujejo s pomočjo
občine, ki odkupuje dele zemljišč, na katere se je razširilo območje v javni rabi (cestišče,
komunalna infrastruktura, javne športne površine).
146
147
Terensko delo, 2014.
O konfliktnem značaju podeželske skupnosti pri obnovi skupnih objektov piše tudi Hazler, 2010, str. 59 - 62.
57
»Mlada generacija socialni čut izoblikuje pod velikim vplivom svojih staršev. Če kmet
vzgaja svojega naslednika v sovraštvu do sosedov, naslednik nekako nima kaj dosti
izbire, ko sam prevzame kmetijo.« (Olševek, moški, 72 let)
»Pri širini pločnikov in cest se pokaže konfliktni potencial rabe javnega prostora, ki
včasih ne ostane le pri vprašanju, kaj je koristno in kaj ni dobro za celotno vas, ampak
vaščani začnejo meriti moči, kdo je bolj vpliven: pločniki pri tem sploh niso več tako
pomembni.« (Olševek, moški, 51 let)
Nemška naselja: v odgovorih intervjuvancev iz nemških naselij ni enoznačnega odgovora o
medsebojnih sporih, kar kaže na to, da tudi noben vzrok v podeželskih skupnostih nima izrazito
konfliktnega značaja. Kmetijska zemljišča kmetij so zaradi komasacij po koncu druge svetovne
vojne večinoma zaokrožena in jasno označena, zato niso vzrok sporov. V naseljih se poudarja
zmanjševanje neposredne odvisnosti celotne podeželske skupnosti od kmetijskih zemljišč,
zato se na potek zemljiških meja gleda vse manj »občutljivo«. Dogodki z nekaj konfliktnega
potenciala so na primer škoda, ki so jo povzročile kokoši na sosedovih gredicah na vrtu, razbitje
stekla na sosedovem oknu zaradi igranja nogometa ali pa občasen hrup kmetijske
mehanizacije zgodaj zjutraj. Ti dogodki niso nikoli pripeljali do resnejših sporov. Tudi v
soočenju mnenj članov v društvih ne vidijo nevarnosti za spore, saj se vsi udejstvujejo in
sodelujejo prostovoljno z namenom dobro preživeti svoj prosti čas.
»Urejene in natančno izmerjene meje so pogoj za dobro razumevanje med ljudmi.
Povezava med prostorom vasi ter delovanjem vaške skupnosti je precej močnejša, kot
se nam včasih zdi.« (Sögtrop, moški, 84 let)
»Različna mnenja so v vsaki skupnosti po mojem nekaj povsem normalnega; ko
določena skupina ljudi živi skupaj na določenem prostoru, hitro pride do različnih
mnenj in nesoglasij, saj vsak najprej gleda na svojo korist, šele nato na druge. Prej ali
slej pa vsak spozna, da je pomembno tudi uskladiti svoja mnenja in se medsebojno
prilagajati, sicer je težko živeti skupaj, sploh v majhni vasi.« (Sögtrop, ženska, 37 let)
58
Slika 16: Neformalni socialni odnosi med deležniki v podeželski skupnosti
59
5.3.
Socialne strukture in mreže
Društva, verske in karitativne dejavnosti ter oblike lokalne samouprave so kazalci učinkovanja
in spreminjanja formalnih oblik druženja in sodelovanja.148 Najpogostejši društvi v naseljih
sta gasilsko in kulturno društvo, v vseh nemških naseljih tudi strelsko in vaško društvo. V
formalnih oblikah druženja in sodelovanja so zgoščene vezi pretežno s premostitvene ravni
(glej Sliko 10).149
V formalnih oblikah druženja in sodelovanja - v tej raziskavi prevladujejo društva - morajo
deležniki voditi statistične evidence, kroniko in arhiv dejavnosti,150 ki so uporabljeni kot vir
podatkov (prim. fotografije, poročila z občih zborov o aktivnosti društev).151 Spregledana ne
sme biti tudi vloga odgovorov intervjuvancev na vprašanja (prim. o vlogi društev, verskih
dejavnosti) ter meritev števila omemb ključnih besed. V slovenskih naseljih je v odgovorih
poudarek na vlogi gasilcev, države in tudi cerkve, medtem ko v nemških naseljih intervjuvanci
več poudarka dajejo tradiciji, društvom – še posebno strelskim društvom kot posebnosti
pokrajine Sauerland, Karitasu in občini.
Slika 17: Število omemb korenov ključnih besed v povezavi s socialnimi mrežami in strukturami v transkripcijah intervjujev

Prostovoljna gasilska društva
Ustanovitev prvih društev kot formalizirane oblike organiziranja prostovoljnega gasilstva se je
tako v nemških kot slovenskih naseljih začela v 20. letih 20. stoletja: na Suhi pri Predosljah leta
1926, Nehdenu leta 1927, istega leta tudi v Sögtropu skupaj z naselji v dolini Rarbach. Na
Olševku so prostovoljno gasilsko društvo ustanovili po koncu druge svetovne vojne leta 1945,
na Šenturški Gori pa leta 1990. V kronikah in arhivih gasilskih društev sta poleg vsakoletnih
obveznih poročil z občnih zborov in vaj zabeleženi dve vrsti dogodkov, ki sta ključni za
proučevanje ohranjanja in razvoja prostovoljnega gasilstva v naselju: novosti v gasilski opremi
ter opis gasilskih intervencij v nesrečah.
148
Potočnik Slavič, 2009, str. 28.
Ploeg in Marsden, 2008, str. 93 - 94; Prager in sod., 2015, str. 12; Mavri in Černič Istenič, 2014, str. 52.
150
Zakon o društvih, 2006; Vereinsgesetz, 2007.
151
Potočnik Slavič, 2009, str. 28.
149
60
Zagotavljanje varnosti in organizirana pomoč ob nesrečah v naseljih sta ključna in
najpomembnejša vidika sodelovanja v vseh proučevanih podeželskih skupnosti.152 Cilji
delovanja prostovoljnih gasilskih društev so preventivne in operativne naloge v povezavi z
zaščito in reševanjem pred nesrečami. Gasilska društva v naseljih so vključena v medobčinska
gasilska omrežja – gasilske zveze, s katerimi medsebojno koordinirajo in prilagajajo
usposabljanje prostovoljnih gasilcev svojemu okolju. Operativni člani gasilskega društva se
urijo na predpisanih strokovnih izobraževanjih in praktičnih vajah zaščite in reševanja z
upoštevanjem vpliva družbenogeografskih in naravnogeografskih lastnosti naselja ter
njegovega funkcionalnega območja: vrsta in raba objektov, komunikacijska omrežja, gradbeni
materiali, vodni viri, naklon terena in podobno.
Z izpolnjevanjem svojih obveznosti pridobijo prostovoljna gasilska društva pogoje za črpanje
finančnih sredstev iz občinskega proračuna za nakup in vzdrževanje gasilske opreme,
pokroviteljstvo pri organiziranju dogodkov ter zdravstvenih pregledih operativnih članov.153
Gasilska društva se financirajo tudi s prostovoljnimi prispevki podpornih članov, saj so v
podeželskih skupnostih zaradi prostovoljnega usposabljanja in posredovanja članov v
nesrečah priljubljena in ugledna oblika formalnega druženja. Z vsebinsko-teoretskega vidika
je prostovoljno gasilstvo formalizirana in na osnovi pokrajinskih značilnosti tehnično
opremljena oblika medsebojne sosedske pomoči podeželske skupnosti ob varnostni
ogroženosti njenih posameznih deležnikov.
Pokazatelj vpliva družbenogospodarskega razvoja na prostovoljna gasilska društva ni le redno
tehnično izpopolnjevanje njihovih orodjarn in strategij posredovanja operativnih članov ob
nesrečah, temveč se vzporedno s tem spreminjajo tudi vrste nesreč: namesto požarov na
objektih so vse pogostejši požari v dimnikih kurišč, vremenske ujme in reševanje udeležencev
v prometnih nesrečah.154
Slovenska naselja: prostovoljnim gasilskim društvom se od formalnih oblik druženja in
sodelovanja pripisuje največji vpliv na skupne dejavnosti v podeželskih skupnostih. Varnost,
zaščita in pomoč ljudem v nesreči155 so osnovni namen prostovoljnih gasilskih društev in s tem
skupni imenovalec različnih življenjskih stilov, družbenih predstav in vrednot v podeželskih
skupnostih. Laična, nepolitična in humanitarna pravna narava prostovoljnih gasilskih društev
v podeželskih omrežjih156 krepi njihov pomen pri združevanju deležnikov v naselju ne glede na
njihovo politično ali versko opredeljenost.
Redna izobraževanja in praktične vaje prostovoljnih gasilcev pa v slovenskih naseljih niso zgolj
obveznost v urjenju za posredovanje v primeru nesreč, temveč so tudi spodbuda k
neformalnemu druženju in sodelovanju pri dejavnostih, ki s prostovoljnim gasilstvom niso
neposredno povezane. Prostovoljna gasilska društva niso le generator, temveč tudi inkubator
novih idej in pobud v podeželskih skupnostih. Na Suhi pri Predosljah člani gasilskega društva
152
Feriendorf Nehden, 2015.
Vzorci statutov in pravilnikov GZ in PGD, 2015; Die Feuerwehr, 2015.
154
Zgodovina PGD Olševek, 2015; strnjen pregled prinašata tudi tudi: Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str.
548 – 551. Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 199 – 208; Prostovoljno gasilsko društvo
Suha: 1926 – 1996, 1996, str. 3 – 6.
155
Vzorci statutov in pravilnikov GZ in PGD, 2015.
156
Prav tako.
153
61
vsako leto na dan državnosti organizirajo kolesarjenje krajanov na Jezersko s piknikom, ob
koncu leta pa koledovanje. Na Šenturški Gori so leta 2012 in 2013 na pobudo članov gasilskega
društva organizirali pohod v Krvavško pogorje z ogledom Medvedove jame. Pogosto
organiziranje »negasilskih« dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev so v slovenskih naseljih
opazili tudi številni raziskovalci življenja na podeželju: etnologinja Dolžan je ob proučevanju
običajev na Suhi pri Predosljah zapisala, da je prostovoljno gasilsko društvo hrbtenica
skupnega življenja v naselju.157 Številne raznolike dejavnosti in prireditve prostovoljnih
gasilskih društev so v naseljih ovrednotene kot pozitiven doprinos k življenju v podeželski
skupnosti. Njihov ugled in razširjena terenska mreža društev na lokalni ravni zagotavljata tudi
angažiranje otrok in mladih na gasilskih tekmovanjih.
»Vse bolj se mi dozdeva, da danes medsebojne odnose in socialno kohezivnost v vasi
najbolj uresničujemo - in živimo - prav skozi dogajanje v gasilskem društvu.«
(Olševek, moški, 72 let)
Med možne vire financiranja po statutu prostovoljnih gasilskih društev sodi tudi organizacija
gasilskih veselic. Te prireditve so pokazatelj podpore prostovoljnih gasilskih društev v
podeželskih skupnostih, saj njihova organizacija zaradi številnih raznolikih priprav ne kaže le
na aktivnost gasilskih društev, temveč tudi na povezanost celotne podeželske skupnosti.
Veselice so bile del tradicije vsakoletnega sodelovanja podeželskih skupnosti do
osamosvojitve Republike Slovenije, nato pa se je njihova pogostnost zmanjšala zaradi vse več
pravnih omejitev in inšpekcijskega nadzora pri izstavljanju računov, zagotavljanju varnostnih
pogojev in higienskih predpisov.
Velika povezovalna moč prostovoljnih gasilskih društev je obenem ovira za delovanje drugih
društev, prireditev in pobud v naselju, še posebno, če med njimi ni zadostnega sodelovanja in
medsebojnega usklajevanja dejavnosti. Vse bolj se kažejo tudi razvojne težnje organiziranja
gasilskih veselic v smeri turističnih (»komercialnih«) dogodkov, kamor se skuša z namenom
dobička privabiti čim več ljudi tudi z medijskim oglaševanjem: pri tem je pogosto vloga
prostovoljnega gasilstva in podeželske skupnosti drugotnega pomena. Nekatere osnovne
naloge gasilskega društva so zaradi organiziranja številnih drugih dejavnosti neustrezno
opravljene: pri tej raziskavi se je kot malomarno hranjena in nepopolno vodena izkazala tudi
večina društvenih arhivov in statističnih evidenc.
»Problem ni le v gasilskih domovih, temveč tudi v opremi društev: ali je zares potrebno
imeti v vseh vaseh tako velike in močne gasilske avtomobile? Je njihova velika moč
res sorazmerna z učinkom uspešnosti posredovanja ob naravnih nesrečah? Priznajmo
si, da so prostovoljni gasilci ponekod pretiravali glede svojih gasilskih domov in
oprem. To izčrpava sredstva občine in škodi drugim pomembnim projektom /…/. Zdi
se mi, da imamo pri gradnji gasilskih domov in njihovi opremi v vaseh spet opravka s
tisto slovensko značilnostjo, da zidamo in kupujemo stvari samo zato, da smo boljši
od soseda.« (Olševek, moški, 51 let)
Nemška naselja: namen, organiziranost in načini financiranja prostovoljnih gasilskih društev
so urejeni podobno kot v Republiki Sloveniji. Ekipa operativnih članov se z namenom
157
Dolžan, 1983, str. 462.
62
teoretičnega in praktičnega urjenja srečuje enkrat mesečno. V podeželskih skupnostih je bolj
kot pogum gasilcev izpostavljen velik pomen znanja, ustrezne usposobljenosti in njihove
stalne razpoložljivosti za posredovanje v nesrečah.
Sodoben način življenja je zaradi vse daljšega delovnega časa in dnevnih migracij iz naselja
okrnil delovanje in pomen prostovoljnih gasilskih društev pri zagotavljanju varnosti v primeru
nesreč. Večina članov operativne skupine gasilskega društva je vsak dan na delovnem mestu
izven naselja, zato se je podeželska skupnost namesto na odzivni čas domačega gasilskega
društva bolj začela zanašati na poklicne gasilske enote iz bližnjih mest ali gasilska društva iz
večjih okoliških naselij.
»Leta 2017 bo naše gasilsko društvo dobilo nov gasilski avto. Ker bo večji od
sedanjega, je stavba gasilskega doma premajhna, zato bo treba zgraditi še nov
gasilski dom. Občina Brilon bo za ta namen investirala 150 tisoč evrov: to so zelo
visoki stroški, sploh če vemo, da prostovoljnih gasilcev ni vedno doma in da je gasilsko
društvo zaradi načina življenja, ko ima čez dan vsak svojo službo, sposobno manj hitro
ukrepati ob požarih kot včasih, ko so bili vsi doma.« (Nehden, moški, 47 let)
Zmanjševanje učinkovitosti prostovoljnih gasilskih društev v naseljih vzbuja pomisleke o
upravičenosti nadaljnjega investiranja finančnih sredstev v vzdrževanje gasilskih domov in
gasilske opreme: možnost njihove pravočasne uporabe je zaradi vse daljše odsotnosti članov
gasilskega društva iz naselja ob nesrečah majhna. V naselju Helmeringhausen je v zadnjem
desetletju prostovoljno gasilsko društvo neaktivno, saj ni več dovolj operativnih članov, da bi
bilo smiselno vlagati v gasilsko opremo. Mreža prostovoljnih gasilskih društev je v izbranih
naseljih pod vse večjim pritiskom ekonomske »vzdržnosti«, razmerja med vložkom finančnih
in časovnih sredstev deležnikov ter njihovim učinkom pri opravljanju osnovnega namena
društva. Razvojne težnje mreže prostovoljnih gasilskih društev so usmerjene k prostorski
koncentraciji v naseljih z višjimi stopnjami središčnih funkcij, prihodnost celotne gasilske
dejavnosti pa v postopnem premiku od delovanja na pretežno prostovoljni osnovi k obliki
storitvene dejavnosti, to je h krepitvi poklicnih gasilskih enot.
»Zanimivo je, da na eni strani vse dlje in vse zahtevnejše delamo na delovnih mestih
za svoj zaslužek in gospodarsko rast, po drugi strani pa se ne znamo več dobro soočiti
s problemi, ki so jih naši predniki z medsebojnim sodelovanjem znali mnogo bolje
rešiti. Tak primer je razpadanje mreže prostovoljskega gasilstva v naseljih in
posledična višja ogroženost življenj ob nesrečah.« (Helmeringhausen, moški, 46 let)
63
Slika 18: Intervencija prostovoljnega gasilskega društva na Olševku zaradi v neurju podrtih dreves leta 2012
Vir: arhiv PGD Olševek, 2012.
Slika 19: Intervencija prostovoljnega gasilskega društva Nehden ob požaru leta 1983
Vir: Nehden, 2013, str. 206.
64

Rekreacija v podeželskih skupnostih
Skupno preživljanje časa v naseljih v proučevanem obdobju poleg prostovoljnega gasilstva in
neformalnega druženja in sodelovanja vključuje tudi športne dejavnosti in rekreacijo. Druženje
ob športu in rekreaciji v naseljih poteka tako v okviru formalnih oblik druženja – športnih
društvih, kot tudi na ravni neformalnih povezav.
Prva športna društva v nemških naseljih so bila ustanovljena v obdobju med obema
svetovnima vojnama. Naselje Sögtrop je športno društvo ustanovilo leta 1921 skupaj s
sosednjimi naselji v dolini Rarbach,158 v naselju Nehden pa so leta 1924 ustanovili nogometno
društvo Germania. Njuno delovanje je bilo prekinjeno med drugo svetovno vojno do leta 1946
v naselju Nehden oziroma leta 1948 v naselju Sögtrop.159 Na Olševku je po koncu druge
svetovne športna dejavnost sprva potekala v okviru športnega društva Partizan na Visokem, v
50-ih letih 20. stoletja pa so ustanovili svoje športno društvo Grintavec.160 V naseljih brez
športnega društva (Helmeringhausen, Suha pri Predosljah in Šenturška Gora) prebivalce
povezuje športna dejavnost bodisi neformalno ali pa v okviru športnih društev v sosednjih
naseljih. Igranje nogometa ima od športnih aktivnosti v vseh društvih najdaljšo tradicijo.
Športna društva so spodbujevalci izgradnje športne infrastrukture v naseljih, kot so igrišča,
garderobe in društveni prostori, saj so bili po koncu druge svetovne vojne neustrezno urejeni
prostori za športne dejavnosti skupni problem vseh športnih društev. Športno društvo iz
naselja Sögtrop je ustrezno zemljišče dobilo leta 1962, pred tem so imeli majhno igrišče v
bližini cerkve.161 V naselju Nehden so do leta 1964 igrali na travnikih okoli naselja, nato pa je
nogometno društvo dobilo v zakup parcelo za izgradnjo igrišča in društvenih prostorov: igrišče
in objekt z društvenimi prostori sta bila prenovljena leta 2008, ko so na strehe tribun namestili
tudi sončno elektrarno.162 Na Olševku so v 80. letih 20. stoletja iz močvirnega sveta na območju
Stagen uredili športni prostor in zgradili tudi manjši objekt za skladiščenje športnih
pripomočkov. Težnje po ureditvi športnih prostorov (in tudi ponos prebivalcev na sprehajalnih
poti) v izbranih naseljih kažejo na spreminjanje načina življenja v smeri krepitve vloge
rekreacije in skupnega preživljanja prostega časa.
Skupna točka vseh treh športnih društev je tudi vsakoletna prireditev, ki je sestavljena iz
rekreacije in piknika. Na Olševku je tradicionalno uveljavljena nogometna tekma stari-mladi, v
naseljih Sögtrop in Nehden pa niz tekem v različnih športnih disciplinah. Te prireditve so
namenjene celotni podeželski skupnosti in so priložnost za medgeneracijsko druženje.
