1. No category

P R I R O Č N I K
U STVA RI
SVO J V RT
W W W.V R T N AV I L A . S I
Vem, da verjameš v zdravje, ljubezen, učenje in
naravo. Zato si tukaj. Vem, da te skrbi za prihodnost
tvojih otrok in matere Zemlje. Zato si tukaj. Vem, da
želiš biti sprememba. Zato si tukaj. Vem, da obožuješ
sprehode v naravo, ljubiš lepoto, vonj cvetja in okus
domačega paradižnika (če ne maraš paradižnika, si
predstavljaj okus svežih kumaric ;)). Zato si tukaj.
Vem, da želiš pridelati lastno zelenjavo in ustvariti
svojo zeleno oazo miru.
ZATO si tukaj!
Dobrodošla!
Jaz sem Vrtna Vila in skupaj bova naredili prve korake do tvojega
zelenjavnega vrta. Pomagala ti bom ugotoviti:
1. Zakaj si želiš vrt in kakšen vrt si želiš ter razložila nekaj osnovnih
pojmov, kot so biodinamika, permakultura, sonaravno bivanje?
2. Kaj boš upoštevala, ko boš izbirala materiale (lonce, posode, visoke
grede) in zemljo?
3. Kaj želiš saditi in zakaj- zasaditveni načrt?
4. Kako se lotiti sajenja in nasveti za nakup sadik?
5. Kako negovati rastline in žeti plodove?
6. S katero literaturo lahko poglobiš svoje znanje?
Zdaj pa te vabim na pot k ustvarjanju tvojega vrta :)
Vsak vrt ima svoje specifike,
načarati pa se da skoraj vse.
Seveda z malo iznajdljivosti in
ustvarjalnosti in, dobra novica- ne
nujno z visokimi stroški.
TVOJ ZAKAJ
IN KAJ
Pri vseh stvareh v življenju, je vedno
dobro imeti odgovor na vprašanje,
zakaj se nečesa lotiti. Enako je z
vrtom. Tvoja motivacija bo tako še
večja, večja jasnost pa bo prinesla
hitrejše in boljše rezultate. Torej
razmisli: želiš svoj vrt zaradi tega,
ker želiš končno okušati pravo
zelenjavo in začimbe? Se želiš nekaj
novega naučiti? Želiš stik z zemljo,
zelenjava pa je le pozitivna posledica
tega? Se želiš skozi vrt naučiti
ciklov Narave? Želiš svojim otrokom
pokazati, da zelenjava ne pride s
polic supermarkta in jih naučiti
odgovornosti do Narave? Želiš sveže
sestavine za svoj jutranji smuti? Ti
je poimembno zdravje in dejstvo, da
veš, kaj ješ?
Karkoli že so tvoji razlogi, jih je dobro
poznati, saj te bodo držali pri stvari,
ko bo šlo kaj narobe (npr, bodo tvoj
fižol napadle uši, bo treba opleti celo
njivo zaradi predhodne velike količine
dežja,...). Tvoj Zakaj bo tvoja motivacija,
svetla točka v “težjih” časih.
Ko spoznaš svoj Zakaj, se lahko lotiš
svojega Kaj-a. Kakšen vrt želiš imeti?
Kaj želiš posaditi (zelišča, kumare,
fižol, krompir, samo jogodičevje, zgolj
solato) in kje? Je to košček najete
zemlje nekje na obrobju mesta? Je
to vrt ob tvoji hiši, na atriju? Vrt na
balkonu? Želiš vrt na visokih gredah?
Mogoče samo zeliščni vrt? Vsak vrt
ima svoje specifike, načarati pa se da
skoraj vse. Seveda z malo iznajdljivosti
in ustvarjalnosti in, dobra novica - ne
nujno z visokimi stroški.
Nekaj osnovnih pojmov
Kot Vrtna Vila sem zaprisežena
varovanju Narave in sonaravnemu
bivanju. Delujem in živim po principih
biodinamike in permakulture. Sliši
se zelo kunštno, vendar so zadeve
v svojem bistvu precej enostavne.
Seveda o obeh temah v knjigarnah in
na internetu lahko najdeš neskončno
informacij, kar že samo po sebi stvar
zakomplicira. Jaz pa sem rada čim bolj
praktična in delujem po pravilu “Keep
it simple!”. Naj torej pojasnim ti dve
besedi na čim bolj preprost način.
