1. No category

TEHNIKA
6-9
TAKTIKA
10 - 11
FIZIKA
12 - 13
Lado Grgurič
14 - 15
PSIHOLOGIJA
16 - 18
Slika 119: Ţoga do pivota in zadnji zaključi akcijo (2). ...................................................................... 122
Slika 120: Krilo zaključi akcijo (1). ................................................................................................... 122
Slika 121: Krilo zaključi akcijo (2). ................................................................................................... 122
Slika 122: Iz sistema 3-1 v sistem 2-2 z uporabo kroţne rotacije (1). ................................................. 123
Slika 123: Iz sistema 3-1 v sistem 2-2 z uporabo kroţne rotacije (2). ................................................. 123
11
Vaja 39: Horizontalna rotacija z menjavo strani. ................................................................................. 91
Vaja 40: Horizontalna rotacija z menjavo strani – 1. ........................................................................... 91
Vaja 41: Podaja pivotu in zaključek po desnem kanalu........................................................................ 91
Vaja 42: Podaja pivotu in zaključek po srednjem kanalu. .................................................................... 92
Vaja 43: Diagonala. .......................................................................................................................... 92
Vaja 44: Paralela. ............................................................................................................................. 92
Vaja 45: Odpiranje diagonale (1). ...................................................................................................... 93
Vaja 46: Odpiranje diagonale (2). ...................................................................................................... 93
Vaja 47: Protinapad 1:V s strani. ..................................................................................................... 108
Vaja 48: Protinapad 1:V po sredini. ................................................................................................. 108
Vaja 49: Protinapad 2:V s strani. ..................................................................................................... 109
Vaja 50: Protinapad 2:V po sredini. ................................................................................................. 109
Vaja 51: Protinapad 2:1+V s podajo in strelom na gol. ..................................................................... 110
Vaja 52: Protinapad 2:1+V z dvojno podajo in strelom na gol. .......................................................... 110
Vaja 53: Sonoţni poskoki naprej na koordinacijski lestvi.................................................................... 134
Vaja 54: Sonoţni poskoki nazaj. ...................................................................................................... 135
Vaja 55: Stranski sonoţni poskoki v levo in desno. ........................................................................... 135
Vaja 56: Skiping naprej – leva noga – desna noga, po prstih............................................................. 135
Vaja 57: Poskoki samo po eni nogi nato zamenjamo nogi. ................................................................ 135
Vaja 58: Dvojni poskoki po eni nogi in po drugi nogi......................................................................... 136
Vaja 59: Poligon 1. ......................................................................................................................... 136
Vaja 60: Poligon 2. ......................................................................................................................... 136
Vaja 61: Poligon 3. ......................................................................................................................... 137
Vaja 62: Poligon 4. ......................................................................................................................... 137
13
UVOD
potrebno, da imajo igralci visok nivo zrelosti in objektivnosti, trener pa mora biti pošten,
odkrit in pravičen.
Kontrola skupine.
Tip kontrole je povsem povezan s tipom vodenja skupine. Med vsemi stili pa je skupna točka:
samodisciplina. Če disciplino razumemo kot skupek norm za dosego urejenega delovanja,
potem samodisciplina kaţe najvišjo stopnjo zrelosti v zvezi s temi normami.
Rešitev problemov v skupini.
Če se sklicujemo na znan pregovor: »Bolje preprečiti kot zdraviti.«, moramo biti dobro
obveščeni o vsem kar zadeva ekipo, pa ne zato, da bi jih grajali, ampak, da bi preprečili in
predvideli probleme. Če problema nismo mogli predvideti in je sedaj pred nami, ga moramo
proučiti in definirati. Ko smo enkrat v tem stadiju, moramo opredeliti vzroke, ovrednotiti
različne rešitve in posledice in ko je enkrat vse jasno, ukrepati trdno in razloţiti rešitev
zainteresiranemu in kasneje, če se nam zdi potrebno, še skupini.
S trenerjeve strani so pomembni naslednji dejavniki: (Kajta, Tušak, str. 30)
Trenerjeva osebnost.
Strokovna usposobljenost.
Inovativnost.
Komunikativnost.
Stil vodenja.
Emocioalna kontrola.
Motivacija.
Tudi športnik prispeva svoj deleţ pri vzpostavljanju odnosa. Športnik je v odnosu
enakovreden in odnos bo uspešen, samo kadar sta zadovoljni obe strani. S športnikove strani
ravno tako ločujemo večje število dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Vsi dejavniki so
medsebojno povezani v mreţo in vplivajo drug na drugega.
Najpomembnejša dejavniki s strani športnika so:
Športnikova osebnost.
Starost in izkušnje športnika.
Ţelimo postati: »Team - ekipa, ki obstaja z namenom doseči neki skupni cilj in v kateri
obstajajo skupne aktivnosti, norme in statusi posameznikov.«
21
TAKTIKA
Vaja 25: Protinapad 3:2+V.
Vaja se izvaja izmenično. Pri tej vaji imamo več variant, in sicer: vratar vrţe ţogo enkrat na levo
krilo, drugič na desno krilo in enkrat v sredino. Igralci zaključijo akcijo glede na čas, ki jim ga
določi trener (nekaj sekund) ali glede na število dotikov z ţogo, predvsem pa se mora vaja
zaključiti kar se da hitro. Po zaključku akcije se igralci postavijo na isto mesto kot prej, lahko pa
tudi menjajo mesta.