»Športna dejavnost nekajkrat letno združi vso
vas s tekmami na vaškem igrišču v nogometu
med mladimi in starimi Olševčani, celo tekme
moški – ženske so tudi že bile. Na tak način se
družimo in po tekmi naredimo piknik.«
(Olševek, ženska, 45 let)
»Športno
društvo
ima
poleti
svojo
prireditev,/…/ ko gospodinje spečemo pecivo in
pomagamo pri strežbi. Mislim, da pri teh
prireditvah ni dobra zgolj rekreacija, takrat
ljudje iz vasi zares sodelujemo skupaj kot
nekoč.« (Nehden, ženska, 43 let)
158
Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str. 659.
Prav tako.
160
Podjed, 2014.
161
Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str. 659 – 665.
162
Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 230.
159
65
Rekreacija je v podeželskih skupnostih organizirana tudi v neformalni obliki. Primer takih
športnih dogodkov so že omenjeni izleti, ki jih organizirajo gasilska društva, ter športne igre,
ki jih v naselju Helmeringhausen pripravi društvo družine Kolping. Omenjene so tudi
neformalne rekreativne aktivnosti starejšega prebivalstva.
»Ker je Olševek izhodišče za različne
sprehajalne poti, se nekateri družijo tudi na
sprehodih, še posebno starejše ženske, ki so že
v pokoju. Tudi mlajši /…/ imajo radi sprehod ali
vzpone na Možjanco.« (Olševek, ženska, 45 let)

»Moja mama je stara je 83 let in je pred nekaj
leti postala vdova. Ker je v vasi okoli 20 vdov,
/…/ se enkrat tedensko skupaj odpeljejo plavat
v mesto Brilon in to počnejo že kar nekaj let.«
(Nehden, moški, 47 let)
Strelska društva
V izbranih nemških naseljih so aktivna strelska društva. Njihovo delovanje izhaja iz
srednjeveške tradicije paravojaških skupin, ki so leta 924 z zakonom vzhodnofrankovskega
kralja Henrika I. o vojaški zaščiti mest postale zadolžene za obrambo vasi v primeru vojne.163
V 19. stoletju so svoj obrambni značaj postopno izgubile in se preoblikovale v strelske
bratovščine, ki so v obdobju med svetovnima vojnama prevzele društveno obliko
organiziranja.164 Strelska društva so bila ob koncu druge svetovne vojne v vseh zavezniških
okupacijskih conah Nemčije razpuščena, vendar so zaradi njihove tradicije in priljubljenosti
leta 1947 zavezniške oblasti na območju zvezne dežele Severno Porenje – Vestfalija ponovno
dovolile njihovo delovanje.165
V nemških naseljih so strelska društva pomembni nosilci ohranjanja skupnega življenja in
imajo središčni položaj v mreži društev v podeželskih skupnostih. So »simbolični« ostanki
nekdanje organizirane skupne zaščite in obrambe življenjskega prostora podeželskih
skupnosti. Na njihov namen kaže tudi pozdrav strelskih društev: »Za vero, običaje in
domovino«.166 Včlanijo se lahko le moški z dopolnjenim 16. letom starosti: postati član
strelskega društva pomeni prehod moškega iz otroštva v odraslost. V društvih organizirajo
vadbo streljanja na urejenem in zaščitenem zunanjem prostoru, običajno ob športnem igrišču.
Cilj je z izstrelkom iz pištole čim natančneje zadeti tarčo. Zaradi vremenskih razmer vadba
poteka večinoma v spomladanskih in poletnih dneh.
Vsako leto, običajno poleti, vsako strelsko društvo organizira tridnevni strelski praznik
(nemški izraz »Schützenfest«), ki je najdlje trajajoča in običajno najbolj obiskana prireditev v
naselju. Poleg tekmovanja v streljanju vključuje tudi bogoslužje v cerkvi, slovesni sprevod
članov društva, pogostitev in ples. Na priljubljenost strelskega praznika v proučevanem
obdobju kažejo tudi številne fotografije,167 ki poleg sprevoda in tekmovanja članov prikazujejo
z zelenjem okrašene hiše in izobešene zastave. Organizacija take prireditve – podobo kot
163
Deutscher Schützenbund, 2015; Die Geschichte der Schützvereine, 2015.
Schützenbruderschaft St. Hubertus Helmeringhausen, 1999, str. 48 – 49;
Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str. 637.
165
Schützenbruderschaft St. Hubertus Helmeringhausen, 1996, str. 49 – 50.
Geschichte: St. Lambertus Schützenbruderschaft Kirchrarbach, 2015.
166
Schützenbruderschaft St. Hubertus Helmeringhausen, 1996, str. 51.
167
Prim.: Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 209 – 225; fotografska zbirka knjige Tief
verwurzelt - weit verzweigt, 2012; zasebna arhivska zbirka Josefa Höppeja.
164
66
veselice prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji – zahteva podporo in sodelovanje celotne
podeželske skupnosti.
»Strelsko društvo s strelskim praznikom poleti najbolj pritegne ljudi, saj je to zelo
stara tradicija. Ta praznik ljudi še vedno močno povezuje ljudi in zato sodeluje skoraj
vsa vas.« (Nehden, ženska, 65 let)
Strelska društva poleg strelišča upravljajo tudi s svojimi društvenimi prostori in dvorano, kjer
se odvija ples ob strelskem prazniku in kot prizorišče služi tudi za večino ostalih prireditev v
naselju čez leto. V nasprotju s športnimi društvi so imela strelska društva prostore in dvorano
za svoje delovanje urejene že pred začetkom druge svetovne vojne: Helmeringhausen od leta
1900,168 Sögtrop od 1910169 in Nehden od leta 1926.170 Po koncu druge svetovne vojne so v
kronikah strelskih društev zabeleženi predvsem postopki in stroški njihove prenove.171
Upravljanje z dvorano strelskemu društvu v naselju krepi položaj v mreži društev, saj se zaradi
učinkovite rabe skupnih prostorov različni deležniki in (ne)formalne oblike druženja in
sodelovanja medsebojno povezujejo in koordinirajo.
Kritika strelskih društev izpostavlja preveliko osredotočenost njihovih dejavnosti le na
pripravo svojih strelskih praznikov v poletnih mesecih, mnogo manj pa so aktivni v preostalem
času, še posebno pozimi. Skupni točki s kritiko prostovoljnih gasilskih društev v slovenskih
naseljih sta tudi oviranje delovanja ostalih društev v naseljih zaradi njihove uveljavljenosti ter
vse močnejši turistični (»komercialni«) značaj strelskih praznikov, kjer sta podeželska skupnost
in ohranjanje tradicije zaradi želje po čim večjem številu obiskovalcev – in dobičku drugotnega pomena. S strelskimi prazniki si strelska društva v posameznih naseljih
medsebojno konkurirajo za pridobitev čim večje medijske pozornosti.
»Na vsako prireditev je treba pogledati kritično /…/. Za strelske praznike v vaseh je
značilna zelo visoka stopnja konzuma alkohola. Jaz ne pijem alkohola in ko se
praznuje strelski praznik z glasbo in popivanjem, se tem ljudem zelo težko pridružim,
saj se počutim tujega. Pa tudi ljudje, ki strelski praznik organizirajo, raje vidijo, da
ljudi, ki ne pijejo alkohola, na praznovanje ni, ker ne vplivajo dobro na vzdušje.«
(Helmeringhausen, moški, 52 let)

Verske in karitativne dejavnosti
Mreža verskih dejavnosti v okviru župnij ohranja delovanje pevskih zborov, mladinskih in
karitativnih skupin ter vpliva na ohranjanje običajev. Duhovniki na župnijah so lahko vplivni
deležniki v podeželskem omrežju, saj zaradi svojega dušnopastirskega poslanstva čas in delo
lahko usmerjajo ne samo v organiziranje verskega življenja v podeželski skupnosti, temveč tudi
raziščejo, prepoznajo in spodbujajo razvojne priložnosti naselja.172
168
Schützenbruderschaft St. Hubertus Helmeringhausen, 1999, str.41.
Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str. 638.
170
Nehden: Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013, str. 212.
171
Schützenbruderschaft St. Hubertus Helmeringhausen, 1999, str. 54 – 57.
172
Robič Simon, 2015; Občina Cerklje na Gorenjskem, 2015.
169
67
»Tudi župnik je prepoznal privlačnost Šenturške
Gore in je zato k sebi v župnišče vabil svoje goste
na oddih.« (Šenturška Gora, moški, 50 let)
»Župnik, ki je živel v vasi, je bil avtoriteta in
organizator tudi kulturnega življenja.«
(Helmeringhausen, moški, 52 let)
V sodelovanju med posvetnimi in verskimi oblikami druženja in sodelovanja je v obdobju med
leti 1945 in 1991 opazna razlika med slovenskimi in nemškimi naselji. V nemških naseljih so
bili v tem obdobju duhovniki običajno tudi člani posvetnih (športnih, strelskih, gasilskih)
društev, zato njihova vloga ni bila omejena zgolj na dušnopastirske dejavnosti v župniji, temveč
so bili pomembni deležniki tudi pri organiziranju posvetnega družabnega življenja v
naseljih.173 Na prireditvah posvetnih društev so običajno sodelovali z bogoslužji in blagoslovi.
Na povezanost posvetne in verske sfere v nemških naseljih kaže fotografsko gradivo verskih
procesij ob cerkvenih praznikih, kjer člani društev sodelujejo z uniformami in z društvenimi
praporji.
Sodelovanja med posvetnimi in verskimi oblikami druženja in sodelovanja v slovenskih naseljih
med leti 1945 in 1991 zaradi medsebojnih ideoloških in političnih nasprotij174 v društvenih in
župnijskih arhivih večinoma ni mogoče zaslediti, enako velja tudi za verske obrede in procesije
po ulicah in okolici naselij. Duhovniki so bili omejeni na organiziranje dejavnosti v okviru
župnije.175 Povezovanje verske in posvetne sfere je v slovenskih naseljih povezano z
demokratizacijo in osamosvojitvijo Republike Slovenije leta 1991. Nanj kažejo viri iz arhivov –
večinoma gasilskih – društev z vključitvijo duhovnikovega bogoslužja in blagoslova176 v
slovesnost ob prevzemu novih gasilskih vozil ter otvoritvi novih javnih objektov v naselju, kot
so gasilski domovi177 in nove ceste.
Podoba verskega življenja ima v naseljih nekaj podobnih razvojnih teženj. Upadanje števila
duhovnikov vpliva na prostorske spremembe župnijskih mrež, saj je en duhovnik zadolžen za
vse več župnij. Župnije nemških naselij so zato povezane v župnijske zveze iz več blizu ležečih
župnij zaradi lažjega upravljanja in skupnih dušnopastirskih dejavnosti. Na podoben način je
povezana tudi župnija Šenturška Gora z župnijo Tunjice.178 Te spremembe ljudje zaznavajo kot
centralizacijo dušnopastirskih dejavnosti v večjih naseljih, ki se kaže v zmanjševanju
pogostnosti bogoslužij v naselju, nepovezanosti in s tem tudi odtujenosti duhovnika od
podeželske skupnosti. Vse več zadolžitev pri dušnopastirski dejavnosti v naselju, kot so
priprava bogoslužij, skrb za vzdrževanje objektov in organizacija prireditev, morajo od
namesto duhovnika prevzeti laiki.
173
Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012, str. 659 – 668.
Nećak in Repe, 2003, str. 295.
175
Nećak in Repe, 2003, str. 297.
176
Šubic, 2009, str. 7.
177
Duhovnikov blagoslov novega gasilskega doma leta 1992 omenja tudi:
Prostovoljno gasilsko društvo Suha: 1926 – 1996, 1996, str. 11.
178
Zavrl Žlebir, 1999 a, str. 6.
174
68
»Župnik je zelo centralističen, najraje bi vso
župnijsko občestvo naenkrat strpal v župnijsko
cerkev v Šenčurju, čeprav to ni prav, saj imamo
tudi na Olševku podružnično cerkev. Razumem
pa njegove argumente, da ima na voljo toliko
kadrov, kot jih ima – drugače ne gre, saj
duhovnikov manjka in jih bo vse manj.«
(Olševek, ženska, 45 let)
»V vasi imamo tudi cerkveni svet laikov, v njem
je tudi moja tašča. Oni so odgovorni za pripravo
bogoslužij in organizacijo cerkvenih dogodkov;
naš duhovnik ne živi v vasi. Danes nima več
vsaka župnija svojega župnika, župnije so
organizirane v župnijsko zvezo, ki jo oskrbuje en
duhovnik.«
(Helmeringhausen, moški, 38 let)
Prostorske spremembe župnijskih mrež in dejavnosti župnijskih skupnosti ter menjave
duhovnikov so povezane tudi z upadanjem tedenskega obiska nedeljskih bogoslužij in
sodelovanja v različnih oblikah verskega življenja. Glavna razloga za zniževanje povezovalne
moči Rimokatoliške cerkve kot ustanove v naseljih sta po mnenju intervjuvancev vsebinska
neprivlačnost dušnopastirskih dejavnosti župnij ter vse večje pomanjkanje duhovnikov, kar
pa močno vpliva tudi na kakovost dušnopastirskih dejavnosti.
»Cerkvi na Olševku in na ravni župnije
povezovalna vloga danes upada, saj vse manj
mladih hodi k maši /…/. Deloma je to splošna
značilnost časa, v katerem živimo, res pa je tudi,
da župnije ne znajo prisluhniti svojim ljudem.«
(Olševek, moški, 23 let)
»Če povem iskreno, je v nedeljo v naši vasi le
jutranja maša in nedeljsko jutro je edino v
tednu, ko se lahko malo dlje spi, zato je bolj
slabo obiskana, /…/ čeprav dvomim, da bi bilo
veliko več obiska, če bi bila maša v nedeljo
zvečer.« (Helmeringhausen, moški, 38 let)
V naseljih se rednih nedeljskih bogoslužij in verskih oblik življenja večinoma udeležujejo
starejši in upokojeni ljudje. Župnijske mreže se temu prilagajajo z organizacijo različnih
dogodkov, ki so namenjene predvsem njim: romanja, srečanja starejših, molitvene skupine.
Mlajše generacije so z dušnopastirsko dejavnostjo povezane bolj priložnostno in ob posebnih
dogodkih v družini, kot so krst, prvo obhajilo, birma, poroka in smrt. Stopnja povezovalne
moči, razvojne težnje župnijskih mrež in prihodnost verskega življenja v naseljih bodo odvisne
od prilagoditve in reformiranja dušnopastirskih dejavnosti na ravni župnij in tudi celotne
Rimokatoliške cerkve kot ustanove.
Slovenska naselja: versko življenje je povezano s kulturnimi dejavnostmi, predvsem s
pevskimi zbori in veroučnimi skupinami (v nemških župnijah veroučnih skupin zaradi možnosti
verouka kot izbirnega predmeta v šoli ni). Podeželsko skupnost povezuje skrb za vzdrževanje
in obnovo cerkve v naselju ter priprava na velika verska praznovanja, kot sta nova maša ali
blagoslovitev obnovitvenih del v cerkvi. Obiskovanju verskih dejavnosti in udejstvovanju v
skupinah pod okriljem župnij se pripisuje pomembno vlogo v povezovanju podeželske
skupnosti, vendar se hkrati opozarja, da vse več aktivnosti v župnijski mreži vodijo in pripravijo
vedno isti deležniki in ne več skupnost kot celota.
»Olševčani se med sabo sami domenimo, kdo bo kaj postoril v cerkvi in okoli nje, saj
mežnarja zadnja leta nimamo /…/. Za njim ni nihče hotel prevzeti te vloge.«
(Olševek, ženska, 60 let)
Nemška naselja: pri ustanovitvi večine društev in formalnih povezav v naseljih so pogosto
sodelovali duhovniki, zato so bile društvene dejavnosti – deloma so se te vezi ohranile do
danes – povezane s krščanskim izročilom verskega življenja v naselju: praznovanje strelskega
69
praznika se začne z bogoslužjem v cerkvi, društvo družine Kolping skrbi za dušnopastirsko
dejavnost med otroki in mladimi, s krščansko tradicijo pa je povezana tudi politična zveza CDU
(nemška kratica za zvezo nemških krščanskih demokratov) in Karitas. Upadanje vpliva in
»avtoritete« duhovnika kot deležnika in povezovalca življenja je v naseljih spremenilo tudi
značilnosti medsebojnega sodelovanja: duhovnik se vse manj posveča posamezni podeželski
skupnosti, društva v naseljih pa delno prevzemajo tudi dušnopastirske dejavnosti.
»Vsa društva v vasi temeljijo na krščanskih idejah /…/.V vasi nimamo več župnika, to
ljudje večkrat obžalujejo in se vse bolj zavedajo sprememb, na katere se bomo morali
vsi prilagoditi/…/. Cerkev v obliki ustanove z duhovniki izgublja na pomenu in to je
pomembna sprememba v večini vasi in nasploh v družbi, s katero se bomo morali
sprijazniti vsi in poiskati nove alternative. Delno bodo njeno vlogo prevzela tudi
društva.« (Helmeringhausen, moški, 52 let)
Nemška naselja imajo v nasprotju s slovenskimi naselji skrb za financiranje delovanja svoje
župnijske mreže v institucionalizirani obliki: za članstvo v Rimokatoliški cerkvi in s tem za
možnost udejstvovanja v župniji verniki plačujejo predpisano davčno obveznost škofiji, ki nato
odloča o razporeditvi denarnih sredstev za financiranje dušnopastirske dejavnosti njenih
župnij. Plačilo davka na osnovi osebnega deležnikovega dohodka spodbuja razkorak med
osebnim verskim prepričanjem in formalnim članstvom in sodelovanjem posameznika v
verskem življenju župnijske mreže.
»V vasi moramo ločiti vpliv vere posameznika in vpliv Cerkve kot ustanove. Veruje
lahko tudi vsak zase brez Cerkve in ta razkorak se je začel opažati tudi v vasi. Cerkveni
davek je pri ljudeh omajal vero, saj mora ob dobri plači vernik na leto cerkvi plačati
tudi po 2000 evrov davka, to pa je kljub dobrim dohodkom že kar precej denarja, ki
ga lahko prihraniš z izstopom iz Cerkve in veruješ brez njene pomoči.«
(Sögtrop, moški, 61 let)
Karitas se v naseljih ukvarja predvsem s starejšimi in onemoglimi prebivalci: zanje je enkrat
mesečno organizirano srečanje ob kavi in pogostitvi, pogosto jim prostovoljci pomagajo tudi
pri dnevnih opravilih v gospodinjstvu. Naraščajoča potreba po pomoči starejšim v Karitas kaže
na naraščanje potrebe po oskrbi starostnikov v naseljih zaradi staranja prebivalstva in hkrati
tudi vse daljšega delovnika mlajših generacij. V naseljih se zavedajo, da dobrodelne
organizacije niso dovolj za zagotovitev oskrbe in pomoči starejših, temveč bo nujen tudi razvoj
mreže storitvenih dejavnosti, kot so nega na domu, ponudba varstva starejših, mobilnost
zdravstvenih storitev in oskrbe z življenjskimi potrebščinami.