Permakultura
je sestavljena iz besed “perma”, kar
predstavlja permanentnost, trajnost in
“kultura”, kar predstavlja kultiviranje.
Gre za filozofijo sonaravnega bivanja,
torej simbiotičnega bivanja človeka z
naravo. Njena glavna načela so: čim
manjše poseganje v naravo oziroma
simulacija naravnih pogojev, kjer
je to možno, trajnostni razvoj in
uporaba obnovljivih virov (uporaba
vetra, vode, biomase za pridobivanje
energije, recikliranje, večkratna
uporaba stvari,...), skrb za ljudi
in zemljo, sodelovanje in delitev
presežka, težnja k samozadostnosti.
Permakulturo na vrtu integriraš tako,
da izkoristiš vse naravne dejavnike, kot
so npr. vrsta zemlje, osenčenost, veter,
odpadli les, organski odpadki, živali, ki
tam živijo (npr. žabe in pikapolonice
se bodo odlično spopadale s škodljivci
na vrtu), vodni viri, izdeluješ svoj
kompost in podobno. Ko enkrat vstopiš
v permakulturno razmišljanje, to
enostavno postane tvoj način življenja.
Na naši kmetiji delujemo po načelih
permakulture, ko:
1. ovce in oslici “kosijo” in gnojijo
naše pašnike in travnike,
2. sadimo na visoke grede,
3. sadimo rastline, ki med seboj
delujejo sinergijsko,
4. smo na vrtu naredili ribnik in s tem
pravi mali samostojni ekosistem,
kjer poleg raznega rastlinja živijo
žabe, zlate ribice, polži in kačji
pastirji, ki poskrbijo za škodljivce,
5. gradimo hišo iz slame in ilovice,
opremljeno z naravnimi materiali,
6. smo postavili
napravo,
malo
čistilno
7. zagrinjamo rastline s slamnato
zastirko,
8. zbiramo deževnico,
9. prenašamo znanje na delavnicah
in združujemo ljudi na delovnih
akcijah,
10. delimo svoje viške
sadike in semena
pridelkov,
... in še in še bi lahko naštevala.
Biodinamika
je zopet sestavljena beseda, in sicer skrajšava za biološko
dinamiko, kar pomeni: zdrava zemlja, posledično zdrava
rastlina in zdravo seme, posledično zdrave živali, vse to
pa vpliva na zdravje človeka - tako je krog zaključen. Njen
utemeljitelj je znanstvenik in filozof Rudolf Steiner. Po prvi
svetovni vojni se je namreč začelo v kmetijstvu uporabljati
umetna gnojila (ki so jih takrat množično začeli predelovali
iz sestavin za vojne strupe). Kvaliteta in kvanititeta pridelkov
je začela padati. Na podlagi teh ugotovitev je Rudlof
Steiner postavil smernice biodinamičnega kmetovanja,
da bi zopet vzpostavil ravnotežje in rodovitnost zemlje.
Glavna “skrb” biodinamike je zdravje človeka, začenši pri
izvoru, pridelavi hrane, pri zdravi zemlji. V današnjem času
monokultur, prekomernega izčrpavanja zemlje ter uporabi
fitofarmacevtskih sredstev in gensko spremenjenih rastlin,
je način razmišljanja po biodinamiki še kako pomemben.
V svojem bistvu te biodinamika uči o tem, kako negovati
rodovitnost zemlje, da bodo zrasle zdrave rastline, kar bo
zdravje prineslo tako tvojim živalim kot tebi in kako pridelati
in negovati seme, da bo dalo optimalen plod.
Biodinamika je dokaj mlada filozofija (začetek 20. stoletja),
ravna se po Luni in je lahko razumljena kot malce ezoterična.
Vsekakor pa njene trditve temeljijo na več desetletnih
poskusih z rastlinami. Tekom teh poskusov je bilo potrjeno,
da imajo Luna in planeti našega osončja velik vpliv na
kvaliteto in kvantiteto našega pridelka, kar vsekakor vpliva
na naše zdravje. Te poskuse je na svoji kmetiji izvajala Marija
Thun več kot 60 let inprišla do dognanj, ki jih z nami deli
v Setvenem priročniku in Temeljih biološko dinamičnega
gospodarjenja (obe knjigi lahko najdete na www.ajdavrzdenec.si).
Na naši kmetiji delamo po načelih biodinamike, ko se le da
(včasih kak dan ravno ne ujamemo vsega, kar se potem tudi
pozna). Vino ima popolnoma drugačen okus, če je grozdje
pobrano in obdelano na dneve za plod, prav tako se takrat
pobrano sadje lepše in dalj časa skladišči. Čebula prezimi
in ne skali, če je pobrana na dan za korenino, prav tako je
krompir, pobran na dan za korenino, marca naslednje leto
še čvrst in zelo okusen. Biodinamikom je vsako leto v pomoč
Setveni priročnik Marije Thun in pa lokalna biodinamična
društva, kjer se združujemo, da izmenjamo izkušnje,
pripravimo preparte ali pa izmenjamo semena.
V tem priročniku se v podrobnosti biodinamike ne bom
spuščala, vsekakor pa ti priporočam, da obiščeš začetni tečaj
biodinamike, če o tej temi želiš izvedeti več. Vse informacije
lahko najdeš na spletni strani www.ajda-vrzdenec.si.
IZBIRA MATERIALOV IN ZEMLJE
Zdaj, ko veš, kakšen vrt si želiš, je zelo pomembno, da za ta vrt izbereš prave “materiale”. Vsak vrt ima
namreč svoje zahteve.
Vrt na balkonu
pri vrtu na balkonu je pomembno, da
najprej preveriš njegovo nosilnost!
Načeloma se da na balkonih (ali
strehah)
narediti
prave
male
zelenjavne (ali začimbne ali cvetlične)
oaze, vendar je potrebno paziti, da
se ta oaza ne bo enkrat zrušila komu
na glavo. Računaj, da boš zelenjavo
zalivala oziroma bo nanjo padal dež,
mokra zemlja pa je nekoliko težja. Ko
si to preverila in je vse ok, potem začni
sanjati o tem, kaj boš posadila in v kaj
boš to posadila. Pri tem le upoštevaj
potrebe rastlin, ki jih želiš imeti na
balkonu. Na balkonu imaš lahko lesena
korita (male visoke grede), kot si je to
zamislila Nastja (http://www.vrtnavila.
si/projekti.html), lahko si izbereš
pletene košare, lončene posode,
plastične ali kovinske posode. Izbira je
zares velika. Pri vrtu na balkonu je zelo
pomembna tudi njegova lega (bodi
pozorna na zaščito pred vremenskimi
vplivi, možnost prezimovanja) in pa
seveda načrtovanje zasaditve, tako
zaradi različnih potreb različnih
rastlin, kot tudi zaradi estetskega
videza zasaditve.
Prednost vrta na balkonu je ta, da
lažje obvladuješ rastline, njihove
potrebe in rast, potencialne škodljivce
in zalivanje. Izogneš se tudi pletju
plevelov. V prvem letu bo strošek
takega vrta najbrž malo višji, vendar
ti obljubljam, da ti bo Narava vse to
poplačala z bujno rastjo in okusnimi
plodovi še leta naprej. Slabost pa je ta,
da boš najbrž pridelala manjšo količino
zelenjave, kot bi jo na klasičnem vrtu.
Vsekakor pa boš lahko vsako jutro
stopila na svoj zeleni balkon s kavico
v roki in uživala v vonjavah, barvah
in okusih tvoje stvaritve. O vrtovih
na balkonih obstaja čudovita knjiga
slovenske avtorice Jerneje Jošar,
Moj vrt je lahko balkon, ki ti jo, v
primeru, da te zanima ustvarjanje vrta
na balkonu, močno priporočam. Prav
tako si lahko pogledaš knjigo Gojka
Staniča, Sonaravni vrt na strehi.
Visoke grede
visoke grede so odlična zadeva, če
imaš slabo zemljo, dovolj prostora
za igranje ali pa težave s hrbtenico.