»Karitas v naših vaseh ni več organizacija, ki bi revnim ljudem priskrbela mleko, maslo
in moko, ampak je začela skrbeti za starejše, saj zanje še ni primerno poskrbljeno s
strani naše skupnosti in tudi ne drugih ustanov, kot so občina in socialne službe. Vaška
skupnost bo morala odgovoriti tudi na to, saj Karitas vsega ne bo mogel opraviti.«
(Helmeringhausen, moški, 52 let)
70

Občine in lokalna samouprava
Povezana in aktivna podeželska skupnost z oblikovanjem predlogov največ pripomore k
lastnemu razvoju in uspešnemu povezovanju z ustanovami. Velika razvojna vrednost lokalnih
idej in pobud, ki do občinske ravni pridejo iz angažirane podeželske skupnosti, je skupna točka
vseh izbranih naselij. Njihovi predlogi in pobude spodbujajo nastanek in prepletanje vezi med
deležniki in različnimi ravnmi odločanja in upravljanja s funkcionalnim območjem naselja
(povezovalna raven vezi – glej Sliko 10).
Občine so v naseljih obeh držav na svojem območju pristojne za vzdrževanje komunalne
infrastrukture, cest in drugih javnih objektov v naseljih179 ter za mrežo osnovnih šol.180
Osnovne šole spodbujajo medsebojno sodelovanje šoloobveznih otrok tako na kulturnem kot
tudi medgeneracijskem področju: skupaj z lokalno skupnostjo se organizira čistilne in
dobrodelne akcije ter podobne pobude. Nadzor nad financiranjem in vzdrževanjem mreže
osnovnih šol je hkrati tudi en od mehanizmov lokalne samouprave pri vzpostavljanju občutka
pripadnosti in odgovornosti do razvoja lokalne skupnosti v svojem življenjskem prostoru.
Povezanost podeželske skupnosti se zaradi obiskovanja otrok podružnične osnovne šole v
naselju ali njegovi okolici kaže tudi v protestih ob odločitvi občinske in šolske uprave za njihovo
zaprtje.
»Zelo dobro je, da imamo podružnično osnovno
šolo na Olševku, saj se med otroci že zelo zgodaj
razvije kolegialnost in občutek pripadnosti
kraju. Na podružnični šoli že kot majhen otrok
sklepaš prva prijateljstva najprej znotraj
domače vasi in spoznavaš ljudi iz svojega
lokalnega okolja. Ko odrasteš, te medsebojne
vezi včasih ostanejo bolj močne, kot si včasih
priznamo. Na njih nemalokrat temelji vse
dogajanje na vasi.« (Olševek, moški, 23 let)
»Nekatere zveze iz osnovne šole med ljudmi
obstanejo celo življenje. Tudi v Sögtropu je
nekaj skupin ljudi, tako mlajših kot starejših
generacij, ki se družijo od časa svojega otroštva,
njihovo prijateljstvo pa se je začelo prav v
osnovni šoli v Kirchrarbachu. S pomočjo teh
skupin se organizirajo vaški prazniki in skupne
akcije, v skupinah se praznuje rojstne dneve. Od
letošnjega avgusta pa je šola zaprta.«
(Sögtrop, moški, 84 let)
Slovenska naselja: neuresničene želje in predlogi ob preoblikovanju mreže lokalne
samouprave pred dvajsetimi leti imajo vpliv na današnji pogled intervjuvancev in občutek
njihove pripadnosti občini.181 Z nastankom novih občin sta bili leta 1994 dve izbrani naselji
izločeni iz občine Kranj: Olševek se je vključil v novonastalo občino Šenčur, Šenturška Gora pa
v občino Cerklje na Gorenjskem. Novi občinski središči sta postali tudi sedeža osnovnih šol za
vse podružnične šole v občini: učenci v višjih razredih (predmetne stopnje) osnovne šole vsak
dan hodijo v šolo v občinsko središče, kar vpliva tudi na razvoj občutka pripadnosti mladih in
njihovega medsebojnega povezovanja znotraj novih občin. Njihov občutek pripadnosti občini
je pogosto precej drugačen od generacije njihovih staršev.
179
Grafenauer, 2000, str. 418 – 419; Erfolgsmodell Kommunale Selbstverwaltung, 2015;
Verfassung für das Land Nordrhein-Westfalen, 2015 (glej 78. člen).
180
Prav tako.
181
O različnih pogledih prebivalcev Šenturške Gore na vlogo občine Cerklje na Gorenjskem ob prenovi cest med
Gradom in Šenturško Goro poroča članek Zavrl Žlebir, 1996, str. 3.
71
»Meni se zdi, da je Olševek bližje Preddvoru in da so ljudje z njim od nekdaj bolj
povezani, ker so tja dolgo časa hodili v šolo. /…/. Šenčur mi je kot središče sedanje
občine povsem tuj.« (Olševek, ženska, 60 let).
»Prvi župan občine Šenčur je zahteval, da se vse učence v novoustanovljeni občini
vpiše v osnovno šolo Šenčur in ne v osnovne šole sosednjih občin, saj sicer občina ne
bo zaživela /…/. To je bila zelo modra poteza, da je najprej med mlado generacijo
začel vzpostavljati občutek pripadnosti novi občini, saj se njihov čut pripadnosti šele
razvijal.« (Olševek, moški, 72 let)
Krajevna skupnost kot oblika lokalne samouprave na najnižji prostorski ravni velja za
nemočno in neaktivno, čeprav bi morala biti osnovna vez med občino in podeželsko
skupnostjo ter spodbuda k bolj tehtnemu in jasnejšemu razreševanju vprašanj o upravljanju s
prostorom posamezne podeželske skupnosti.182 Na Olševku in Šenturški Gori vidijo glavni
vzrok za njihovo nemoč v občinskih statutih svojih občin,183 ki krajevnim skupnostim
dodeljujeta status posvetovalnega organa brez značaja pravne osebe javnega prava, zato ne
morejo razpolagati s svojimi finančnimi sredstvi neodvisno od občine. Krajevna skupnost
Predoslje, kamor spada naselje Suha, pa status pravne osebe javnega prava ima,184 vzrok za
nezadovoljstvo na Suhi pa je v razporejanju lastnih finančnih sredstev med naselji Predoslje in
Suha.
Člani krajevnih skupnosti so nemotivirani in brez jasno določenih ciljev pri spodbujanju
sodelovanja in dejavnosti v podeželskih skupnostih. Namesto utrditve položaja pri
spodbujanju angažiranja in predstavljanja podeželske skupnosti na občinski ravni krajevne
skupnosti le redko prostovoljno prevzemajo odgovornost za uresničitev pobud.
»Danes se nihče več noče izpostaviti in prevzeti odgovornost, da bi se nekaj
organiziralo za celo vas. Ljudi aktivira le še denar. Če se dela prostovoljno, ni
nobenega interesa. Tako pač je.« (Suha, moški, 45 let)
Neaktivnost krajevnih skupnosti pri spodbujanju sodelovanja in razvoja novih idej vpliva na
občutek »obrobnosti« lege naselja v občini in njihove »pozabljenosti« pri načrtovanju novih
občinskih investicij. Kljub temu pa uspešne, čeprav redke izvedbe pobud pod vodstvom
krajevnih skupnosti, kot so čistilne akcije in vzdrževalna dela na skupnih objektih v naselju,
povezujejo podeželsko skupnosti in krepijo zavest o vrednosti uresničitve idej podeželske
skupnosti za njen lastni razvoj.
»Nenehno imamo občutek, da smo v občini precej pozabljeni. V občinskem glasilu
Jurij ni Olševek niti omenjen, kaj šele, da bi bil o njem napisan kakšen članek. Zavedam
se, da bi se morali tudi sami bolj angažirati /…/.« (Olševek, ženska, 45 let)
»Suha je del mestne občine Kranj, ampak samo zelo obrobni del, od vseh pozabljen.
Kadarkoli smo se lotili obnove cest ali objektov, smo morali vaščani vedno večino
stvari postoriti sami /…/.« (Suha, moški, 45 let)
182
Ostrožnik, 2010, str. 31 – 34.
Statut občine Cerklje na Gorenjskem, 2010, str. 23 – 24 (v statutu se uporablja izraz vaški odbor);
Statut občine Šenčur, 2011, str. 19.
184
Statut Mestne občine Kranj, 2015 (glej 9. člen).
183
72
Nemška naselja: z delovanjem občin so v nemških naseljih zadovoljni, čeprav njihove pobude
v občinskem svetu niso vedno sprejete: v naseljih Sögtrop in Helmeringhausen kljub zavedanju
finančne »nevzdržnosti« dodatnih linij avtobusnega prevoza občine obdolžujejo za slabe javne
povezave. Občine imajo v lasti večino javnih objektov v naselju, kot so športni in šolski objekti,
strelske dvorane ter gasilski domovi. Z njimi upravljajo društva v naselju, čeprav se vzdrževalna
dela na objektih krijejo iz občinskega proračuna: občine zato spodbujajo prenos lastništva
javnih objektov na društva zaradi njihovega lažjega upravljanja in boljšega trženja. Ta pobuda
v naseljih proži različne odzive: na eni strani je to velika priložnost za društva, da si s trženjem
objektov pridobijo dodatni finančni priliv, po drugi strani pa se zavedajo tudi novih bremen
njihovega vzdrževanja in s tem dodatnega dela v društvih.
»Občina nima denarja za vzdrževanje teh objektov, /…/ zato na tak način skušajo
prihraniti finančna sredstva, to je bistveno.« (Helmeringhausen, ženska, 30 let)
Krajevni predstavnik je osnovna vez med podeželsko skupnostjo in občino. Zadolžen je za
zbiranje in posredovanje novih pobud občini ter koordiniranje dogodkov in projektov v
naselju. Krajevni predstavnik dvakrat na leto skliče zbor podeželske skupnosti z namenom
seznanitve o dogajanju v naselju in zbiranja novih pobud. Poleg opravljanja nalog v povezavi z
občino so krajevni predstavniki pogosto tudi pobudniki prireditev in različnih družbenih akcij
v naseljih. Krajevni predstavnik ima v podeželski skupnosti formalno glavni položaj, njegovi
učinki na sodelovanje in povezovanje pa so odvisni predvsem od njegovih ciljev in
angažiranosti.
Krajevni predstavnik ne odloča o financiranju občine v infrastrukturo in projekte v naselju: to
nalogo ima, tako kot v občinah Republike Slovenije, občinski svet.185 Finančno plat organizacije
prireditev ter projektov v naselju (izdajanje računov, najem storitev, nakup blaga) so zato
običajno prevzela društva. Ko so se z letom 2000186 v naseljih začela ustanavljati nova »vaška«
društva kot formalne oblike podeželskih skupnosti zaradi prevzema lastništva nekaterih javnih
stavb v naselju, so s tem podeželske skupnosti dobile svojo blagajno in lastna finančna
sredstva. V naselju Nehden z novim društvom niso prevzeli le lastništva poslopja nekdanje
šole, kjer imajo danes svoje prostore društva, temveč so organizirali in financirali tudi
praznovanje ter izid jubilejnega zbornika ob 900-letnici prve omembe naselja.187 V naselju
Helmeringhausen novo društvo poleg prevzema lastništva javnih objektov že dve leti zapored
izdaja koledar z datumi prireditev v naselju. Ustanovitev društva kot formalizirane oblike
podeželske skupnosti prinaša nove priložnosti: s skupno blagajno se lahko zbira prostovoljne
prispevke in financira nove ideje, podeželska skupnost pa deluje bolj neodvisno od
posameznih deležnikov, občine in društev v naselju.
V moji mladosti je bila vaška skupnost bolj pristna kot danes. Danes se mi zdi s tem
novim vaškim društvom in srečanji, kjer se srečujemo vaščani, nekoliko umetno in vse
skupaj bolj »narejeno«. Včasih je bilo drugače, ljudje smo bili bolj povezani v
vsakdanjem življenju. /…/ Na teh vaških srečanjih manjka tistega pravega, pristnega
duha vaške skupnosti. (Sögtrop, moški, 84 let)
185
Henke, 2014.
Nehden, 2014; Helmeringhausen, 2014; Dorfgemeischaft Sögtrop, 2015.
187
Nehden, 2013, str. 2.
186
73
Slika 20: Spremenjena vloga društev in ostalih formalnih dejavnosti v podeželski skupnosti
74
Slika 21: Čistilna akcija na Olševku leta 2008
Vir: Vas Olševek, 2014.
Slika 22: Čistilna akcija v naselju Sögtrop leta 2013
Vir: Sögtrop, 2014.
75
5.4.
Sodelovanje in skupni cilji na območju podeželske skupnosti
Analiza odgovorov intervjuvancev z računalniškim orodjem Atlas.ti kaže neločljivo povezanost
gradnikov sodelovanja, skupnih ciljev ter prostorske razsežnosti (območje podeželske
skupnosti) v podeželski skupnosti. Ugotovitve na podlagi empiričnih podatkov zajemajo te tri
gradnike skupaj, čeprav jih nekateri avtorji z vsebinsko-teoretskega vidika obravnavajo
ločeno.188
Intervjuvanci so odgovarjali na različna bolj ali manj neposredna vprašanja o skupnih ciljih in
sodelovanju na območju podeželske skupnosti (prim. kateri skupni cilji po njihovem mnenju
povezujejo skupnost, v čem je prednost in v čem slabost življenja na podeželju v primerjavi z
življenjem v mestih). V intervjujih iz slovenskih naselij so prepoznani vsebinski poudarki v
povezavi s podeželjem kot prostorom življenja, z gospodarskega vidika se poudarja tudi
turizem in z njim povezano možnostjo dodatnega zaslužka (denarja). V intervjujih iz nemških
naseljih sta bolj kot pojem podeželja uveljavljena pojma vas in mesto. Z delom na terenu so
bili popisani in fotografirani tudi skupni objekti ter njihova vloga pri druženju in sodelovanju
podeželske skupnosti. Tudi večina zbiranja in proučevanja zasebnih zbirk pisnega in
fotografskega gradiva za posamezna naselja je potekala na terenu, običajno na naslovu oseb
ali društev, ki zbirke hranijo.
Slika 23: Število omemb korenov ključnih besed v povezavi s sodelovanjem in skupnimi cilji na območju podeželske skupnosti
v transkripcijah intervjujev

Na kaj so prebivalci v naselju ponosni?
V odgovorih na to vprašanje se odraža jasen in pozitiven odnos deležnikov, to je na kaj
oziroma na koga so ponosni v svojem naselju in njegovi okolici. So pokazatelji skupnih točk
188
Ploeg in Marsden, 2008, str. 92; Lee in sod., 2005, str. 270; Rutten, Westlund in Boekema, 2010, str. 863.
76
(snovnih in nesnovnih), ki združujejo podeželsko skupnost in jo povezujejo z njenim
življenjskim prostorom.189
Vsem šestim podeželskim skupnostim je skupen ponos na medsebojno povezanost in občutek
skupnosti v naselju, ki se danes ohranja pretežno zaradi skupnega preživljanja prostega časa.
Na »živ« občutek skupnosti kaže medsebojno pozdravljanje sokrajanov, medsebojna sosedska
pomoč, sodelovanje in druženje ter nižja stopnja anonimnosti posameznika kot v mestih.
Medsebojna povezanost in občutek skupnosti med deležniki spodbuja sodelovanje in
doseganje skupnih ciljev: za intervjuvance je to hkrati vrednota in tudi dobrobit življenja v
podeželski skupnosti, ki se bistveno razlikuje od življenja v mestih.
»V mestih še sosed svojega soseda ne pozna. Na
Olševku se med sabo poznamo in si tudi
pomagamo. Sosedje skrbimo en za drugega; ko
nas ni doma, sosed pazi tudi na našo kmetijo,
da ne pride do kakšne nesreče.«
(Olševek, ženska, 60 let)
»V vasi se lahko srečamo s sosedi in se z njimi
družimo, še posebno če potrebujemo pomoč.
Med seboj se poznamo od rojstva, zato si lahko
zaupamo. To je velika prednost življenja v vasi.«
(Sögtrop, ženska, 19 let)
Intervjuvanci vseh izbranih naselij so ponosni na skupne objekte na funkcionalnem območju
naselja, kot so cerkve, verska znamenja, spomeniki, gasilski in krajevni domovi.190 Deležnikom
ti objekti omogočajo identifikacijo s kulturo v prostoru, v katerem živijo, in mu obenem dajejo
pečat tam živeče podeželske skupnosti.191 Informacijska središča oziroma živčni centri
podeželske skupnosti so tudi nekateri deli (območja) v naselju ali njihovi okolici,192 kjer so
stekališča nevidnih tokov raznolikih idej in pobud: središča naselij, ob spomenikih, vodnih
izvirih in zajetjih,193 v okolici naselij na poljskih in sprehajalnih poteh. Skrb za skupne objekte
in območja v naselju je en od skupnih ciljev, s katerimi se podeželska skupnost ohranja ne
glede na prostorsko-časovne spremembe.194 Identiteta deležnikov v podeželski skupnosti se
oblikuje tudi na podlagi naravnih (in ne le kulturnih) značilnosti območja podeželske skupnosti.
Slika 24 prikazuje spremenjeno vlogo skupnih objektov na funkcionalnem območju naselja.
Skupni objekti in nekateri deli funkcionalnega območja so bila na začetku proučevanega
obdobja prizorišča, prostorska stičišča in težišča druženja in sodelovanja podeželske
skupnosti. Danes so nekateri skupni objekti (in območja) deloma neizkoriščeni ali celo v
»funkcijskem vakuumu«, kot so stavbe nekdanjih podružničnih šol ali območij osrednjih
skupnih prostorov. Spremenjena (ne)raba objektov kaže na spremembe v načinu življenja v
podeželskih skupnostih: deležniki so danes bolj povezani s sprehajalnimi potmi, zaradi
možnosti dnevne prostorske mobilnosti pa lahko tudi s številnimi objekti izven svojega naselja.
Z možnostjo mobilnosti, večje ponudbe storitev in s tem deležnikove izbire se aktivni domet
podeželske skupnosti vse bolj širi tudi na primeru prostorov osebnega (in ne le virtualnega)
srečevanja.
189
Klemenčič, 1995, str. 52.
O ponosu vaščanov nad obnovljenimi objekti na Šenturški Gori tudi članek: Zavrl Žlebir, 1999 a, str. 6.
191
Hazler, 2010, str. 57 – 60.
192
Klemenčič, 1995, str. 52.
193
O skrbi in pobudah prebivalcev Suhe ob neurejenem vodotoku Belca: Škrjanc, 1999, str. 11.
194
O skrbi podeželske skupnosti za skupne objekte na Šenturški Gori: Zavrl Žlebir, 1996, str. 3.
190
77
Slika 24: Skupni prostori podeželskih skupnosti
78
»Center vasi je zagotovo cerkev, saj je tukaj že
dolgo časa in ima na vasi prvo mesto med
vsemi stavbami /…/. Ponosna sem na slikovito
lego Olševka, saj od tukaj vidiš tako Julijske Alpe
kot Kamniško-Savinjske Alpe.«
(Olševek, ženska, 45 let)
»Ponosna sem tako na naravo kot na mnoge
poti, kjer se lahko sprehajamo tako domačini
kot tudi turisti. Turistom bi pokazala tudi
kapelo, ki je zelo lepa in obnovljena /…/. To so
nekateri turisti že opazili in vse večkrat pridejo
k nam.« (Sögtrop, ženska, 19 let)
Kot stična točka vseh intervjujev je omenjen tudi turistični potencial naselja in njegove
okolice. Ponos med prebivalci podeželskih skupnosti vzbuja tudi že uveljavljena turistična
dejavnost (gostilne in turistične kmetije) ter znamenitosti, na primer arheološka najdišča, vile
in dvorci. Obisk turistov v naseljih je podeželskim skupnostim spodbuda za razmislek, kako jih
čim dlje »zadržati« in jim ponuditi avtentičen vpogled v njihovo vsakdanje življenje.