Rastline imajo rade visoke grede, saj
so sestavljene iz naravnih odpadkov
in lesa, ki počasi razpada. Pri razpadu
se tvorijo hranilne snovi za rastlino
in ker gre za kemične reakcije, se pri
tem sprošča toplota. Tako so grede
zgodaj spomladi in jeseni bolj ugodne
za sajenje rastlin, poleg tega pa se pri
razpadu organskih snovi sproščajo tudi
plini, ki rahljajo zemljo, kar rastlinam
izredno ustreza. Tudi za visoke grede
obstaja več načinov izdelave. Če želiš
imeti klasične visoke grede, je izbira
lesa odvisna od podnebja, v katerem
živiš. Najbolj pogosta sta smreka in
macesen. Macesen je vzdržljivejši,
smreka je cenejša. Razmisliti moraš
tudi, kako boš les zaščitila. V zmernih
podnebjih je to lahko olje (tungovo,
laneno) ali akrilna barva (v Ljubljani
ti bodo okrog tega znali svetovati v
trgovini Zeleni zajec, ki jo najdeš tudi
na spletni strani www.zdravahisa.si).
Z notranje strani lahko daš hidrostar
gumbasto folijo ali navaden polivinil,
vendar pazi, naj bo tak, ki je UV
odporen, sicer bo hitro razpadel. Če
z notranje strani ne zaščitiš lesa, bo
v stiku z zemljo in vodo kmalu začel
razpadati. Pri klasični visoki gredi je
dobro, da se zaščitiš tudi pred voluharji,
za to lahko uporabiš žičnato mrežo, ki
jo daš na dno grede. V vsakem primeru
moraš računati, da je življenjska doba
visoke grede okrog 4-5 let.
Druga, podobna opcija so nagrnjene
grede. V tem primeru odstraniš vrhnjo
plast zemlje. Take grede smo naredili
pri nas. Ker je bil prostor res velik,
je bilo potrebno z bagerjem izkopati
okrog 50 cm zemlje. V te luknje smo
zložili odpadni les (paziti je potrebno,
da ni lesa, ki vsebuje veliko taninov, saj
tam zelenjava ne bo dobro uspevala),
predvsem so primerni obrezki sadnega
drevja, bor, gaber, akacija, lipa, breza
in bukev. Izogibamo se kostanju, orehu
in hrastu, ker vsebujejo veliko taninov.
Čez to smo nagrnili vrhnji del zemlje, ki
smo jo prej odkopali, nekaj centimetrov
staranega ovčjega
gnoja oziroma
komposta ter na to še približno 30-40
cm vrtne zemlje. Grede smo pripravili
jeseni in jih zasadili z rastlinami, ki
proizvajajo dušik- rastlinami za zeleno
gnojenje (v našem primeru je bila to
oljna repica) ter spomladi posevek
podorali ter gredo zasadili z zelenjavo.
Življenjska doba take grede je približno
5 let, potem se počasi izčrpa. Vse to
lahko poskusiš tudi na svojem vrtu.
Predlagam ti tudi, da gredo utrdiš z
deskami, da se zemlja ne izpira preveč.
Več o visokih gredah si lahko pogledašv
zanimivi hrvaški oddaji Vrtlarica z dne
11.1.2015 (najdeš jo na tem linku
https://naturalportal.wordpress.
com/2015/01/11/86-hrt-vrtlarica11-01-2015-produktivni-vrt-1-del/)
ali v članku Jerneje Jošar na naslednji
povezavi
http://www.cvetlicna.si/
CVET,,zelenjavni_vrt,visoke-grede.
htm.
Klasičen vrt
pri klasičnem vrtu, draga moja, pa je potrebno upoštevati
nekaj naravnih dejavnikov, kljub temu pa ti predlagam, da
daš svojo domišljijo in ustvarjalnost na delo. V tem primeru
je zelo pomembno, kako boš pripravila zemljo za sajenje.
Dobro je, da za to poskrbiš že jeseni, da boš imela spomladi
manj skrbi in dela. Torej, če to počneš prvič in trenutno
stojiš pred zaplato travnate ruše, je najbolje, da določiš
mere svojega vrta in začneš kopati približno 20-30 cm v
globino (travnato rušo obrni z zelenim delom navzdol- je
odlično organsko gnojilo). Ko je vrt okopan in pripravljen
(kar pomeni, da ga lahko tudi pognojiš z zrelim gnojem),
ga lahko ogradiš z lesenimi deskami in na zemljo za čez
zimo daš nekaj centimertov slame. Ta bo preprečila rast
plevelom, spomladi pa bo odlično organsko gnojilo.
Pri klasičnem vrtu boš potrebovala nekaj osnovnega orodja,
kot na primer lopato štiharico, motiko, grablje, malo lopatko
in “korenček” za pomoč pri luknjah za sadike in semena.