Slovenska naselja: prebivalci so ponosni na možnost neposredne pridelave in oskrbe z
lokalno pridelano hrano. V tem vidijo vrednoto, značilnost in hkrati način življenja na
podeželju. Oskrbovanje s hrano na kmetijah povezuje različne socialne skupine v naselju – na
tak način se v podeželsko skupnost lahko integrirajo tudi priseljenci. V možnosti lokalne
samooskrbe s hrano je v naseljih prepoznan razvojni potencial ne le za kmetije, temveč tudi za
podjetja in trgovske verige kot odgovor podeželskih skupnosti na globalno uvoženo hrano.
»Prodaja doma pridelane hrane je na Šenturški
Gori tržna niša, saj so ljudje spoznali, da hitra in
ekspresna prehrana ni najboljši način
prehranjevanja; zavedamo se, da ni tako
zdrava, kot se nam zdi na prvi pogled.«
(Šenturška Gora, moški, 50 let)
»Tudi prašičev ne smemo več klati doma, še
pred desetimi leti smo to lahko delali /…/. Vse
kupujemo v trgovinah, kjer je veliko ponudbe in
ugodno. Hrana je ljudi včasih povezovala, /…/
danes pa tega ni več.« (Nehden, ženska, 83 let)
Nemška naselja: ponosni so na prireditve, razstave in sejme v naselju, ki jih organizirajo
društva v sodelovanju s podeželsko skupnostjo. Z vsakoletnimi dogodki se ohranja tradicija
sodelovanja med deležniki, čeprav se prireditve skuša nadgrajevati z inovativnimi idejami in
novostmi. Kot zanimivost so omenjeni tudi umetniki v naselju, saj prispevajo k njegovi večji
prepoznavnosti, ter ljudje v visoki življenjski starosti.
»Ljudje, ki ljubijo tradicijo, v vasi zelo radi vztrajajo pri tem in jih ostali ne moremo
prepričati v kaj novega. Na tej tradicionalnosti moramo graditi skupnost, vendar jaz
tradicije ne razumem kot ponavljanje istega dogodka z isto vsebino na isti datum v
letu. Vedno mora biti nekaj novega, drugačnega.« (Helmeringhausen, moški, 52 let)
79

Skupni cilji podeželske skupnosti v prihodnosti
Napredek v informacijski tehnologiji in možnostih globalnega komuniciranja v podeželskih
skupnostih sta pomembna razvojna dejavnika – in hkrati izziva - pri ohranitvi in prilagoditvi
povezovanja skupnosti v naselju. Skupni cilj vseh proučevanih podeželskih skupnosti je
ohranitev občutka neanonimnosti in medsebojne povezanosti na osnovi osebnih poznanstev
iz svojega življenjskega okolja, ki (p)ostajata privlačni lastnosti življenja v podeželskih
skupnostih kljub pestri izbiri množice načinov življenja.
Podeželske skupnosti bolj kot o svojem obstanku razmišljajo o svojem razvoju: s sodelovanjem
se ohranjanja in razvija podobo naselja in kulture v njem. Skupni cilji podeželske skupnosti se
bodo razvijali pod vplivom druženja in sodelovanja deležnikov pretežno v njihovem prostem
času. Lastnosti druženja in sodelovanja bodo odvisne od pripravljenosti deležnikov, dolžine
njihovega delovnega časa, vrednot in predstav o življenju na podeželju. Vse bolj se poudarja
pogled »vložena sredstva - iztržena dobrobit«: od sodelovanja v podeželski skupnosti
posameznik v zameno pričakuje dobrobit.
»Mislim, da se bodo ljudje bolj družili kot danes.
Osnovni življenjski standard je pri večini ljudi že
dosežen. Ko imaš vse to, vidiš, da okoli sebe
potrebuješ prijatelje za sodelovanje, druženje in
kakšen skupen izlet. Dejstvo pa je tudi to, da
lepih časov, kot so bili do sedanje krize, pri nas
ne bo več.« (Šenturška Gora, moški, 50 let)
»Danes je v naši vasi življenjska raven dovolj
visoka, da se včasih zdi, da drug drugega ne
potrebujemo več, ker lahko vsak zase preživi.
Večina pa nas je kmalu spoznala, da je življenje
v skupnosti in sosedska pomoč iz nuje postala
način življenja, ki je specifičen in tradicionalen
za tako majhno vas in nas razvedri v vsakdanu.«
(Sögtrop, moški, 61 let)
Slovenska naselja: vsak posamezen deležnik se na podlagi svoje življenjske ravni in želja
nenehno odloča o načinih in obsegu svojega sodelovanja v podeželski skupnosti. Sodelovanje
v podeželski skupnosti in medsebojna povezanost deležnikov se v svojem življenjskem okolju
prepoznavata kot nova priložnost za razvoj idej in pobud za izboljšanje ne le svojega življenja
in preživljanje prostega časa, temveč tudi za razvoj turizma. Gospodarska kriza je v zadnjih
petih letih okrepila potrebo po medsebojnem povezovanju in pomoči.
Nemška naselja: pojav odseljevanja mladih v času njihovega študija je viden kot dejavnik, ki
otežuje možnost dolgoročne napovedi razvoja oblik druženja in sodelovanja v podeželskih
skupnostih: veliko je odvisno od njihovega (ne)povratka. Razvojne težnje bodo na podeželsko
skupnost vplivale predvsem z nevidnimi tokovi in spremembami: naselje bo navzven po
mnenju intervjuvancev ohranilo današnjo podobo, medtem ko se bo podeželska skupnost še
naprej spreminjala z družbenogospodarskimi spremembami.
80
Slika 25: Domačini so leta 1991 s prostovoljnim delom zgradili gasilski dom na Šenturški Gori
Vir: arhiv PGD Šenturška Gora, 2014.
Slika 26: Popravilo klopi leta 2013 ob cestah s prostovoljnim delom v naselju Helmeringhausen
Vir: Helmeringhausen, 2014.
81
Slika 27 je zasnovana na osnovi rezultatov analize intervjujev z računalniškim orodjem Atlas.ti.
Med gradniki in učinki socialnega kapitala so prikazane dvosmerne puščice kot ponazoritev za
medsebojne interakcije, ki se prepletajo v druženju in sodelovanju podeželske skupnosti.
Gradniki in učinki socialnega kapitala so medsebojno povezani vsaj z osnovnimi interakcijami,
ki jih ponazarjajo črtkane puščice: te puščice pomenijo, da je vsaj v enem intervjuju
prepoznana povezava med njimi (v večini primerov pa je tudi osnovna povezava prepoznana
iz več intervjujev).
Interakcije, ki so bile v analizi intervjujev z računalniškim orodjem Atlas.ti na podlagi
medsebojnih povezav med vsebinskimi kodami prepoznane kot močne oziroma izstopajoče,
so prikazane z odebeljeno in neprekinjeno puščico. Izstopajoče povezave so tiste, kjer sta dve
vsebinski kodi vsaj v polovici intervjujev omenjeni skupaj v odgovoru oziroma povedi (prim.
socialni odnosi so bili zelo pogosto omenjeni v povezavi z medsebojno sosedsko pomočjo). Ob
tem se ne sme spregledati, da Slika 27 prikazuje zgolj »povprečje« rezultatov v proučevanem
obdobju, saj se moč interakcij pod vplivom družbenogospodarskega razvoja nenehno
spreminja (prim. medsebojno sosedsko pomoč z gospodarskim učinkom socialnega kapitala
povezuje odebeljena puščica, čeprav se moč te interakcije v proučevanem obdobju
zmanjšuje).
Kot primer: pogoj za druženje in sodelovanje v podeželski skupnosti so socialni odnosi, zato so
med njimi prikazane osnovne interakcije (tj. s črtkanimi puščicami). Rezultati analize
intervjujev pa kažejo tudi, da se v proučevanem obdobju lastnosti socialnih odnosov najbolje
opazujejo in proučujejo z vidika medsebojne sosedske pomoči, konfliktnega potenciala in
medsebojnih sporov, zato jih povezuje močna oziroma izstopajoča interakcija (tj. odebeljena
in neprekinjena puščica). Podobno velja tudi za interakcijo med društvi ter socialnimi
strukturami in mrežami, kar pa močno vpliva tudi na organizacijske učinke socialnega kapitala
(prim. na uresničevanje pobud in organizacijo prireditev v naselju).195
195
Tudi zakona o društvih obeh držav (Zakon o društvih, 2006 ter Vereinsgesetz, 2007) obvezujeta društva k
oblikovanju struktur z izvolitvijo vodstva in zastopnika oziroma predsednika.
82
Slika 27: Interakcije med gradniki in učinki socialnega kapitala na osnovi pojmovnih povezav v računalniškem orodju Atlas.ti
83
6. UČINKI SOCIALNEGA KAPITALA
6.1.
Prostorski učinki
Prostor je vzrok za povezovanje in sodelovanje deležnikov v podeželski skupnosti ter hkrati tudi
poligon njihovih prostorskih učinkov.196 Podeželska skupnost je kot samostojen in živ
organizem, ki je v interakciji s svojim funkcionalnim območjem ter hkrati vpet v širšo
družbenogospodarsko mrežo. Pogled na bivanje in vlogo posameznika ter na njegove motive
za medsebojno druženje in sodelovanje se v podeželski skupnosti z družbenogospodarskim
razvojem spreminja.
Na začetku proučevanega obdobja je bila podeželska skupnost gospodarsko in socialno
relativno homogena z močno prevladujočo kmetijsko dejavnostjo. Druženje in sodelovanje v
podeželski skupnosti sta bila povezana s kmetijskimi opravili na njihovem funkcionalnem
območju. Večina prebivalcev podeželske skupnosti je z medsebojnim sodelovanjem prispevala
k ohranjanju tako podobe naselja kot tudi njegovega funkcionalnega območja s popravilom
in gradnjo objektov, obdelavo kmetijskih zemljišč, urejanja vodotokov, nasutih cest in
podobno.
»Vaščane so včasih povezovale tudi skupne
delovne akcije, ko smo nasipali in popravljali
ceste. Ta skrb je danes prešla večinoma od
vaške skupnosti na občine. Manjše poljske ceste
se tudi danes popravljajo po dogovoru med
Olševčani.« (Olševek, moški, 51 let)
»V letih po drugi svetovni vojni smo se v vasi še
dogovarjali za popravilo cest okoli vasi. Danes
za ceste skrbijo občinske službe, zato vaška
skupnost le še opozori na slabe ceste, nič več jih
ne popravlja.«
(Sögtrop, moški, 84 let)
Deležniki so na začetku proučevanega obdobja le redko migrirali iz podeželskih skupnosti:
izjema so bili otroci iz naselja Suha, ki so vsak dan hodili v sosednje Predoslje v šolo. V vseh
ostalih naseljih se je podružnična šola obdržala vsaj do srede petdesetih let 20. stoletja
(Šenturška Gora, Nehden, Helmeringhausen in Sögtrop, na Olševku deluje tudi danes). Ostalih
migracij iz naselij skorajda ni bilo: v okoliških mestih so deležniki včasih prodajali svoje pridelke
(predvsem v Kranju za slovenska naselja in v mestih Meschede, Brilon in Olsberg za nemška
naselja). Le redkokdo je bil na začetku proučevanega obdobja že zaposlen izven domačega
naselja.
Življenje in vsakodnevno delo posameznika v podeželski skupnosti sta bila na začetku
proučevanega obdobja močno lokalizirana – vezana na območje naselja in njegovega
funkcionalnega območja. Večino življenja so deležniki preživeli v podeželski skupnosti, saj je
bila pretežno (prehransko in gospodarsko) samozadostna. Deležniki so bili v podeželsko
skupnost in njihov življenjski prostor »vkoreninjeni«. Preživljanje prostega časa je bilo zato
neločljivo povezano z delom, druženjem in sodelovanjem v podeželski skupnosti. Življenje v –
in skupaj s - podeželsko skupnostjo je bilo večini deležnikov vnaprej dan način življenja, brez
196
Klemenčič, 2012.
84
velikih možnosti za spremembe. Motivov za prostorsko (in tudi socialno) mobilnost deležnikov
v pretežno samozadostni podeželski skupnosti skorajda ni bilo.
Z družbenogospodarskim razvojem (gospodarskih dejavnosti, prevoznih sredstev,
deagrarizacije, krepitve komuniciranja in trgovanja na globalni ravni) so deležniki vse manj
odvisni od življenja v podeželski skupnosti. Pojavile so se nove priložnosti za delo, preživljanje
prostega časa in možnosti oskrbe s hrano izven podeželskega naselja, običajno v naseljih z več
središčnimi dejavnostmi. Z upadom vloge kmetijstva podeželska skupnost postaja
gospodarsko vse manj odvisna od funkcionalnega območja okoli naselja. Življenjski prostor
deležnikov širi svojo razsežnost in se nič več ne omejuje samo na kraj bivanja.197
Življenje deležnikov zaznamuje vse višja stopnja dnevne prostorske mobilnosti, s tem pa
podeželska skupnost postaja »raztočna«: ne le zaposleni, temveč tudi mladi in upokojeni
večino svojega dneva lahko preživijo izven podeželske skupnosti. Preživljanje prostega časa ni
več samoumevno povezano z delom, druženjem in sodelovanjem v podeželski skupnosti.
Deležniki so danes mnogo bolj »izkoreninjeni« iz podeželske skupnosti oziroma so vanjo manj
vpeti kot na začetku proučevanega obdobja: za druženje in sodelovanje v njej se deležniki
nenehno zavestno odločajo oziroma izbirajo med različnimi možnostmi in ponudbami v
številnih bolj ali manj oddaljenih naseljih.
»Vsi imamo lastne avtomobile, zato se glede
prevozov do Kranja ni treba nič več dogovarjati,
vsaj ne v taki meri kot nekoč. Podobno je tudi
pri kmečkih opravilih, kjer so nekoč skupno delo
več ljudi nadomestili sodobni stroji. Ta vpliv
življenja na vasi na posameznika se je spremenil
zelo postopoma, kaže pa ne le na gospodarske
spremembe, ampak na spremembo vrednot.
/…/ Danes imam občutek, da ni v veljavi nov,
sodobnejši sistem vrednot, ampak je namesto
vrednot preprosto prazen prostor, nekakšen
vakuum, kjer lahko vsak dela vse po svoje. /…/.
Podrt je sistem vrednot, ki je predvideval
sodelovanje z lokalno skupnostjo zaradi lastnih
koristi in dobrobiti cele lokalne skupnosti..«
(Olševek, ženska, 45 let)
»Avtomobili in vsakodnevno potovanje ljudi v
mesto na delo je na vaško skupnost močno
vplivalo, saj so se ljudje videvali vse manj, vse
manj so skupaj delali na kmetiji in poljih, zato so
se nekoliko oddaljili med seboj, videli so se le še
ob prostem času. Danes moji vnuki tudi prosti
čas veliko preživijo izven vasi. Danes je vaški
način življenja v Sögtropu postal le ena od
možnosti za način preživljanja prostega časa
tukajšnjih prebivalcev, za katero se lahko
odločiš. Če nočeš, greš v mesto in si tam najdeš
dejavnost za prosti čas. Včasih pa vaško
življenje ni bilo na izbiro, saj je bil to način
življenja tako z vidika dela kot prostega časa.«
(Sögtrop, ženska, 70 let)
Podeželske skupnosti postajajo prostorski zbiralnik198 in tudi ohranjevalnik različnih načinov
življenja, ki so v interakciji z oblikami druženja in sodelovanja. V njih ni mogoče razločiti med
tradicionalnimi in novimi elementi druženja in sodelovanja, saj skupaj sobivajo v medsebojni
prepletenosti – imajo mozaično strukturo.199 Kako pa se učinki tega sobivanja in
(ne)sodelovanja različnih načinov življenja kažejo v podeželski skupnosti?
197
Benkovič Krašovec, 2006, str. 17.
Halfacree, 2006, str. 44.
199
Klemenčič, 2003, str. 155.
198
85
Slika 28: Olševčani leta 1990 pri vzdrževanju ceste okoli naselja
Vir: zasebna arhivska zbirka Antona Podjeda, 2014.
Slika 29: Prebivalci naselja Sögtrop pri urejanju poljske poti okoli leta 1980
Vir: fotografska zbirka knjige Tief verwurzelt - weit verzweigt, 2012.
86
6.2.
Gospodarski učinki
S kmetijstvom se v izbranih naseljih ukvarja le še manjšina deležnikov. Obdelovanje kmetijskih
zemljišč na funkcionalnem območju naselja je bil na začetku proučevanega obdobja vidni
učinek sodelovanja celotne podeželske skupnosti, danes pa rezultat dela posameznih
deležnikov s pomočjo sodobne kmetijske mehanizacije. Primer: v naselju Helmeringhausen je
velika večina kmetijskih zemljišč oddanih v najem kmetom iz okoliških naselij. S tem so
kmetijska zemljišča postala odtujena in nepovezana od matične podeželske skupnosti –
podobo kulturne pokrajine okoli naselja Helmeringhausen ohranjajo posamezniki, ki niso
povezani s podeželsko skupnostjo. Tudi večina gradbenih in obnovitvenih del na (zasebnih kot
tudi javnih) objektih v izbranih naseljih ni več posledica sodelovanja podeželske skupnosti.
Z upadom vloge kmetijstva zaradi razvoja številnih možnosti gospodarskih dejavnosti v bližnjih
mestih se je spremenila tudi težnja po ohranitvi in razvoju gospodarskih dejavnosti v izbranih
naseljih. Podeželska skupnost ima s svojim odzivom in/ali s sodelovanjem vpliv na uspeh
inovativnih podjetniških idej posameznih deležnikov, čeprav večina deležnikov gospodarske
dejavnosti v domačem naselju vrednoti bolj kot dodatne, priložnostne možnosti za zaslužek
ob svoji redni zaposlitvi.
Veliko razvojno priložnost se vidi v storitvenih, predvsem turističnih dejavnostih. Z razvojem
turistične ponudbe, ki nudi vpogled v vsakdanje življenje podeželske skupnosti, ne dobijo
priložnosti za uspeh zgolj podjetniške ideje posameznih deležnikov (prim. oddajanje sob
turistom, gostilna, turizem na kmetiji, možnost športnih dejavnosti), temveč se lahko krepi
učinek njihove medsebojne povezanosti in usklajenosti, pa tudi neusklajenosti, saj nove
dejavnosti pogosto sprožajo prej nepoznane in nepričakovane posledice. V podeželski
skupnosti se s tem lahko razvijajo tudi številne gospodarske dejavnosti (prim. lokalna
pridelava in predelava hrane, razvoj storitvenih dejavnosti za pomoč starejšim), čeprav je
medsebojno sodelovanje in usklajevanje zaradi različnih gospodarskih posameznih interesov
deležnikov nemalokrat zelo zahtevno.
»Mislite, da domačini s Šenturške Gore kdaj
kupijo čajne mešanice in izdelke z naše zeliščne
kmetije? Nikakor ne, tega nihče ne dela /…/, saj
ne bodo kupovali, ker ˝moj denar pač ne sme iti
sovaščanu v žep˝. Mislim, da me vidijo kot neko
vaško posebnost, pa še to le zaradi mojih knjig
in medijske prepoznavnosti, ne pa zaradi čajev
s Šenturške Gore. Še nihče od sovaščanov ni
prišel k meni, da bi /…/ nakupil kakšen čaj.«
(Šenturška Gora, ženska, 42 let)
»Nad vasjo je kmetija, kjer je do pred nekaj leti
živel starejši par brez otrok, po njuni smrti pa so
sorodniki prodali hišo Nizozemcu, /…/ ki ima
ovce in koze. Na svoji kmetiji ponuja posebne
turistične programe za otroke, ki imajo
vedenjske težave – oni skrbijo za te živali in to
naj bi jim izboljšalo vedenje. Je nekoliko izoliran
od nas, vendar ima tudi z vaško skupnostjo
kontakte.«
(Sögtrop, moški, 84 let)
»Zelo krivično bi bilo, če bi zanikala medsebojno sodelovanje in pripravljenost
sovaščanov pomagati en drugemu. Škoda je le, da iz tega skupaj ne izvlečemo več kot
le najnujnejše.« (Šenturška Gora, ženska, 42 let)
87
6.3.