Tudi kantica ali cev za zalivanje ti bosta prav prišli. Ne
pozabi na primerno obutev, kot so škornji in rokavice. Prav
tako je pomembno, da imaš nekje v bližini vir vode. Lahko
je to potok, lahko pa v sod ali cisterno zbiraš deževnico za
dneve, ko bo potrebno zalivanje.
Ker bi lahko celoten priročnik napisala samo na temo katere
koli oblike vrtička, ti bom tudi za začetke na klasičnem vrtu
predlagala literaturo. Zelo mi je všeč Osnovni priročnik za
pripravo, zasajanje, vzdrževanje in posodabljanje vrtička
avtorjev A. in G. Bridgewater iz serije Strokovnjak.
Vsebuje veliko slikovnega materiala in natančnih navodil
za popolne začetnike, včasih pa prav pride tudi nam v
“nadaljevalnem tečaju”.
KAJ ŽELIŠ SADITI IN ZAKAJ ZASADITVENI NAČRT
Odločila si se, kakšen vrt želiš in kakšne materiale boš
izbirala. Zdaj je čas, da razmisliš, kaj boš sadila in zakaj.
Če želiš več barv, boš sadila cvetje, če rada piješ domače
čaje in kuhaš, ti bodo najbrž bolj ustrezale začimbnice in
zelenjava. Razmisli o svojih željah in potrebah ter se po njih
tudi ravnaj. Jaz si vsako zimo naredim seznam rastlin, ki
jih želim imeti na vrtu in na podlagi tega seznama narišem
zasaditveni načrt. Zasaditveni načrt je zelo pomemben,
ne glede na to, za kakšno obliko vrta si se odločila.
Izdelava setvenega načrta (uporabljam dve besedi za isto
stvar) je podobna igri sudoku. Ko si narišemo določen
prostor, ki smo ga namenili rastlinam in pogledamo naše
želje, je potrebno vse skupaj dati v pravilne kombinacije,
seveda ob upoštevanju kolobarja in dobrih sosedov. To je
eden bolj zahtevnih korakov pri vrtnarjenju, sploh če se
lotevamo klasičnega vrta. Na tem mestu navijam zate in te
spodbujam, da nadaljuješ z mislijo o tvojem Zakaj. Mogoče
ti bo zasaditveni načr vzel malo več časa in razmišljanja,
vendar bodo rezultati tega vidni že zelo kmalu in takrat boš
zelo ponosna nase!
Omenila sem kolobar in dobre sosede.
Kaj je kolobar oziroma zakaj je potrebno
kolobarjenje?
Kolobarjenje omogoča, da se zemlja ne izčrpa prehitro,
z njim pa se lahko izognemo tudi mnogim boleznim in
škodljivcem na vrtu. Skozi leto oziroma skozi leta na vrtu
vrstimo rastline, ki imajo različne potrebe po snoveh in
energijah. Tako ohranjamo rodovitnost tal, imamo manj
težav pri obdelavi in zaščiti pred škodljivci ter pridelamo
zdrave in vitalne rastline. Če lahko, vrt
razdelimo na 4 dele. Na en del sadimo
rastline, kjer bomo uživali liste, na drug
rastline, kjer bomo uživali plodove,
na tretji rastline, kjer bomo uživali
korenine in na četrti del rastline, kjer
bomo pridelovali cvetove. Naslednje
leto zopet kolobarimo in sicer po
principu korenina ----> cvet----> list---> plod. V biodinamiki se je izkazalo,
da rastlinam najbolj ustreza 4- letni
kolobar. Ker rastline ne marajo preveč
svojih lastnih izločkov, jih ne sadimo
vsako leto na isto mesto. Seveda
so tudi izjeme, kot na primer hren,
artičoka, rabarbara,... Pri kolobarjenju
je potrebno upoštevati tudi naslednje
zakonitosti:
Pri kolobarjenju je potrebno upoštevati
tudi naslednje zakonitosti:
1. Rastlinam, ki porabijo veliko
dušika, naj sledijo rastline, ki
dušik proizvajajo.
2. Rastlinam, ki trošijo humus, naj
sledijo rastline, ki tla obogatijo.
3. Rastlinam s plitvimi koreninami,
naj sledijo tiste z globokimi
koreninami.
4. Rastline iz iste družine ne sadimo
skupaj (na primer krompir in
paradižnik).