Socialno-varnostni učinki
Kljub velikim družbenogospodarskim spremembam se v proučevanih podeželskih skupnostih
osnovni namen sodelovanja z medsebojno sosedsko pomočjo v primeru nesreč in v
prostovoljnih gasilskih društvih ni veliko spremenil: želja po občutku varnosti in zagotavljanju
nujne pomoči deležnikom ob nesrečah se bo obdržala v prihodnosti. Oboje, tako občutek
varnosti kot zagotavljanje nujne pomoči, je po mnenju intervjuvancev učinek sodelovanja in
je hkrati tudi ena od ključnih vezi, ki osmišlja sodelovanje deležnikov v podeželski skupnosti v
prihodnosti. Ni pa jasno, ali se bo njihovo sodelovanje ohranilo (npr. zaradi odseljevanja
mladih in financiranja društev).
V industrijski razvojni stopnji je postala vloga druženja in sodelovanja v podeželskih skupnostih
za večino deležnikov nekoliko drugotnega pomena. V postindustrijski razvojni stopnji pa se vse
bolj krepi težnja po reševanju ne le lokalnih, temveč tudi regionalnih in celo globalnih
problemov kot učinkov sodelovanja deležnikov v okviru podeželskih skupnosti (prim.
demografsko staranje prebivalstva in ekološki problemi). Ta razvojna težnja dopolnjuje in
nadgrajuje pojem endogenega razvoja kot aktiviranja značilnih in/ali ustreznih notranjih virov
ter potencialov nekega območja.200
V postindustrijski razvojni stopnji življenje v podeželski skupnosti dobiva novo podobo.
Intervjuvanci poudarjajo višjo stopnjo kakovosti svojega življenja zaradi bivanja izven mest, a
so tudi ta hkrati dnevno dostopna.201 Želja po druženju v majhnih lokalnih skupnostih (poleg
želje po miru in stiku z naravo) kaže na krepitev vloge nematerialnih virov na podeželju.202
Deležniki se vse bolj zavedajo, da večino svojih najosnovnejših potreb kljub možnosti trgovanja
in izmenjave informacij na globalni ravni lahko učinkovito rešijo tudi v sodelovanju s
podeželsko skupnostjo.
» Mislim, da se bodo ljudje bolj družili kot danes.
Osnovni življenjski standard je pri večini ljudi že
dosežen, če gledam z vidika avtomobilov in
kmetijske mehanizacije. Ko imaš vse to, vidiš, da
okoli sebe potrebuješ prijatelje za sodelovanje,
druženje in kakšen skupen izlet. /…/ Prihaja nov
čas, ko bo na vasi spet vse bolj pomembno
sodelovanje in medsebojna pomoč.«
(Šenturška Gora, moški, 50 let)
»Začeli smo se zavedati, da le mesečni dohodek
in dobro materialno stanje ni vse, kar bi si v vasi
želeli. Temu pojavu ne bi rekel, da se vračamo
nazaj v leta, ko je bila vaška skupnost močno
aktivna, ampak da gremo v razvoju naprej,
ustvarja se nova oblika vaške skupnosti, ki je
spet močno navezana na tradicijo, vendar je to
nova oblika povezovanja, z novimi idejami in
novimi cilji.« (Helmeringhausen, moški, 52 let)
200
Potočnik Slavič, 2009, str. 32 – 33.
Benkovič Krašovec, 2006, str. 18.
202
Klemenčič, 2003, str. 158.
201
88
6.4.
Organizacijski učinki
Druženje in sodelovanje ima v vsaki podeželski skupnosti svoj sezonski »utrip« - prireditve,
običaji in dogodki deloma potekajo po uveljavljenem časovnem zaporedju. Na organizacijo
skupnega življenja podeželske skupnosti so na začetku proučevanega obdobja vplivali
predvsem letni časi in z njimi povezana kmetijska opravila na funkcionalnem območju naselja,
s tem je bilo usklajeno tudi versko in družabno življenje.
Dejavnosti v povezavi z rekreacijo, praznovanja rojstnih dni in podobnih obletnic ter številni
običaji ob pustovanju (nemški izraz »Karneval«) so po mnenju intervjuvancev v vseh izbranih
naseljih ohranili dokaj nespremenjeno podobo in se niso bistveno spremenili, čeprav so
nekatere prireditve dobile značaj turističnih (»komercialnih«) prireditev. Njihov skupni cilj
ostaja predvsem želja po druženju, preživljanju prostega časa in dobrem počutju v podeželski
skupnosti. Te oblike druženja in sodelovanja gradijo »občutek« podeželske skupnosti (angleški
izraz »team building«) in krepijo zavest o njeni aktivnosti ter obenem ohranjajo medsebojne
odnose in zaupanje med deležniki.
Z verskimi dejavnostmi se v podeželskih skupnostih ohranja krščanska tradicija življenja in z
njo tudi del kulturnega izročila. Ohranjanje s krščanstvom povezanih običajev je na začetku
proučevanega obdobja spodbujal predvsem duhovnik, saj so se prebivalci podeželske
skupnosti z njim redno srečevali ob nedeljskem bogoslužju. Običajno je duhovnik v cerkvi ali v
župnišču hranil kostume in ostale pripomočke za običaje. S spodbujanjem teh običajev se je v
podeželski skupnosti ohranjala dušnopastirska vloga in avtoriteta duhovnika, ki je s tem
skrbel tudi za kulturno življenje v podeželski skupnosti. Kot primer: v vseh izbranih naseljih se
je do danes ohranilo koledovanje – obiski svetih treh kraljev, enako velja tudi za običaj obiska
svetega Miklavža po družinah na predvečer njegovega godu (5. december), v nemških naseljih
pa tudi praznovanje godu svetega Martina s procesijo (12. november, nemški izraz
»Martinszug«).
Organizacijo teh običajev so zaradi razvojnih teženj verskega življenja in tudi z upadom števila
duhovnikov večinoma prevzeli laiki. Čeprav so se običaji ohranili, se je njihov namen
spremenil: koledovanje je dobilo dobrodelen značaj, miklavževanje in Martinova procesija v
nemških naseljih pa nista več neposredno povezana z verskim življenjem, temveč sta postala
»posvetna« družabna običaja. Zaradi organizacije s strani laikov se učinki verskih dejavnosti
spreminjajo: laiki imajo kot organizatorji običajno drugačno izobrazbo, družbeni položaj (in
avtoriteto) ter odnos do verskega življenja kot duhovniki. V večini primerov laiki naloge v
župnijah prevzemajo prostovoljno v svojem prostem času, medtem ko so duhovniki
prevzemali naloge kot del svojega dušnopastirskega poklica.
»Neporočeni fantje v decembru pripravimo
miklavževanje. /…/ Mlade fante s Suhe pri 16
letih starosti »sprejmemo« v svojo druščino, pri
teh letih postaneš moški in v tem združenju
ostaneš do svoje poroke /…/. Na tak način
poskrbimo, da se fantovska druščina ohranja.«
(Suha, moški, 23 let)
89
»Praznovanje procesije ob svetem Martinu in
obisk svetega Miklavža organizira društvo
družine Kolping, v okviru katere je več skupin
otrok in mladine: njih se vse bolj spodbuja, da
sami pripravijo te prireditve. S temi prireditvami
mlade spodbujamo, da sodelujejo v življenju
vasi.« (Helmeringhausen, moški, 38 let)
Kljub načrtnemu privabljanju in spodbujanju mladih za udejstvovanje v oblikah druženja in
sodelovanja podeželske skupnosti je v vseh proučevanih podeželskih skupnostih danes opazen
manko deležnikov, ki bi bili pripravljeni prevzeti pobude za nove dejavnosti. Prireditve (pa tudi
društva, verske in karitativne dejavnosti), ki jih v podeželski skupnosti organizirajo in vodijo
vedno isti deležniki, so vsebinsko običajno zelo podobne in se iz leta v leto ponavljajo. Učinek
tega je občutek »okostenelosti« in »zaspanosti« podeželske skupnosti. S tem je povezan upad
zanimanja deležnikov za sodelovanje, njihov interes se pogosto obrne v iskanje dejavnosti
izven podeželske skupnosti.
Slovenska naselja: največjo vlogo pri organizaciji druženja in sodelovanja imajo gasilska
društva: deležniki brez njihove pomoči na lastno pobudo zelo težko uspejo. V podeželskih
skupnostih sicer ni zaznanih drugih spodbud (občinskih, državnih), ki bi načrtno spodbujale
podeželsko skupnost k sodelovanju in razvoju lastnih pobud. V podeželskih skupnostih je
zato atmosfera za uspeh novih pobud in organiziranje inovativnih idej dokaj nenaklonjena.
Pred dvema letoma sem organizirala božično tržnico. Takrat je zelo dobro uspela,
veliko je bilo obiskovalcev. Sama sem v pripravo te tržnice vložila zelo veliko, tako s
časovnega kot tudi finančnega vidika. Namen je bil, da bi se med sabo povezali in še
kdaj pripravili kakšno podobno stvar. K temu projektu so domačini precej navdušeno
pristopili, sama nisem pričakovala toliko odziva. Ženske so spekle pecivo, nekdo je
sponzoriral vino. /…/ Zanimivo je, da so se tega dogodka v veliki meri udeležili celo
priseljenci z vikendov, ki jih običajno na take dogodke ni. Smešno pri tej tržnici je bilo
to, da je bila zelo dobro obiskana in združila tako domačine kot tudi priseljence,
ampak po koncu tržnice me je nekdo od domačinov zelo negativno presenetil s
komentarji, da bi morali to organizirati gasilci, ne pa jaz. Meni takrat niti ni bilo
pomembno, kdo in kako bi organiziral, važno mi je bilo samo to, da smo nekaj uspeli
narediti skupaj. Naslednje leto sem prepustila gasilcem organiziranje, ampak jim na
koncu sploh nič ni uspelo, tržnice sploh ni bilo. Mene to ne zanima, sama sem bila
pripravljena še naprej organizirati, ampak naj pride pobuda še od kje drugje.
(Šenturška Gora, ženska, 42 let)
90
Nemška naselja: zadnji dve desetletji se deležnike in celotne podeželske skupnosti načrtno
spodbuja k aktivnejšemu organiziranju in udejstvovanju v podeželski skupnosti spodbuja z
različnimi projekti na občinski, deželni in državni ravni. Izbrana nemška naselja so vključena v
medobčinske LEADER projekte ter vsakoletne projekte v sklopu programa »Naša vas ima
prihodnost« (nemški izraz »Unser Dorf hat Zukunft«) pod okriljem nemškega zveznega
ministrstva za kmetijstvo in prehrano. Bistvo teh projektov je s financiranjem ohraniti in krepiti
samoiniciativnost, organiziranost in medsebojno sodelovanje v podeželski skupnosti. 203 V
naselju Sögtrop so na podlagi lastne pobude s sodelovanjem v teh projektih pridobili
nepovratna denarna sredstva za ureditev otroškega igrišča in okolice kapele, v naseljih Nehden
in Helmeringhausen pa za ureditev središča naselja.204
»Letošnje leto bomo prvič pred božičem pripravili majhen božični sejem. Pri takih
dogodkih ljudje ponosno rečejo ˝To smo sami pripravili, to smo mi.˝ Cilj tega sejma
je, da vaška skupnost spet skupaj organizira dogodek in vsak prebivalec lahko to
skupnost tudi sam začuti /…/.« (Helmeringhausen, moški, 52 let)
»Ob prenovi vaškega središča smo bili vsi prebivalci vasi povabljeni tudi k
načrtovanju prenove, veliko ljudi je prispevalo svoje ideje in veliko je bilo tudi
upoštevanih. Prenova vaškega središča je bila zato res projekt, ki smo ga oblikovali
ljudje iz vasi in zato nikomur ni bilo problema k investiciji prispevati tudi nekaj
lastnega denarja.« (Helmeringhausen, moški, 63 let)
V Preglednici 5 so zbrane značilnosti učinkov socialnega kapitala v podeželski skupnosti na
začetku proučevanega obdobja, danes in v prihodnosti. Učinki so ovrednoteni z vidika
posameznika in skupnosti s primerjavo različnih obdobij na osnovi proučevanja podatkov,
pridobljenih predvsem z analizo intervjujev.
Učinki, ki so ocenjeni z »močnim/življenjsko pomembnim vplivom«, neposredno vplivajo na
življenje posameznika ali celotne skupnosti (prim. gospodarski učinki v podeželski skupnosti
na začetku proučevanega obdobja, ko je bila podeželska skupnost hkrati tudi osnovna delovna
skupnost). Učinki socialnega kapitala z »zmernim/povprečnim vplivom« imajo nezanemarljiv
vpliv na posameznika ali skupnost, vendar pri tem ne smejo biti spregledani vplivi različnih
dejavnosti izven naselja, kot so okoliška mesta in regionalna središča (prim. današnje
značilnosti organizacijskih učinkov, kjer se posameznik na podlagi pričakovane dobrobiti
odloča o svojem (ne)sodelovanju v podeželski skupnosti). Učinki, ki imajo »zanemarljiv/
majhen« vpliv, nimajo pomembnejšega vpliva na posameznika oziroma podeželsko skupnost.
Učinki socialnega kapitala se lahko krepijo ali slabijo. V odgovorih intervjuvancev o razvojnih
težnjah podeželske skupnosti (prim. kakšna bo prihodnost podeželske skupnosti?) se odraža
želja po tesnejši povezanosti gradnikov in s tem tudi krepitvi učinkov socialnega kapitala. Zdi
se, da učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti postajajo vse bolj zaželenih in cenjeni.
203
204
Unser Dorf hat Zukunft, 2015.
Nehden, 2014.
91
Preglednica 5: Vrednotenje učinkov socialnega kapitala v podeželski skupnosti
Učinki
socialnega
kapitala
Prostorski učinki
Organizacijski
učinki
Socialnovarnostni učinki
Na skupnost /
Na posameznika
Na začetku proučevanega obdobja
Na skupnost
Samostojna in samozadostna skupnost;
tesno povezana s funkcionalnim
območjem naselja; pogosto celodnevni
in edini možni prostorsko-socialni
poligon življenja deležnikov.
Na posameznika
Lokalizirano in »vkoreninjeno«
življenje; zgolj priložnostne migracije iz
naselja.
Na skupnost
Skupnost kot del narave. Velik vpliv
letnih časov in z njimi povezanih
kmetijskih opravil.
Na posameznika
Vpliv imajo predvsem osebe z
avtoriteto: duhovniki in učitelji.
Občutek varnosti in zagotavljanje
nujne pomoči drugim v nesrečah.
Na skupnost
Na posameznika
Gospodarski
učinki
Na skupnost
Na posameznik
Podeželska skupnost kot
posameznikova »širša« družina,
sodelavci in hkrati prijatelji.
Gospodarsko homogena skupnost, s
prevladujočo kmetijsko dejavnostjo.
Posameznik sodeluje z ostalimi
prebivalci skupnosti zaradi medsebojne
delitve dela.
Ocena
vpliva
***
***
***
***
Danes
Ocena
vpliva
»Raztočna« skupnost; širjenje
življenjskega prostora deležnikov izven
podeželske skupnosti; priložnosti za
delo, preživljanje prostega časa in
oskrbe v naseljih z več središčnimi
dejavnostmi.
Bivanje v podeželski skupnosti kot ena
od številnih možnih načinov življenja;
vsakodnevne dnevne migracije.
*
Nekoliko »okostenela« in »zaspana«
skupnost. Organizacija prireditev in
pobud temelji na društvih.
*
Manko posameznikov, ki bi prevzeli
pobude.
Občutek varnosti in vir pomoči drugim
v nesrečah. Podeželska skupnost
postaja okvir za reševanje širših
družbenih problemov.
Za življenje v podeželski skupnosti se
posameznik zavestno odloča na podlagi
svojih pričakovanj in dobrobiti.
Vpliv funkcionalne okolice naselja je
šibek oz. ni več gospodarsko povezan s
podeželsko skupnostjo. Težnje po
krepitvi turističnih dejavnosti.
Posameznik je gospodarsko neodvisen
odvisen od podeželske skupnosti.
**
*
V prihodnosti
Skupnost, ki jo povezuje kakovostno
življenje. Povezanost zaradi novih,
predvsem nesnovnih potencialnih virov
(stik z naravo, umik od stresnega
življenja) v podeželski skupnosti.
Podeželska skupnost kot privlačno
življenjsko okolje, kjer je življenje
posameznika povezano s sodobnostjo
in tradicijo.
Angažirana in odgovorna skupnost.
Skupnost kot okvir za pobude in
inovativne razvojne ideje na lokalni, kot
tudi regionalni in globalni ravni.
Prepoznavanje velike vrednosti
posameznikove pobude.
Občutek varnosti in vir pomoči drugim
v nesrečah. Krepitev vloge skupnosti pri
reševanju socialnih izzivov, kot so
staranje prebivalstva in varstvo otrok.
Podeželska skupnost kot
posameznikovo »zatočišče« in vir
nesnovnih dobrobiti.
Podeželska skupnost kot inkubator,
spodbujevalec inovativnosti in
gospodarskih dejavnosti.
Krepitev priložnosti posameznika za
dodaten zaslužek in uresničenje
podjetniških idej.
Legenda oznak pri oceni vpliva: * - majhen/zanemarljiv vpliv; ** - zmeren/povprečen vpliv; *** - močan/življenjsko pomemben vpliv.
92
Ocena
vpliva
**
**
**
**
Medsebojno soodvisnost gradnikov in učinkov potrjuje tudi Slika 30, kjer so v središču
delovanja podeželske skupnosti deležniki kot njen najpomembnejši sestavni del. S sivimi
dvosmernimi puščicami med notranjim in zunanjim krogom so deležniki povezani z ostalimi
elementi podeželske skupnosti: z druženjem in sodelovanjem, občutkom skupnosti ter
prostori in strukturami. Polkrožne oštevilčene puščice kažejo tesno povezanost druženja in
sodelovanja v podeželski skupnosti z realnimi prostori in tudi z zamišljenim občutkom
skupnosti kot miselnim konstruktom.
Slika 30: Elementi podeželske skupnosti205
205
Grafični prikaz je povzet po Liepins, 2000; cv: Woods, 2011, str. 165.
93
7. SKLEP IN KOMENTAR
7.1.
-
Preveritev hipotez
Hipoteza 1. Gradniki socialnega kapitala v podeželski skupnosti omogočajo, da
medsebojno mrežno povezani in sodelujoči deležniki dosegajo skupne cilje.
Hipoteza je potrjena. Gradniki socialnega kapitala so osnova za doseganje ciljev v podeželski
skupnosti, ki jih deležnik samostojno ne more doseči (prim. občutek varnosti, delitev dela,
identiteta, želja po druženju in skupnem preživljanju prostega časa). Za doseganje skupnih
ciljev morajo biti deležniki povezani s socialnimi odnosi, ki pod vplivom zaupanja, želje po
dobrobiti in prostorske razsežnosti tvorijo socialne strukture in mreže. Gradniki socialnega
kapitala delno pojasnjujejo značilnosti druženja in sodelovanja v podeželskih skupnostih:
spremembe v lastnostih gradnikov socialnega kapitala (prim. demografsko staranje,
odseljevanje mladih) vplivajo na skupne cilje in način njihovega uresničevanja.
-
Hipoteza 2. Učinki socialnega kapitala so v podeželski skupnosti raznovrstni: socialnovarnostni učinki so v proučevanem obdobju dolgoročni, medtem ko imajo
organizacijski, gospodarski in prostorski učinki bolj kratkoročen in spremenljiv značaj.
Hipoteza je delno potrjena. Učinki socialnega kapitala so rezultati oziroma posledice druženja
in sodelovanja v podeželski skupnosti. V raziskavi se socialno-varnostni učinki kljub
družbenogospodarskemu razvoju niso spremenili: z druženjem in sodelovanjem se ohranja
občutek varnosti in zagotavlja nujno pomoč v primeru nesreč. Prostorska bližina in
medsebojno zaupanje imata med deležniki v podeželski skupnosti pomembno vlogo pri zaščiti
in pomoči, čeprav ob tem ne sme biti prezrta vse daljša dnevna odsotnost deležnikov iz naselja
zaradi službenih in šolskih obveznosti.
Z družbenogospodarskim razvojem so se spremenili gospodarski, prostorski in organizacijski
učinki socialnega kapitala. Gospodarski učinki so zaradi deagrarizacije in novih delovnih mest
izven naselja večinoma izgubili svoj pomen pri druženju in sodelovanju deležnikov v podeželski
skupnosti. Prostorski učinki socialnega kapitala so vse manj povezani s skupnimi opravili, ki so
na začetku proučevanega obdobja ohranjali podobo naselja in njegovega funkcionalnega
območja (prim. sodelovanje pri obdelavi kmetijskih zemljišč, gradnji objektov in vzdrževanju
cest ter skupnih prostorov druženja). Organizacijski učinki so povezani z umikom »avtoritete«
iz podeželske skupnosti (prim. duhovnik) in prevzemanjem vse več nalog s strani laikov, čeprav
se večina tradicionalnih običajev in prireditev ohranja. Hipoteza je le delno potrjena tudi zato,
ker ni mogoče izključiti učinkov socialnega kapitala, ki jih uporabljene metode ne zaznajo
(prim. kulturni, politični učinki).
94
-
Hipoteza 3. Na proučevane podeželske skupnosti v Sloveniji in Nemčiji je odločilno
vplival družbenogospodarski razvoj: izkazujejo veliko podobnosti v agrarni,
pojavljanje večjih razlik v industrijski ter podobnosti in razhajanja v postindustrijski
razvojni stopnji.
Hipoteza je delno potrjena. Družbenogospodarski razvoj deloma vpliva na krepitev razlik v
lastnostih gradnikov in učinkov socialnega kapitala, deloma pa tudi prispeva k podobnostim.
Primer: socialistični družbenogospodarski sistem do leta 1991 je povzročil, da je vloga
posameznih socialnih skupin v slovenskih podeželskih skupnostih nekoliko drugačna kot v
podeželskih skupnostih v Zvezni republiki Nemčiji (prim. vpliv zgodnejšega upokojevanja
starejšega prebivalstva, vpliv zemljiškega maksimuma in (de)nacionalizacije pri kmetih).
Podobno velja tudi pri vplivu občin in lokalnih samouprav na druženje in sodelovanje v
podeželskih skupnostih.
Družbenogospodarski razvoj je prispeval tudi k podobnostim (skupnim točkam) v podeželskih
skupnostih: zmanjšala se je vloga kmetijske dejavnosti, okrepila se je vloga dnevnih migracij in
z razvojem možnosti trgovanja ter komunikacije na planetarni ravni tudi proces globalizacije.
Z globalizacijo se hkrati krepi tudi glokalizacija: intervjuvanci v vseh podeželskih skupnostih
poudarjajo lokalne posebnosti in v njih vidijo pestre ter raznolike priložnosti za razvoj
gospodarskih dejavnosti, predvsem turizma.
Družbenogospodarski razvoj v proučevanih podeželskih skupnostih povzroča dihotomijo:
gradniki in učinki socialnega kapitala so v proučevanih podeželskih skupnostih vpeti v
podobne procese, a se hkrati krepijo težnje za ohranitev in razvoj lokalnih značilnosti (prim.
ustanovitev »vaških« društev v nemških naseljih, krepitev »fantovske« družbe v slovenskih
naseljih).
-
Hipoteza 4. Proučevane podeželske skupnosti so zaradi dnevnih migracij deležnikov
postale raztočne (fluidne), zato se je njihovo medsebojno druženje in sodelovanje
skrčilo na dejavnosti v prostem času.
Hipoteza je delno potrjena. Nekatere socialne skupine v podeželskih skupnostih se ne družijo
in sodelujejo zgolj v prostem času. Kmetje med seboj sodelujejo gospodarsko, čeprav se je
obseg sodelovanja v proučevanem obdobju zmanjšal (prim. pomoč pri telitvah in večjih
kmetijskih opravilih). Starejše prebivalstvo občasno prevzema varstvo otrok, v slovenskih
naseljih tudi kot »pomožna« delovna sila na kmetijah. Intervencije gasilskih društev ob
nesrečah niso vezane na prosti čas, čeprav je učinkovitost intervencij odvisna tudi od tega,
koliko operativnih članov je v času nesreče v naselju. Druženje in sodelovanje v podeželskih
skupnostih kljub krepitvi dnevnih migracij deležnikov ne spada zgolj v kategorijo dejavnosti v
njihovem prostem času, temveč ima mozaično in funkcijsko pestro sestavo. Res pa je, da je
druženje in sodelovanje na koncu proučevanega obdobja časovno mnogo bolj neenakomerno
osredotočeno na zgolj (popoldanski, večerni) del dneva, ko se večina prebivalcev vrne iz svojih
95
dnevnih obveznosti (službe ali šole) domov. Na druženje in sodelovanje pozitivno vplivajo tudi
virtualne komunikacije (prim. spletne strani naselij in društev).206
-
Hipoteza 5. Koncept socialnega kapitala je večrazsežnosten: medsebojna soodvisnost
gradnikov in učinkov ima v podeželski skupnosti prostorsko, časovno, funkcijsko in
strukturno razsežnost.
Hipoteza je potrjena. Rezultati pričujoče raziskave kažejo, da na medsebojno povezane
gradnike in učinke socialnega kapitala v podeželski skupnosti vplivajo štiri razsežnosti. Z vidika
prostorske razsežnosti se je vloga druženja in sodelovanja na lokalni ravni (tj. naselje in
njegovo funkcionalno območje) v proučevanem obdobju zmanjšala zaradi
družbenogospodarskih sprememb na regionalni in globalni ravni: pojavile so se številne
možnosti za zaposlitev, oskrbo in preživljanje prostega časa tudi izven naselja.
Na Sliki 31 je prostorska razsežnost socialnega kapitala v podeželski skupnosti prikazana kot
horizontalna ravnina med osjo X (tj. razdeljena na lokalno, regionalno in globalno raven) ter
osjo Z, ki vrednoti vpliv učinkov socialnega kapitala (tj. majhen, zmeren, velik). Prostorska
razsežnost je na Sliki 31 prikazana kot osnova za vse ostale razsežnosti: je prostorska baza
podeželske skupnosti in hkrati tudi poligon za učinke socialnega kapitala. Iz prostorske
razsežnosti na Sliki 31 izhajajo časovna, funkcijska in strukturna razsežnost, ki so ponazorjene
z vertikalnimi vzporednimi puščicami: izhodišča v prostorski ravnini kažejo na njihovo
»vkoreninjenost« v prostor, medtem ko vzporednost teh puščic kaže na sočasnost
(simultanost) razsežnosti v prostoru. Gradniki in učinki socialnega kapitala so prikazani kot
dvojna vijačnica, kjer so gradniki socialnega kapitala prikazani na rdeči in učinki socialnega
kapitala na modri črti. Povezujejo ju dvosmerne puščice, ki ponazarjajo medsebojne
interakcije ob druženju in sodelovanju (ponazorjeno z neprekinjeno črno črto) v podeželski
skupnosti.
Do začetka informacijske civilizacijske stopnje so gradniki in učinki socialnega kapitala v
podeželski skupnosti umeščeni na pretežno lokalno in deloma tudi regionalno prostorsko
raven, nato so vse močneje odvisni tudi od globalne ravni: vijačnica na Sliki 31 se zato proti
vrhu močno nagiba od lokalne h globalni ravni, saj skupnost zaradi vse večjih možnosti
mobilnosti in komuniciranja preko svetovnega spleta ni več vezana zgolj na svoje naselje in
okoliška mesta. V agrarni civilizacijski razvojni stopnji so učinki socialnega kapitala v podeželski
skupnosti ovrednoteni kot močni, nato pa do začetka informacijske stopnje postopno
izgubljajo svoj vpliv. Moč učinkov socialnega kapitala se v informacijski dobi postopoma spet
krepi. Vijačnica na Sliki 31 se upogiba tudi glede na vpliv oziroma moč učinkov (tj. os Z).
V časovni razsežnosti gradnikov in učinkov socialnega kapitala v podeželski skupnosti ima
sosledje dogodkov z vidika treh civilizacijskih razvojnih stopenj nezanemarljivo vlogo, saj
njihovi rezultati oziroma posledice (tj. učinki socialnega kapitala) v podeželski skupnosti
vplivajo na nadaljnje druženje in sodelovanje. Gradniki in učinki socialnega kapitala so v
interakciji in imajo v podeželski skupnosti časovno (genetsko) zasnovo, saj pretekle izkušnje
206
Prim. Helmeringhausen, 2014; Nehden, 2014; Sögtrop, 2014; Vas Olševek, 2014.
96
vplivajo na prihodnje dogodke. Kot primer: deležnike v podeželski skupnosti k pripravi
vsakoletne prireditve spodbuja dober obisk preteklih dogodkov in tudi denarni izkupiček - velja
pa tudi nasprotno, saj slabe izkušnje in konflikti otežujejo nadaljnjo druženje in sodelovanje.
Pri načrtovanju projektov razvoja lokalne skupnosti (prim. LEADER) ta ugotovitev ne bi smela
biti prezrta – upoštevanje izkušenj in tradicije sodelovanja v podeželski skupnosti je ključni
pogoj za dobro načrtovanje projektov.
S spreminjanjem prostorske in časovne razsežnosti se gradnikom in učinkom socialnega
kapitala v podeželski skupnosti preobraža tudi funkcijska razsežnost. Funkcijska podoba
druženja in sodelovanja se je iz dokaj homogene podobe preobrazila v heterogeno podobo.
Primer: v agrarni dobi je bilo druženje in sodelovanje v podeželskih skupnostih večinoma
enoznačno povezano s kmetijskimi opravili, vendar se je ta podoba v industrijski in
postindustrijski civilizacijski razvojni stopnji spremenila in dobila nov, bolj heterogen pomen.
Kmetijstvo ima danes lahko tudi funkcijo širše promocije podeželske skupnosti, kot so
registracija blagovnih znamk, turistična ponudba in rekreacija. Podeželje je danes izrazito
večfunkcijski prostor, kjer se rojevajo nove funkcije in nekatere z razvojem tudi umirajo.
Strukturna razsežnost gradnikov in učinkov socialnega kapitala v podeželski skupnosti se iz
statične in relativno nespremenljive preobraža v dinamično in spremenljivo: tradicionalne in
uveljavljene strukture se spreminjajo pod vplivom družbenogospodarskega razvoja. Druženje
in sodelovanje se spreminja vse hitreje in se oddaljuje od prvotne podobe v agrarni razvojni
stopnji (prim. krepi se vloga svetovnega spleta: nekatere podeželske skupnosti imajo zato
svojo spletno stran).
Pri spreminjanju štirih razsežnosti gradnikov in učinkov socialnega kapitala v podeželski
skupnosti ne smeta biti spregledani deležnikova zavestna izbira in prostorska mobilnost, saj
s svojo vlogo zaznamujeta oblike in rezultate (posledice) druženja in sodelovanja ter kažeta na
značilnosti življenja v podeželski skupnosti na posamezni civilizacijski razvojni stopnji (na Sliki
31 je njun vpliv prikazan na območju barvne podlage posamezne civilizacijske razvojne
stopnje). Na začetku proučevanega obdobja so bile proučevane podeželske skupnosti
prostorsko statične in dokaj prostorsko nemobilne, deležniki niso imeli veliko možnosti za
spremembo načina življenja. Ob koncu proučevanega obdobja so podeželske skupnosti
prostorsko mnogo bolj prostorsko mobilne, saj so njihove meje je v odnosu do regionalnih
skupnosti težko določljive. Podeželsko naselje je prostorsko statično, medtem ko podeželska
skupnost v naselju postaja vse bolj prostorsko dinamična. Funkcionalno območje podeželske
skupnosti danes nima več enake prostorske razsežnosti kot funkcionalno območje naselja.
Deležniki se za življenje v podeželski skupnosti lahko zavestno odločijo med bolj ali manj pestro
ponudbo številnih načinov življenja.
97
Slika 31: Prostorsko-časovno-funkcijsko-strukturna razsežnost soodvisnosti gradnikov ter učinkov socialnega kapitala v
proučevanih podeželskih skupnostih
98
7.2.
Težave, dileme in neodgovorjena vprašanja
Ob proučevanju koncepta socialnega kapitala se je pojavilo nekaj težav, dilem in
neodgovorjenih vprašanj, ki so oteževala potek raziskave in so vplivala na kakovost končnih
ugotovitev, hkrati pa ostajajo tudi raziskovalni izziv in izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Izraz socialni kapital se je v uveljavil v literaturi številnih strok in v mnogih jezikih (prim.
angleški izraz »social capital«; nemški izraz »soziales Kapital«, italijanski izraz »capitale
sociale«, francoski izraz »capital social«). Pri izvedbi terenskega dela raziskave za pričujoče
magistrsko delo se je omenjeni izraz izkazal kot preveč ohlapen, neoprijemljiv in abstrakten:
v proučevanih podeželskih skupnostih je neločljivo povezan z bolj »konkretnimi« in
»oprijemljivimi« oblikami druženja in sodelovanja.207 Bi bilo zato smiselno izraz socialni kapital
v magistrskem delu nadomestiti z izrazi, kot so sodelovalni kapital/kapital skupnosti/kapital
povezovanja?
Proučevanje gradnikov in učinkov socialnega kapitala je v podeželskih skupnostih oteževala
delna nedosegljivost popisnih podatkov prebivalstva v nemških naseljih ter pomanjkljive in
medsebojno neenako vodene statistične evidence v večini proučevanih društev. Primerjava
statističnih podatkov med številom članov v društvih zaradi tega ni bila mogoča. Raziskava je
omejena na proučevanje večinoma kvalitativnih podatkov ter podatkov, ki so bili pridobljeni
s pomočjo kvantitativne analize transkripcij intervjujev z računalniškim orodjem Atlas.ti. Ali je
v podeželskih skupnostih mogoče zgolj s kvantitativnimi metodami proučevati koncept
socialnega kapitala?
Kljub predhodno izoblikovanim kriterijem za objektivnejši izbor naselij in intervjuvancev pri
proučevanju ni mogoče povsem izključiti subjektivne zaznamovanosti odgovorov
intervjuvancev in raziskovalčeve interpretacije. Spregledan ne sme biti niti vpliv snemanja
intervjujev na magnetogram, saj je bilo nekaterim intervjuvancem predvsem o negativnem
vidiku socialnega kapitala neprijetno govoriti, kar je vplivalo na (ne)poglobljenost in
(ne)verodostojnost njihovih odgovorov (prim. o izolaciji nekaterih deležnikov iz podeželskih
skupnostih in vzrokih za medsebojne spore). Koliko in kako je subjektivna zaznamovanost
vplivala na kakovost končnih ugotovitev? Katere raziskovalne metode bi zagotovile bolj
objektiven rezultat?
Vsa izbrana naselja so demografsko stabilna, večina prebivalcev se vsak dan vozi v bližnja
mesta zaradi službe, šole, oskrbe in večje ponudbe za preživljanje prostega časa. Kakšna je
interakcija med gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželskih skupnostih v demografsko
ogroženih naseljih ter obmestnih (prim. spalnih) naseljih? Kakšne podobnosti in razlike so v
gradnikih in učinkih socialnega kapitala sosednjih podeželskih naseljih, ki jih ločuje (zgolj)
državna meja (prim. podeželska naselja Slovencev na avstrijskem in slovenskem delu
Koroške)?
207
Potočnik Slavič, 2013; Grabski-Kieron, 2014 a; Bröckling, 2014; Pletziger, 2014.
99
S pozitivnimi izkušnjami medsebojnega druženja in sodelovanja se podeželske skupnosti v
družbenogospodarskem razvoju ohranjajo - in tudi spreminjajo. Neodgovorjeno pa ostaja
vprašanje: ali je mogoče interakcijo med gradniki in učinki socialnega kapitala načrtno krepiti
s pomočjo zunanjih pobud (prim. z občinskimi, regionalnimi, LEADER projekti)? Ali pa tudi
obratno: se lahko interakcijo med gradniki in učinki v podeželski skupnosti načrtno slabi
oziroma zavira?
7.3.
Povzetek
Pričujoče magistrsko delo obravnava podeželske skupnosti od konca druge svetovne vojne do
drugega desetletja 21. stoletja. Primerjalna raziskava temelji na študijah primerov - šestih
podeželskih skupnostih iz dveh držav Evropske skupnosti, Republike Slovenije in Zvezne
republike Nemčije.
Koncept socialnega kapitala je v strokovni literaturi z empiričnega vidika neločljivo povezan z
medsebojnim druženjem in sodelovanjem deležnikov v skupnosti. Ugotovitve magistrskega
dela pojasnjujejo vpliv družbenogospodarskega razvoja na podeželske skupnosti z vidika
gradnikov in učinkov socialnega kapitala. Raziskovanje temelji na kombinirani uporabi
kvantitativnih in kvalitativnih metod s poudarkom na proučevanju zgodovinskih virov in
vsebinski analizi 30 intervjujev z računalniškim orodjem Atlas.ti.
Gradniki socialnega kapitala (deležniki, socialni odnosi, prostorska razsežnost, socialne
strukture in mreže, sodelovanje, zaupanje in dobrobit ter skupni cilji, norme in vrednote) so
nosilci druženja in sodelovanja v podeželski skupnosti: medsebojno povezani deležniki
sodelujejo zaradi dobrobiti in uresničevanja skupnih ciljev. Struktura gradnikov socialnega
kapitala je v vseh proučevanih skupnostih enaka, čeprav so njihove lastnosti zaradi razlik v
družbenogospodarskem razvoju v vsaki podeželski skupnosti nekoliko samosvoje. Na lastnosti
gradnikov so v proučevanem obdobju vplivali številni družbenogospodarski procesi, kot so
deagrarizacija, industrializacija, globalizacija in glokalizacija.
Vplivi teh procesov so zaznani tako v proučevanih fotografskih in pisnih virih kot tudi v
odgovorih intervjuvancev. Velike spremembe v druženju in sodelovanju v podeželski skupnosti
sta povzročili deagrarizacija in industrializacija, saj so se ljudje v proučevanem obdobju
postopno zaposlili izven domačega naselja. Migracije v okoliška mesta so zato postale
vsakdanje. Podeželska skupnost je postala raztočna in mnogo manj odvisna od druženja in
sodelovanja s preostalimi deležniki.