Kaj pa dobri sosedje?
Gre za razmerje sinergij med rastlinami.
Tako so že naše babice sadile skupaj
korenček in čebulo, saj korenček smrdi
čebulni muhi, korenčkovi muhi pa
smrdi čebula. Takih kombinacij je še
veliko in resnično veliko pridobiš, če jih
boš v zasaditvenem načrtu upoštevala.
Vira, brez katerih bi vsako leto res
težko shajala pri pripravi mojega
zasaditvenega načrta sta nepogrešljiv
Zelenjavni vrt vrhunske vrtnarke Maše
Pušenjak ter čudovito moderen in poln
dobrih idej Zeleni kvadrat Kornelije
Benyovsky Šoštarić, ki ju vsakemu
vrtnarju res toplo priporočam.
Ker je veliko o vrtnarjenju že
napisanega,
te
napotujem
na
obstoječe vire in ne želim izumljati
tople vode. V teh knjigah boš spoznala
vse o rastlinah, ki jih želiš saditi, o tem,
kako se spopasti s škodljivci, o dobrih
sosedih, kako kopostirati, kakšne vrste
gnoja in gnojil poznamo in zakaj jih
uporabljamo in še in še...
KAKO SE LOTITI SAJENJA
IN NASVETI ZA NAKUP
SADIK
Tako, zdaj je vse pripravljeno za
zasaditev. Jeseni si pripravila vrt
ali visoko gredo in narisala svoj
zasaditveni načrt. Vse, kar potrebuješ
sedaj, so izbrane rastline.
Če si popoln začetnik, ti toplo
priporočam, da z vzgojo lastnih sadik
še malce počakaš. Jaz sem potrebovala
kar nekaj let, da sem zbrala pogum in
uspešno vzgojila lastne paradižnike,
paprike in feferone. Popolnim
začetnikom predlagam nakup sadik
nekaterih plodovk, lahko pa tudi
solate, rdeče pese, blitve, čebule,
česna in podobno. Predvsem zato,
ker boš tako hitreje videla rezultate.
Nekatera zelenjava hitro kali in jo lahko
vzgojiš tudi iz semena. To so na primer
rukola, redkvice in fižol. Če imaš lastno
seme, najprej preveri kajlivost in bodi
pozorna, da ni starejše od dveh ali
treh let. Kaljivost preveriš tako, da daš
seme za nekaj dni na mokro papirnato
brisačko nekam na temno. Če je večina
semena vzkalila, je varno tako seme
posejati v zemljo. Če ne, raje kupi ali
dobi drugo. Ko seješ seme, vedi, da
ga ni potrebno zakopavati globoko
v zemljo. Dovolj je, če ga z zemljo le
rahlo zagrneš, paziš le toliko, da se
zemlja ne bo sprala s semena ob prvem
dežju. Da seme skali, ne potrebuje
nujno svetlobe, zgolj primerno vlago
in temperaturo. Seme pred sejanjem
lahko tudi “okopaš” v zeliščnem čaju
iz kamilice, koprive, rmana in regrada,
če želiš. En dan prej skuhaš čaj in v
ohlajeni tekočini namakaš semena od
2 pa do 12 ur. Sama sem tako namakala
semena čičerike, soje, fižola in graha.
Seme na tak način dobi zaščito proti
škodljivcem in pomembne impulze za
razvoj rastline.
Zdaj pa k nakupu sadik. Če sadik
ne pridelam sama, vedno kupujem
ekološke sadike. V Ljubljani je kar
nekaj vrtnarij, ki se ukvarjao z vzgojo
ekoloških sadik. Kljub temu pa je pri
nakupu sadik treba biti pozoren na
naslednje stvari:
a) vedno kupuj sadike, ki niso ne preveč
ne premalo razvite. Na daleč se izogni
“raztegnjencem”- to so sadike, ki so
zaradi neprimerne vzgoje razvile zelo
dolga stebla, saj so najverjetneje rasla
v prostoru s premalo svetlobe ali pa so
imele premalo prostora. Rastlina mora
biti ravno prav razvita, po možnosti z
enakomernim temnim listjem.
b) če le lahko, preveri kako razrasel
je koreninski sistem. Ponavadi sadiko
lahko nežno potegneš iz lončka in
preveriš. Korenisnki sistem mora biti
gost, korenine pa svetle. Taka rastlina
se bo z lahkoto prilagodila na razmere
v tvojem vrtu.
c) vedno preglej listje sadik, saj se na
spodnjem delu listov lahko nahajajo
uši, ki jih potem s sadiko prineseš
na svoj vrt (česar seveda nočeš!).