Družbenogospodarske spremembe so vplivale tudi na rezultate oziroma posledice druženja in
sodelovanja v podeželski skupnosti – na učinke socialnega kapitala. V proučevanem obdobju
so najbolj dolgoročni in nespremenjeni ostali socialno-varnostni učinki socialnega kapitala. Na
njih kažejo aktivna gasilska društva, ki deležnikom podeželske skupnosti zagotavljajo občutek
varnosti in medsebojno pomoč v primeru nesreč. Bolj spremenljivi (kratkoročni) so prostorski,
organizacijski in gospodarski učinki.
Podeželska skupnost je z zaposlovanjem deležnikov v okoliških mestih izgubila vlogo osnovne
delovne skupnosti, s tem pa so tudi gospodarski učinki socialnega kapitala izgubili svoj pomen.
S skupnim opravljanjem kmetijskih opravil so bili tesno povezani tudi organizacijski (prim.
100
prireditve so bile vezane na določeno kmetijsko opravilo) in prostorski učinki socialnega
kapitala (prim. skupna opravila na kmetijskih površinah, gradnji objektov v naselju), ki so svojo
vlogo pretežno izgubili oziroma jo spremenili.
Koncept socialnega kapitala je večrazsežnosten, saj se gradniki in učinki socialnega kapitala
spreminjajo glede na prostorsko, časovno, funkcijsko in strukturno razsežnost podeželske
skupnosti. Z vidika prostorske razsežnosti gradnikov in učinkov socialnega kapitala je
podeželska skupnost vse manj povezana zgolj z lokalno ravnjo, temveč se krepi tudi vpliv
regionalne in globalne ravni. Z vidika časovne razsežnosti je ključna ugotovitev, da gradniki in
učinki v interakciji in imajo časovno (genetsko) zasnovo, ki se sočasno spreminja tudi
funkcijsko (od homogenosti k heterogenosti) in strukturno (od statičnosti in nespremenljivosti
k dinamičnosti in spremenljivosti).
V podeželskih skupnostih se s procesoma globalizacije in glokalizacije vse bolj prepoznava
lokalne posebnosti: krepi se težnja po razvoju več skupnih aktivnosti in turističnih dejavnosti.
Razvoj podeželske skupnosti bo v prihodnosti zaznamovan s funkcijsko raznovrstnostjo. Želja
po ohranjanju tradicije ter izkušnje druženja in sodelovanja z razvojnimi težnjami sodobnega
načina življenja tvorijo funkcijsko pestro, mozaično podobo podeželske skupnosti, ki
raziskovalcem ponuja številne raziskovalne priložnosti in neodgovorjena vprašanja.
7.4.
Summary
This master thesis focuses on rural communities in the period after Second World War until
second decade of the 21st century. The comparative research is based on case studies of six
rural communities in two member states of European Union – The Republic of Slovenia and
the Federal Republic of Germany.
The concept of social capital is empirically related to the socialising and cooperation of actors
in a community. The findings of master thesis explain the influence of socioeconomic
development through building blocks and the impacts of social capital. The research is based
on the combined use of a number of qualitative and quantitative methods, with emphasis on
the study of historical sources and content analysis of 30 interviews by the computer program
Atlas.ti.
The building blocks (actors, social relations, social structures and networks, spatial dimension,
cooperation, trust and benefit, common goals, norms and values) of social capital are the basis
of socialising and cooperation in rural communities. Social relations between actors cause
their cooperation to reach common goals. The main structure of building blocks is identical in
all communities: their individual local features are the outcomes, caused by the regional
socioeconomic development. The processes of deagrarization, industrialisation, globalisation
and glokalisation have influenced the features of the building blocks of social capital.
The influence of those processes is identified by historical sources and by the content of
interviews. The processes of deagrarization and industrialisation have transformed
socialisation and cooperation in rural communities through increased employment by actors
outside of rural settlements, and instead in urban areas. Daily commuting has created the
101
“fluid” rural communities, which are less dependent on socialisation and the cooperation of
their actors.
Socioeconomic development has also affected the impacts of social capital as the results
(consequences) of socialising and cooperation in rural communities. In the period after Second
World War until the second decade of 21st century, the social-security impact of social capital
is long-term und mostly unchanged: the volunteer fire departments in all rural communities
provide a sense of security and emergency response.
The spatial, organisational and economic impacts are short-term and more changeable. The
economic impacts of social capital are decreased: the farm chores are no longer done
collectively in rural communities. This affects also organisational impacts (i.e. events in rural
communities are less connected to farm chores) and the spatial impacts of social capital (i.e.
less communal work at farm chores on fields).
Traditions and experiences of socialising and cooperation affect the developmental
tendencies of the modern way of life. The contemporary development of rural communities
is heterogeneous; it has still many aspects to research.
The concept of social capital is multidimensional: the building blocks and impacts are changing
through spatial, temporal, functional and structural dimensions. In the spatial dimension, the
building blocks and impact of social capital in rural communities is becoming less related to
the local area and more to the regional and global one. In the temporal dimension, building
blocks interact with one another and have a genetic structure, which changes functionally
(from homogeneity to heterogeneity) and structurally (from static to dynamic).
102
8. SEZNAMI LITERATURE, VIROV, SLIK IN PREGLEDNIC

Seznam literature
A Dictonary of Sociology. URL:
http://www.princeton.edu/~achaney/tmve/wiki100k/docs/Norm_%28sociology%29.html
(Citirano 29. 12. 2014).
Adler, P. S., Kwon S. W., 2002. Social Capital - Prospects for a New Concept. The Academy of
Management Review, 27, 1, str. 17 – 40.
Atlas.ti, 2015. URL: http://coe.unm.edu/uploads/docs/coe-main/tutorials/13searchingdata.PDF (Citirano 18.5.2015).
Balkovec Debevec, M., 1994. Občina Metlika. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 284 str.
Balkovec Debevec, M., 2001. Od mlade države do novega tisočletja - 1991-2001. 120 let
črnomaljskega gasilskega društva: 1881-2001. Črnomelj, Prostovoljno gasilsko društvo, 2001,
92 str.
Balkovec, B., 2003. Paberki o rojstvih in porokah v župniji Preloka. Kronika, časopis za
slovensko krajevno zgodovino, 51, 1, str. 51 – 60.
Barbič, A., 1983. Mešane kmetije - ovira razvoju kmetijstva in podeželja? Anthropos, 5, str.
261 – 273.
Barbič, A., 2014. Ruralna sociologija v spoznavanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in
podeželja v Sloveniji. Acta agriculturae Slovenica, 103, 2, str. 331 – 348.
Basaj, I. J., 2014. O življenju na Suhi pri Predosljah po koncu druge svetovne vojne (osebni vir,
24. 4. 2014). Predoslje.
Benkovič Krašovec, 2006. Centralna naselja na podeželju v Sloveniji. Geografski obzornik, 53,
3, str. 10 – 18.
Bernardi, F., Gonzalez, J. J., Requena, M., 2006. The Sociology of Social Structure. 21 st
Century Sociology. Madrid, Universidad Nacional de Educación a Distancia, str. 162 – 170.
Bilten – 20 let PGD Šenturška Gora, 2010. Šenturška Gora, Prostovoljno gasilsko društvo
Šenturška Gora, 36 str.
Bourdieu, P., 1986. The forms of capital. V: Richardson, J. G. (ur.). Handbook of Theory and
Research for the Sociology and Education. Westport, Greenwood Press, str. 241 – 258.
Bourdieu, P., 1991. Language and symbolic power. Cambridge, Polity Press, str. 307.
Brezovnik, B., Oplotnik, Ž., 2003. Fiskalna decentralizacija v Sloveniji - oris stanja,
mednarodna primerjava in problematika. Maribor, Inštitut za lokalno samoupravo in javna
naročila, 204 str.
103
Bröckling, F., 2014. O načinu izbire naselij v pokrajini Sauerland (osebni vir, 10. 10. 2014).
Münster.
Bundeszentrale für politische Bildung. URL:
http://www.bpb.de/nachschlagen/lexika/politiklexikon/17722/kommunalverfassungen
(Citirano 8. 1. 2015).
Capuder, P., 2014. Razvojni potenciali v občini Moravče. Diplomsko delo. Ljubljana,
Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 68 str.
Ceccato, V., Persson, L. O., 2003. Differential Economic Performance (DEF) in the periphery Evidence from Swedish rural areas. European Journal of Spatial Development, 7, 28 str.
Cecchi, C., 2003. Public Goods and Public Services - The Process of Building Social Capital in
Rural Areas. Sidea, Gruppo di lavoro: Processi e politiche di sviluppo rurale, 32 str.
Cerklje.si. URL: http://www.cerklje.si/ (Citirano 29. 12. 2014).
Cigale, D., 2002. Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna območja v letu 1999.
Geografski vestnik, 74, 1, str. 43 – 56.
Coleman, J. S., 1988. Social capital in the creation of human capital. American Journal of
Sociology, 84, str. 95 – 120.
Deutscher Schützenbund. URL: http://www.dsb.de/tradition/historie/historie/mittelalter/
(Citirano 24. 1. 2015).
Die Feuerwehr. URL: http://www.bundeswehrfeuerwehr.de/index.php?PHPSESSID=132e060a3b1bb828079afe5cef5d3e39&action=downlo
ads (Citirano 16. 1. 2015).
Die Geschichte der Schützvereine. URL: http://schuetzenvereinkoestersweg.de/sch%C3%BCtzengeschichte/ (Citirano 24. 1. 2015).
Die Landesregierung Nordrhein-Westfalen. URL: http://www.nrw.de/nordrheinwestfalen/geschichte/ (Citirano 24. 1. 2015).
Dolžan, T., 1983. Suška fantovska druščina. Obzornik: mesečna ljudska revija Prešernove
družbe, 39, 6, str. 462 - 468.
Dorfgemeinschaft Helmeringhausen. URL:
http://www.helmeringhausen.de/helmeringhausen/dorfgemeinschaft/index.html (Citirano
24. 1. 2015).
Dorfgemeischaft Sögtrop. URL: http://www.schmallenberg-soegtrop.de/dorfgemeinschaft-sgtrop (Citirano 24. 1. 2015).
Dragoš, S., Leskošek, V., 2003. Družbena neenakost in socialni kapital. Ljubljana, Mirovni
inštitut, 91 str.
Elbe, J., 2011. Die Wirksamkeit von Sozialkapital in der Regionalentwicklung. Aachen, Shaker
Verlag, 248 str.
104
Erfolgsmodell Kommunale Selbstverwaltung. URL: http://www.mik.nrw.de/themenaufgaben/kommunales/erfolgsmodell-kommunale-selbstverwaltung/aufgaben.html
(Citirano 24. 1. 2015).
Falk I., Kilpatrick, S. 2000. What is Social Capital? A Study of Interaction in a Rural
Community. Sociologia Ruralis, 40, 1, str. 87 – 110.
Farr, J., 2004. Social Capital - A Conteptual History. Political Theory, 32, 1, str. 6 – 33.
Fehr E., Gächter, S., 2000. Fairness and Retaliation - The Economics of Reciprocity. Journal of
Economic Perspectives, 14, 3, str. 159 – 181.
Feriendorf Nehden. URL: http://www.nehden.de/feuerwehr/wir-ueber-uns/historie.php
(Citirano 16. 1. 2015).
Ferragina, E., 2012. Social capital in Europe - a comparative regional analysis. Northamptom,
E. Elgar, 226 str.
Gasson, R., Errington, A., 1993. The Farm Family Business. Wallingford, Cab International, 41
str.
Gemeindeordnung für das Land Nordrhein-Westfalen. URL:
https://recht.nrw.de/lmi/owa/br_bes_text?anw_nr=2&gld_nr=2&ugl_nr=2023&bes_id=678
4&aufgehoben=N&menu=1&sg=0 (Citirano 8. 1. 2015).
Geografski terminološki slovar. 2005. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.).
Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 451 str.
Geschichte - St. Lambertus Schützenbruderschaft Kirchrarbach. URL: http://www.schuetzenkirchrarbach.de/geschichte/ (Citirano 24. 1. 2015).
Golob, M., 1967. Kooperativni odnosi na vasi v preteklosti in danes. Ljubljana, RSS, 307 str.
Gouldner, A. W., 1960. The Norm of Reciprocity - A Preliminary Statement. American
Sociological Review, 25, str. 161−178.
Grabski-Kieron, U., 2014 a. Izbor ustreznih naselij v zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija
(osebni vir, 7. 10. 2014). Münster.
Grabski-Kieron, U., 2014 b. Pridobivanje statističnih podatkov in geografska literatura o
proučevanem območju (osebni vir, 23. 10. 2014). Münster.
Grabski-Kieron, U., 2014 c. Omrežje središčnih krajev in identiteta v zvezni deželi Severno
Porenje – Vestfalija (osebni vir, 25. 11. 2014). Münster.
Grafenauer, B., 2000. Lokalna samouprava na Slovenskem - teritorialno-organizacijske
strukture. Maribor, Pravna fakulteta, 496 str.
Halfacree, K., 2006. Rural space - constructing a three-fold architecture. V: Cloke, P.,
Marsden, T., Mooney, P. (ur.). Handbook of Rural Studies. London, Sage Publications, str. 4462.
105
Halsall J. P., 2014. The Re-Invention of sociology of Community. International Review of
Social Sciences and Humanities, 8, 1, str. 91 – 98.
Handbuch der naturräumlichen Gliederung Deutschlands, 1957. Bonn, Veröffentlichungen
der Bundesanstalt für Landeskunde, 397 str.
Hazler, V., 2010. (Raz-)vrednotenje dediščine? V: Gaberšček, S. (ur.). Globalizacija in
utrjevanje domačih korenin - naj ohrani naša dolina svoj podedovani obraz! VidemDobrepolje, Občina Dobrepolje, str. 57 – 64.
Helmeringhausen. URL: http://www.helmeringhausen.de/ (Citirano 29. 12. 2014).
Henke, W., 2014. O vlogi in nalogah krajevnih predstavnikov v nemški zvezni deželi Severno
Porenje – Vestfalija (osebni vir, 29. 11. 2014). Helmeringhausen.
Herreros, F., 2004. The Problem of Forming Social Capital - Why Trust? New York, Palgrave
Macmillan, 87 str.
Ilešič, S., 1959. Die Flurformen Slowenines im Lichte der europäischen Flurforschung.
Regensburg, M. Lassleben, 132 str.
IPOP. URL: http://ipop.si/urejanje-prostora/izrazje/soseska-in-sosedstvo/ (Citirano 29. 12.
2014).
Iršič, M., 2004. Umetnost obvladovanja konfliktov. Ljubljana, Rakmo, 238 str.
Jones, M., 2009. Phase space - geography, relational thinking, and beyond. Progress in
human geography, 33, 4, str. 487 – 506.
Jurač, V., 2014. Postindustrijska doba in razvoj obrobnih podeželskih območij - primer
Dravske doline. Doktorska disertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,
205 str.
Kladnik, D., 1999. Leksikon geografije podeželja. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 318 str.
Kladnik, D., Ravbar, M., 2003. Členitev slovenskega podeželja. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC
SAZU, 196 str.
Klemenčič, M. M., 1970. Spremembe socialno-geografske strukture gospodinjstev kot faktor
preobrazbe agrarne pokrajine na primeru naselij Kovor, Voklo, Bašelj in Loka pri Tržiču.
Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 81 str.
Klemenčič, M. M., 1995. Krajevna identiteta na primeru srednje in zgornje Gorenjske. Dela,
11, str. 47 – 57.
Klemenčič, M. M., 2003. Civilizacijske razvojne stopnje in razvojni problemi obrobnih območij
v Sloveniji. Dela, 19, str. 153 – 164.
Klemenčič, M. M., 2006. Teoretski pogled na razvojne strukture slovenskega podeželja. Dela,
25, str. 159 – 171.
Klemenčič, M. M., 2010. Podeželska idila ali koma slovenskega tradicionalnega podeželja. V:
Zavodnik Lamovšek, A., Fikfak, A., Barbič, A. (ur.). Podeželje na preizkušnji - jubilejna
106
monografija ob upokojitvi izr. prof. dr. Antona Prosena. Ljubljana, Oddelek za gradbeništvo
in geodezijo, str. 24 – 29.
Klemenčič, V., 1965. The village of Podgorje in the Slovenian Sub-Alpine region. Geographia
Polonica, 5, 1, str. 195 – 214.
Klemenčič, V., 2012. Proučevanje polkmečke strukture v socialni geografiji (osebni vir, 24. 6.
2012). Lucija pri Portorožu.
Knežević Hočevar, D., Černič Istenič, M., 2010. Dom in delo na kmetijah - raziskava odnosov
med generacijami in spoloma. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 158 str.
Kovačič, M., 1993. A. Glück in H. Magel: Podeželje – vrt prihodnosti, nove možnosti.
Geografski vestnik, 65, str. 137 – 139.
Kronika strelskega društva Kirchrarbach (Sögtrop). URL: http://www.schuetzenkirchrarbach.de/geschichte/ (Citirano 24. 1. 2015).
Kržišnik, R., 2004. Medosebni konflikti kot gibalo osebnega razvoja - kako konstruktivno
reševati konflikte. HRM, 2, 5, str. 55 – 59.
Kulturno društvo Kirchrarbach (Sögtrop). URL: http://www.spielmannszugkirchrarbach.de/chronik-1927-2002.html (Citirano 24. 1. 2015).
Kulturno društvo Šenturška Gora. URL: http://www.bizi.si/KULTURNO-DRUSTVOSENTURSKA-GORA/ (Citirano 24. 1. 2015).
Lee, J., Arnason A., Nightingale, A., Schucksmith, M., 2005. Networking - Social Capital and
Identities in European Rural Development. Sociologia Ruralis, 45, 4, str. 269 – 283.
Lin, N., 1999. Building a Network Theory of Social Capital. Connections, 22, 1, str. 28 – 51.
Logar, E., 2012. Sodobna vloga polkmetov na primeru Voklega. Zaključna seminarska naloga.
Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 53 str.
Magnani, N., Struffi, L., 2009. Translation sociology and social capital in rural development
initiatives - A case study from the Italian Alps. Journal of Rural Studies, 25, str. 231 – 238.
Makarovič, M., 1979. Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem. Ljubljana, Gorenje, 204 str.
Mavri, R., Černič Istenič, M., 2014. Podeželski turizem in socialni kapital v Sloveniji (primer
vasi v občini Cerkno). Geografski vestnik, 86, 1, str. 51 – 61.
McAreavey, R., 2009. Rural Development - Theory and Practice. London, Routledge, 164 str.
McLuhan. URL: http://www.livinginternet.com/i/ii_mcluhan.htm (Citirano 4. 4. 2015).
Melik, A., 1959. Slovenija. Knj. 3. Posavska Slovenija. Ljubljana, Slovenska matica, 595 str.
Mladi prevzemniki kmetij. URL:
http://www.lokalno.si/2014/03/22/112627/aktualno/DL_Mladi_prevzemniki_kmetij/
(Citirano 16. 1. 2015).
107
Mlinar, Z., 2012. Globalizacija bogati in/ali ogroža? Ljubljana, Fakulteta za družbene vede,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 481 str.
Močnik, J., 2004. Podobe nekdanjih časov - ob 850. obletnici prve pisne omembe cerkljanske
fare. Cerklje na Gorenjskem, Občina, 253 str.
Mohan, G., Mohan, J. 2002. Placing social capital. London, Progress in Human Geography 26,
2, str. 191 - 210.
Naglič, S., 1993. Od Viševka do Olševka - analiza kmečke domačije. Olševek, Tiskarna
knjigoveznica, 68 str.
Naughton, L., 2013. Geographical narratives of social capital - Telling different stories about
the socio-economy with context, space, place and agency. Progress in Human Geography,
38, str. 1 – 19.
Nećak D., Repe, B., 2003. Oris sodobne obče in slovenske zgodovine - učbenik za študente 4.
letnika. Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 342 str.
Nehden. URL: http://www.nehden.de/ (Citirano 29. 12. 2014).
Nehden - Das Dorf im Sauerland 1113 – 2013, 2013. Nehden, Dorfgemeinschaft Nehden, 272
str.
Občina Cerklje na Gorenjskem. URL: http://www.cerklje.si/325.0.html (Citirano 16. 1. 2015).
Občina Tolmin - sotočje mladih možganov in aktualnih izzivov. Geografski raziskovalni tabor,
Volče, 12. - 21. 7. 2010. Ljubljana, Društvo mladih geografov Slovenije, 200 str.
Ostrožnik, S., 2010. Pravna ureditev krajevnih skupnosti. Diplomsko delo. Maribor, Pravna
fakulteta, 55 str.
Pletziger, S., 2014. Pogovor o izboru ustnih in pisnih virov v naseljih Sögtrop, Nehden in
Helmeringhausen (osebni vir, 20. 10. 2014). Bestwig.
Ploeg, J. D., Marsden, T., 2008. Unfolding Webs - The Dynamics of Regional Rural
Development. Assen, Van Gorcum, 262 str.
Podatkovna baza BIZI. URL: http://www.bizi.si/ (Citirano 29. 12. 2014).
Podjed, A., 2014. O življenju na Olševku po koncu druge svetovne vojne (osebni vir, 23. 5.
2014). Olševek.
Portes, A., 1998. Social Capital - Its Origins and Applications in Modern Sociology. Annual
Review of Sociology 24, str. 1-24.
Potočnik Slavič, I., 2006. Obrtno-poslovna cona Šenčur: med željami, potrebami in realnostjo.
V: Kadivec, M. (ur.). Pod Jurijevim klobukom - zbornik Občine Šenčur. Šenčur, Občina, 2006,
str. 107 – 118.
Potočnik Slavič, I., 2009. Socialni kapital na slovenskem podeželju. Dela, 31, str. 21 – 36.
108
Potočnik Slavič, I., 2010. Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. Ljubljana,
Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, 131 str.
Potočnik Slavič, I., 2013. Izbor ustreznih slovenskih naselij (osebni vir, 19. 12. 2013).
Ljubljana.
Potočnik Slavič, I., 2013. Prepoznavanje nekaterih znakov glokalizacije na podeželju Srednje
Gorenjske. V: Mrak, I., Potočnik Slavič, I., Rogelj, B. (ur.). Gorenjska v obdobju glokalizacije.
Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 269 – 284.
Potočnik, I., 1995. Socialnogeografska transformacija Šenčurja. Diplomsko delo. Ljubljana,
Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 110 str.
Prager, K., Nienaber, B., Neumann, B., Phillips, A., 2015. How should be rural policy
evaluated if it aims to foster community involvement in environmental management?
Journal of Rural Studies, 37, 1, str. 120 – 131.
Predoslje: vas z razgledom. URL: http://www.ks-predoslje.si/ (Citirano 29. 12. 2014).
Prelog, N., 2013. Spreminjanje kulturne pokrajine na Ptujskem polju. Ljubljana, Oddelek za
geografijo in Oddelek za zgodovino, 123 str.
Prostovoljno gasilsko društvo Suha: 1926 – 1996, 1996. Kranj, PGD Suha, 21 str.
Putnam, R. D., 1993. Making Democracy Work - Civic Traditions in Modern Italy. Princeton,
Princeton University Press, 258 str.
Putnam, R. D., 1995 a. Bowling alone - America's declining social capital. Journal of
Democracy, 6, 1, str. 65 – 78.
Putnam, R. D., 1995 b. Turning in, turning out - the strange disapperance of social capital in
America. Political Science and Politics, 28, 667 – 683.
Ray, C., 2006. Neo-endogenous rural development in the EU. V: Cloke, P, Marsden, T.,
Mooney, P., 2006. Handbook of rural studies. London, SAGE Publications, 511 str.
Rebernik, D., 2009. Osnove fizične geografije Evrope. Ljubljana, Znanstvena založba
Filozofske fakultete, 184 str.
Rebernik, J., 2014. O življenju na Šenturški Gori po koncu druge svetovne vojne (osebni vir, 4.
5. 2014). Šenturška Gora.
Repe, B., 2009. Bled v soncu ves žari. Oris zgodovine turizma na Bledu ob 130-letnici
Turističnega društva Bled. Bled, Turistično društvo, 205 str.
Rigg, J., 1994. Redefining the Village and Rural Life - Lessons from South East Asia. The
Geographical Journal, 160, 2, str. 123 - 135.
Robič Simon. URL: http://www.gorenjci.si/osebe/robi%C4%8D-simon/477/ (Citirano 16. 1.
2015).
Rogelj, T., 1997. Pod zvonom svetega Simona in Juda - ob 750. obletnici prve omembe kraja
Voglje. Smlednik, Kažipoti, 118 str.
109
Ruppert, K., Schaffer F., Maier J., Paesler R., 1981. Socijalna geografija. Zagreb, Školska knjiga,
159 str.
Rutten, R., Westlund, H., Boekema, F., 2010. The Spatial Dimension of Social Capital.
European Planning Studies, 18, str. 863 – 871.
Schützenbruderschaft St. Hubertus Helmeringhausen: 125 Jahre, 1999. Helmeringhausen,
Druckerei im Berufsbildungswerk Josefsheim Bigge, 88 str.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 1. URL: http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dkoncept* (Citirano 29. 12. 2014).
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. URL: http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=akter&hs=1 (Citirano 29. 12. 2014).
Social Interactions. URL: https://www.princeton.edu/~joses/wp/socialinteractions.pdf
(Citirano 29. 12. 2014).
Socialni kapital v Sloveniji. 2003. Makarovič, M. (ur.). Ljubljana, Sophia, 240 str.
Sögtrop. URL: http://www.schmallenberg-soegtrop.de/ (Citirano 29. 12. 2014).
Sosedska pomoč. URL:
http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/preprecevanje_dela_na_crno/sosed
ska_pomoc/ (Citirano 16. 1. 2015).
Stanford Encyclopedia of Philosophy. URL: http://plato.stanford.edu/entries/socialinstitutions/ (Citirano 29. 12. 2014).
Statut Mestne občine Kranj. URL: http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,mestna_obcina,statut.htm
(Citirano 24. 1. 2015).
Statut občine Cerklje na Gorenjskem, 2010. Cerklje na Gorenjskem, Občina, 40 str. URL:
http://www.cerklje.si/fileadmin/cerklje__user_global/documents/03_Akti_obcine/Statut/20
10/ad_1_STATUT_Obcine_Cerklje.pdf (Citirano 24. 1. 2015).
Statut občine Šenčur, 2011. Šenčur, Občina, 32 str. URL:
http://www.sencur.si/assets/files/sklepi/2011/statut-1-2-2011.pdf (Citirano 24. 1. 2015).
Stepmap, 2015. URL: http://www.stepmap.de/landkarte/stumme-karte-mitteleuropa1136239 (Citirano 4. 5. 2015).
Surrey, 2015. URL:
http://www.surrey.ac.uk/sociology/research/researchcentres/caqdas/support/analysingsurv
ey/qualitative_analysis_strategies_for_analysing_openended_survey_questions_in_atlasti.h
tm (Citirano 4. 5. 2015).
SURS, 2014. URL: https://www.stat.si/KrajevnaImena/ (Citirano 24. 1. 2015).
Svendsen, G. L. H., 2006. Studying social capital in situ - A qualitative approach. Theory and
Society, 35, str. 39 – 70.
110
Svendsen, G. L. H., Sørensen, J. F. L. 2007: There’s more to the picture than meets the eye Measuring tangible and intangible capital in two marginal communities in rural Denmark.
Journal of rural studies, 23, 4, str. 453 - 471.
Šabec, E., 2013. Uporabnost socialnega atlasa za analizo delovanja lokalne akcijske skupine.
Zaključna seminarska naloga. Ljubljana, Oddelek za geografijo, 47 str.
Škrjanc, R., 1999. Poleti suha in zaudarjajoča - neurejena struga potoka Belce. Gorenjski Glas,
52, 78, (1. oktober 1999), str. 11.
Štempelj, S., 2012. Vloga Cerkve pri ohranjanju slovenske kulture na slovenskem etničnem
ozemlju (primer Železne Kaple in Ukev). Zaključna seminarska naloga. Ljubljana, Filozofska
fakulteta, Oddelek za geografijo, 43 str.
Štih, P., Simoniti, V., 2009. Na stičišču svetov - slovenska zgodovina od prazgodovinskih
kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana, Modrijan, 375 str.
Šubic, S., 2006. Sedma Florijanova maša. Jurij - priloga Gorenjskega glasa za občino Šenčur
(7. julij 2009), 20 str.
The Landtag of Nord Rhine – Westphalia. URL:
http://www.landtag.nrw.de/portal/WWW/GB_II/II.1/OeA/International/en/en.jsp (Citirano
24. 1. 2015).
The Social Capital Foundation. URL:
http://en.citizendium.org/wiki/The_Social_Capital_Foundation (Citirano 28. 12. 2014).
Tief verwurzelt - weit verzweigt. Leben im Henne- und Rarbachtal. 2012. Kirchrarbach,
Heimat- und Geschichtsverein der katholische Kirchengemeinde Kirchrarbach e.V., 816 str.
Topographischer Atlas Nordrhein-Westfalen, 1968. Düsseldorf, Landesvermessungsamt
Nordrhein-Westfalen, 345 str.
Trškan, D., 2007. Lokalna zgodovina - učenje z odkrivanjem: naloge malo drugače. Ljubljana,
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 63 str.
Trškan, D., 2008. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana,
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 346 str.
Trust - The Social Virtues and the Creation of Prosperity, 1995. Fukuyama, F. (ur.). New York,
The Free Press, 480 str.
Unser Dorf hat Zukunft, 2015. URL: http://www.dorfwettbewerb.bund.de/ (Citirano 13.5.
2015).
Urbanc, M., 2002. Kulturne pokrajine v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC, 224 str.
Urbanc, M., 2008. Raba utemeljevalne teorije in programa Atlas.ti v geografiji. Geografski
vestnik, 80, 1, str. 127 – 137.
Urbanc, M., 2012. Reprezentacije kulturne pokrajine v besedilih o slovenski Istri. Annales :
anali za istrske in mediteranske študije, 22, 1, str. 199 – 210.
111
Vas Olševek. URL: http://olsevek.si/ (Citirano 29. 12. 2014).
Vereinsgesetz. URL: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/vereinsg/gesamt.pdf
(Citirano 29. 12. 2014).
Verfassung für das Land Nordrhein-Westfalen. URL:
https://recht.nrw.de/lmi/owa/br_text_anzeigen?v_id=2320020927105939563#det250883
(Citirano 24. 1. 2015).
Via Michelin. URL: http://www.viamichelin.com/ (Citirano 29. 12. 2014).
Video Tutorials. URL: http://atlasti.com/video-tutorials/ (Citirano 29. 12. 2014).
Vzorci statutov in pravilnikov GZ in PGD. URL:
http://www.gasilec.net/organizacija/zakonodaja/vzorci-statutov-in-pravilnikov (Citirano 16.
1. 2015).
Waters, M., 1995. Globalization. London, Routledge, 273 str.
Woodhouse, A., 2006. Social capital and economic development in regional Australia - A case
study. Journal of Rural Studies, 22, 1, str. 83 – 94.
Woods, M., 2011. Rural. Abingdon, Routledge, 336 str.
Woods, M., 2005. Rural geography - processes, responses and experiences in rural
restructuring. London, Sage publications, 336 str.
Zakon o društvih. URL: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200661&stevilka=2567
(Citirano 29. 12. 2014).
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. 2007. URL: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200712&stevilka=567 (Citirano 29. 12. 2014).
Zakon o preprečevanju dela na črno. URL: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200712&stevilka=567 (Citirano 16. 1. 2015).
Zavrl Žlebir, D., 1996. V dolini pravijo: hribovcem privoščimo asfalt. Gorenjski Glas, 49, 67,
(25. avgust 1996), str. 3.
Zavrl Žlebir, D., 1999 a. Niso nas rešili vikendaši, sami smo se s svojo zemljo in delom.
Gorenjski Glas, 52, 37, (11. maj 1999), str. 6.
Zavrl Žlebir, D., 1999 b. Najmlajše gasilsko društvo v Sloveniji - Prostovoljno gasilsko društvo
Šenturška Gora. Gorenjski Glas, 52, 37, (11. maj 1999), str. 6.
Zgodovina kulturnega društva Olševek. URL: http://olsevek.si/pevski-zbori/ (Citirano 24. 1.
2015).
Zgodovina PGD Olševek. URL: http://olsevek.si/pgd-olsevek/ (Citirano 24. 1. 2015).
Zgodovina PGD Olševek. URL: http://pgd.olsevek.si/opis/ (Citirano 24. 1. 2015).
Zupan, M., 1995. Podhom, gorenjska vas skozi čas. Bled, Občina, 1995, 275 str.
112
Zupančič, J., 1989. Socialnogeografska preobrazba Suhe krajine. Geografski vestnik: časopis
za geografijo in sorodne vede, 61, str. 107 – 120.
Zupančič, J., 2004. Viri tradicionalne oskrbe z vodo kot kulturna dediščina in razvojni
potencial. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, 15, 1, str. 97 – 106.
Zupančič, J., 2013. Kulturna geografija - raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih
pokrajin. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 261 str.
Žalar, A., 1996. Politika ga ne zanima - 40 let za krajevno skupnost. Gorenjski Glas, 49, 2, (9.
januar 1996), str. 6.
Žlebnik, L., 1971. Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. Ljubljana, Geološki
zavod, 51 str.
113

Seznam virov
Arhiv PGD Suha pri Predosljah. Suha pri Predosljah. Občina Kranj.
Arhiv PGD Olševek. Olševek. Občina Šenčur.
Arhiv PGD Šenturška Gora. Šenturška Gora. Občina Cerklje.
Arhiv podružnične cerkve svetega Mihaela. Olševek. Župnija sveti Jurij v Šenčurju.
Arhiv župnije svetega Siksta. Predoslje. Župnija sveti Sikst v Predosljah.
Arhiv župnije svetega Urha. Šenturška Gora. Župnija svetega Urha na Šenturški Gori.
Dorfgeflüster Helmeringhausen 2015, 2014. Dorfgemeinschaft Helmeringhausen, 2014.
Projekt Unser Dorf hat Zukunft – Sögtrop.
900 Jahre: Nehden, 2013.
Pod Jurijevim klobukom: zbornik Občine Šenčur, 2006.
Novice izpod Krvavca: glasilo občine Cerklje, 2014.
Der Bumbacher: glasilo naselja Sögtrop, 2013.
Jurij: glasilo občine Šenčur, 2013.
Zasebna arhivska zbirka Antona Podjeda. Olševek. Občina Šenčur.
Zasebna arhivska zbirka Iztoka Jožeta Basaja. Suha pri Predosljah. Mestna občina Kranj.
Zasebna arhivska zbirka Josefa Höppeja. Sögtrop. Občina Schmallenberg.
114

Seznam slik
Slika 1: Geografska lega proučevanih podeželskih območij .................................................................... 8
Slika 2: Struktura raziskave.................................................................................................................... 18
Slika 3: Večplastnost in nedoločljivost koncepta socialnega kapitala ................................................... 22
Slika 4: Gradniki socialnega kapitala ..................................................................................................... 26
Slika 5: Spreminjanje podeželskih skupnosti v razvojnih stopnjah (dobah) civilizacije......................... 31
Slika 6: Prikaz geografskih značilnosti izbranih naselij v Republiki Sloveniji ......................................... 32
Slika 7: Prikaz geografskih značilnosti izbranih naselij v Zvezni republiki Nemčiji ................................ 33
Slika 8: Število prebivalcev v nemških podeželskih naseljih .................................................................. 35
Slika 9: Število prebivalcev v slovenskih podeželskih naseljih .............................................................. 35
Slika 10: Pokazatelji treh ravni vezi socialnega kapitala na podeželju .................................................. 41
Slika 11: Število omemb korenov ključnih besed v povezavi z deležniki v transkripcijah intervjujev ... 43
Slika 12: Deležniki in dnevne migracije v podeželski skupnosti ........................................................... 50
Slika 13: Število omemb korenov ključnih besed v povezavi s socialnimi odnosi v transkripcijah
intervjujev.............................................................................................................................................. 51
Slika 14: Medsebojna sosedska pomoč ob žetvi na Suhi v 50. letih 20. stoletja .................................. 56
Slika 15: Medsebojna sosedska pomoč ob žetvi v naselju Sögtrop v začetku 60. letih 20. stoletja ..... 56
Slika 16: Neformalni socialni odnosi med deležniki v podeželski skupnosti ......................................... 59
Slika 17: Število omemb korenov ključnih besed v povezavi s socialnimi mrežami in strukturami v
transkripcijah intervjujev....................................................................................................................... 60
Slika 18: Intervencija prostovoljnega gasilskega društva na Olševku zaradi v neurju podrtih dreves leta
2012 ....................................................................................................................................................... 64
Slika 19: Intervencija prostovoljnega gasilskega društva Nehden ob požaru leta 1983 ....................... 64
Slika 20: Spremenjena vloga društev in ostalih formalnih dejavnosti v podeželski skupnosti ............ 74
Slika 21: Čistilna akcija na Olševku leta 2008 ........................................................................................ 75
Slika 22: Čistilna akcija v naselju Sögtrop leta 2013 .............................................................................. 75
Slika 23: Število omemb korenov ključnih besed v povezavi s sodelovanjem in skupnimi cilji na
območju podeželske skupnosti v transkripcijah intervjujev ................................................................. 76
Slika 24: Skupni prostori podeželskih skupnosti ................................................................................... 78
Slika 25: Domačini so leta 1991 s prostovoljnim delom zgradili gasilski dom na Šenturški Gori .......... 81
Slika 26: Popravilo klopi leta 2013 ob cestah s prostovoljnim delom v naselju Helmeringhausen ...... 81
Slika 27: Interakcije med gradniki in učinki socialnega kapitala na osnovi pojmovnih povezav v
računalniškem orodju Atlas.ti................................................................................................................ 83
Slika 28: Olševčani leta 1990 pri vzdrževanju ceste okoli naselja ......................................................... 86
Slika 29: Prebivalci naselja Sögtrop pri urejanju poljske poti okoli leta 1980 ....................................... 86
Slika 30: Elementi podeželske skupnosti ............................................................................................... 93
Slika 31: Prostorsko-časovno-funkcijsko-strukturna razsežnost soodvisnosti gradnikov ter učinkov
socialnega kapitala v proučevanih podeželskih skupnostih .................................................................. 98

Seznam preglednic
Preglednica 1: Opredelitev temeljnih pojmov glede na frekvenco pojavnosti v magistrskem delu ....... 9
Preglednica 2: Vrednotenje uporabljenih metod.................................................................................. 17
Preglednica 3: Matrika proučevanja gradnikov z izbranimi metodami ................................................. 19
Preglednica 4: Izbrana naselja in leto ustanovitve društev ................................................................... 37
Preglednica 5: Vrednotenje učinkov socialnega kapitala v podeželski skupnosti ................................. 92
115
Izjava o avtorstvu
Izjavljam, da je zgornje magistrsko delo v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri
in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi ter veljavno zakonodajo.
Ljubljana, junij 2015
Erik Logar
116