Tudi kakšni drugi znaki naj ti bodo v
opozorilo (npr lise na steblih in listih,
ogriženo listje in cvetovi)
d) sadike vedno kupuj od vrtnarja, ki
mu zaupaš. Zaupanje lahko vzpostaviš
na podlagi odgovorov na vprašanja, ki
mu jih zastaviš o negi in vzgoji rastlin
ali o pridelavi sadik. Če bodo odgovori
izčrpni in profesionalni, sadike pa
izgledajo, kot morajo, vrtnarju lahko
zaupaš.
KAKO NEGOVATI RASTLINE
IN ŽETI PLODOVE
Vse je posajeno, zdaj le še uživaš v rasti in plodovih
svojega dela? Ni čisto tako.
Kot za vsako stvar, ki nam prinaša obilje, moraš tudi za tvoj
zelenjavni vrt primerno poskrbeti. Če imaš visoke grede,
preveri, da so dovolj zalite v suši oziroma, da v večjih nalivih
voda nemoteno odteka, saj prevelika količina vode lahko
povzroči gnitje korenin. Pri vrtu na balkonu moraš biti zelo
pozorna v sušnih dneh. Potipaj zemljo. Če je vlažna je ok,
če ne, zalij, tudi vsak dan po potrebi. Vsekakor se prepričaj,
da imaš urejen odtok odvečne vode iz zabojčkov ali posod.
Na klasičnem vrtu si v primeru suše lahko urediš namakalni
sistem. Na naši kmetiji smo ga letos naredili za fižol in
peso. Preostali vrt v sušnem obdobju zalivam na dva dni,
sploh v času, ko se tvorijo plodovi oziroma koreni. Takrat
rastlina potrebuje vodo in sonce, da lahko tvori kvaliteten
plod. Vsaj enkrat do dvakrat v rastni seznoni predlagam
gnojenje s koprivnim ali gabezovim pripravkom. Stvar je res
enostavna. Na bližnjem travniku ali pa ob tvojem naslednjem
sprehodu v naravo naberi gabez in pekočo koprivo (uporabi
rokavice!). Rastlini doma vsako posebej prelomi ali zreži
na manjše kose in namoči v vodo za
nekaj tednov. To lahko narediš npr. v
posodah od barve ali pa v plastičnih
sodih. Razmerje je 1:10, se pravi 1
kg sveže rastline gre v 10 litrov vode.
Na vsake toliko časa posodo odpri
in premešaj. Pazi, smrdi! Vendar je
to normalno in tvojim rastlinam bo
zelo koristilo. Ko je gnojilo nared, po
cca 3 tednih, ga zopet mešaš z vodo,
in sicer zopet v razmerju 1:10. Torej
1 liter gnojila z 10 litri vode. Toplo
priporočam, da gabezovo in kopivno
gnojilo združiš, razredčiš in nahraniš
svojo zelenjavo. Verjemi, rezultat bo
viden že naslednji dan!
V primeru, da imaš visoko gredo
ali klasičen vrt, ti v primeru suše
predlagam zastirko iz sena ali slame.
Če boš uporabila travo iz svojega
pokošenega vrta, se prepričaj, da je
trava res suha, preden jo razporediš
okrog rastline. Vlažna trava lahko
prinese bolezni in gnilobo. Zastirka
bo v zemlji zadrževala vlago,
preprečevala izparevanje vode,
rastlino ščitila pred previsoko
temperaturo in tudi pred plevelom.
Kot za vsako stvar, ki nam prinaša
obilje, moraš tudi za tvoj zelenjavni
vrt primerno poskrbeti
Zastiranje je predvsem pomembno takoj, ko sadike presadiš
na vrt, ko so rastline še dokaj šibke in občutljive na
vremenske razmere.
Redko srečam vrtnarja, ki nima izkušenj s takšnimi in
drugačnimi škodljivci. Tudi tebi ta izkušnja ne uide,
verjemi. Vendar se na takšnih izkušnjah učiš razumeti
mati Naravo. Včasih je z živalmi pač potrebno deliti del
našega pridelka (tako sva zmenjena midva z voluharjem,
nekaj njemu, nekaj meni), vsekakor pa jim celega pridelka
nikakor ne gre prepustiti. Najbolje je seveda delati na
preventivi in ustrezno pripraviti zemljo ter saditi čim bolj
zdrave rastline pa načelu biodinamike in dobrih sosedov,
zraven pa poskrbeti za zasaditev zelišč, ki odganjajo
škodljivce (npr. kamilica, tegets, ognjič, meta,...). Če pa se
škodljivci vseeno pojavijo, pa je potrebno hitro ukrepati.
Najpogostejše so ponavadi uši. Le teh se lahko znebiš s
koprivnim pripravkom. In sicer, 1 kg svežih rastlin namočiš
za 24 ur v 10 litrov vode in v naslednjih nekaj dneh pripravek
porabiš, saj s časom izgublja svojo moč. Uši prav tako ne
marajo mlečne kisline. V razpršilko lahko zmešaš količino
pol mleka in pol vode ter s tem poškropiš prizadete dele
rastlin. Pogosta nadloga je tudi paradižnikova plesen. Tudi
plesen ne mara mleka, zato lahko tudi paradižnike škropiš s
pripravkom iz mleka. Uspešno pa se boš proti plesni borila
tudi s čajem iz njivske preslice. Približno 100 g suhe rastline
vreš v 1 litru vode približno pol ure, ohladiš, nato pa redčiš
z vodo v razmerju 1:5. Paradižnike lahko poškropiš s čajem
iz preslice tri dni zapored po suhem vremenu. Če ti domača
lekarna ne zadostuje, se na trgu najdejo tudi zelo učinkoviti
homeopatski izdelki proizvajalca Homeogarden, sama pa
sem uspešno preizkusila tudi NeemAzal, izvleček iz indijske
rastline Neem. Še eno opozorilo! Vedno škropiš ali zgodaj
zjutraj ali pozno zvečer. Če boš škropila sredi sončnega
dneva, lahko kapljice na rastlinah delujejo kot leče in
rastlino poškodujejo.
Ponovno te spodbujam, da v primerih, ko je tvoja zelena
oaza ogrožena s strani škodljivcev, poskušaš najti čim več
informacij. Odlični viri so knjige, ki sem jih že navedla in pa
seveda internet.
Bolj ko boš oborožena z znanjem, hitreje se boš znašla in
bolj “varen” bo tvoj vrt. Tako boš sproščeno in z veseljem
uživala zdrave in okusne plodove svojega dela.
Prišli sva do konca tvojega začetka. Čestitam! Ustvarila si
svoj vrt! V naslednji točki ti predlagam še nekaj virov, kjer
lahko postopoma in brez stresa poglobiš svoje znanje o
vrtnarjenju.
VIRI IN LITERATURA ZA POGLABLJANJE ZNANJA
Vse vire in produkte, ki jih v priročniku navajam, navajam zato, ker sem jih uporabila sama in jih smatram za
nepogrešljive ali za zelo koristne in ne zato, ker bi zaradi njihovih navedb imela kakršnekoli finančne ali druge
koristi.
Nekaj knjig po mojem izboru:
•
Moj vrt je lahko balkon, Jerneja Jošar
•
Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Jerneja Jošar
•
Zelenjavni vrt, Miša Pušenjak
•
Zeleni kvadrat, Kornelija Benyovsky Šoštarič
•
Osnovni priročnik za pripravo, zasajanje, vzdrževanje in posodabljanje vrtička, A. in G. Bridgewater
•
Naravno vrtnarjenje, Do zdravih pridelkov brez kemikalij, The Henry Doubleday Research Association
•
Bio vrt, Marie – Luise Kreuter
•
Uporni kmet, Sepp Holzer
•
Getting started in Permaculture, Ross and Jenny Mars
•
The Permaculture Handbook, Peter Bane
•
Temelji biološkodinamičnega gospodarjenja, Marija Thun
•
Preparati, Meta Vrhunc
In še moji najbolj pogosto gledani internetni viri (pravzaprav se pri internetu ne omejujem, Google je moj
najboljši prijatelj za nova znanja :)):
www.ajda-vrzdenec.si
www.klubgaia.com
Oddaje Kornelije Benyovsky Šoštarić Vrtlarica