Več vaj na: www.futsalprogram-peros.com
3.1.4
OBRAMBA Z IGRALCEM MANJ
Med igro pride tudi do izključitve igralca. Trener mora igralce na treningih pripraviti tudi na ta
element igre. Najprej zadevo slikovno prikaţe na futsal tabli, jasno razloţi nalogo vsakemu
branilcu posebej: kaj, kdaj in kako. Opozori jih na podrobnosti, ki jih čakajo na tekmi ter začne
s treniranjem. Igralcem pojasni postavitev v obrambi, če napadalci zamenjajo sistem igre in
ponovno kaj je naloga posameznega branilca.
Običajno imajo trenerji pripravljenih nekaj igralcev, ki so vešči v takih situacijam. Ob izključitvi
igralca, trenerji opravijo hitro menjavo in v igro pošljejo uigrane igralce.
Slika 13: Obramba z igralcem manj pri sistemu 2-2 in podaja na krilo.
Pred podajo: branilec 3 brani direktnega napadalca 2 in njegov strel na gol ter diagonalo na 4.
Branilec 4 (zadnji), je postavljen na sredini in gre vedno na pivota, ki sprejme ţogo. Branilec 5
48
TAKTIKA
Slika 25: Podaja krila k pivotu in premik igralcev.
Ţoga gre na desnega pivota 5. Branilci naredijo
kratke premike.
Branilec 2 ţe ob podaji pivotu, pristopi k njemu, blokira morebitni strel in mu ne pusti izvesti
podaje v sredino.
Branilec 5 poskuša zapreti podajo v sredino, še vedno je odgovoren za svojega direktnega
igralca G. Ob podaji pivota 5 k igralcu G, mora branilec 5 biti tisti, ki blokira strel igralca G.
Nikakor ne sme dovoliti diagonalno podajo od pivota 5 do krila 4.
Branilec 4 je odgovoren direktno za krilo 4, ob tem pazi na morebitno podajo srednjemu 2 in ga
skupaj z branilci 3 in 5 zapre.
Branilec 3 je odgovoren za srednjega 2 in morebitno horizontalno podajo do nasprotnega pivota
3.
Poglejmo si izvedbo pritiska ob enaki podaji.
Slika 26: Pritisk na pivota, ki je sprejel ţogo.
Tukaj je premik branilca 5 spremenjen, gre
direktno proti pivotu in zapira povratno podajo
pivota 5 do igralca G. Tudi branilec 2 stisne
pivota 5, skupaj mu poskušata odvzeti ţogo in
izvesti strel na nasprotnikov gol ali pa preiti v
protinapad.
Poglejmo si še podajo v srednji kanal.
57
TAKTIKA
Ko v kontekstu dinamične igre s sodelovanjem štirih igralcev, imetnik ţoge ne poda dobro
(namenoma ali po nesreči), v gibanjih ţoge pride do, t. i. mrtve podaje, to je podaja igralcu, ki
bi moral nadaljevati akcijo.
3.2.3.1 Osnovna postavitev v sistemu 4-0
Osnovna postavitev v sistemu 4-0 pomeni, da so štirje igralci v liniji.
Slika 70: Osnovna postavitev sistema 4-0.
Osnovna postavitev temelji na štirih igralcih v liniji, ki se nenehno premikajo, delajo rotacije,
paralele, diagonale in ustvarjajo praznine.
3.2.3.2 Rotacije v sistemu 4-0
V sistemu 4-0 se delajo rotacije tako kot pri drugih sistemih, z razliko, da je v tem sistemu
veliko večje število moţnih rotacij. Tukaj nimamo klasičnega pivota ali dveh in kril kot pri
nekaterih sistemih, imamo le štiri igralce, ki se neprestano gibljejo in vsak igra na vsaki poziciji.
Kot bomo videli v nadaljevanju se rotacije med seboj prepletajo. Spoznali bomo najbolj osnovne
rotacije.
Slika 71: Horizontalna rotacija v sistemu 4-0.
Pri horizontalni rotaciji, (nekateri to imenujejo osmica) se napad pripravlja in se išče napaka
enega od branilcev tako, da dobimo prazen prostor.
88
TAKTIKA
Videli smo različne moţnosti podaje in posledično tudi moţnosti zaključka. Enako treniramo na
vratarjevi levi in desni strani.
3.2.6.2 Igra z vratarjem po sistemu 2-1-2
Sistem 2-1-2 je podoben sistemu 1-2-2. Razlika je v tem, da je en igralec postavljen v srednjem
kanalu in običajno pričakuje podajo enega izmed dveh pivotov. Poglejmo si osnovno postavitev
in linije.
Slika 107: Postavitev in linije v igri z vratarjem po sistemu 2-1-2.
Na sliki vidimo postavitev napadalcev pri igri z
vratarjem po sistemu 2-1-2.
V kolikor ima ţogo desno krilo ima moţnosti podaje, kot je razvidno na sliki.
Slika 108: Moţnosti podaje krila.
Krilo
ima moţnosti
podaje krilu,
srednjem
igralcu, levem in desnem pivotu. Na podlagi
postavitve branilcev ali njihove zamude, se odloči
za podajo enemu od soigralcev.
Imetnik ţoge se lahko odloči za dve podaji, ki nista tako rizični; In sicer: pivotu na isti strani ali
horizontalno na krilo. Ti dve podaji običajno nista pokriti.
V kolikor ima moţnost lahko poda tudi do srednjega igralca ali pa nasprotnemu pivotu. Srednji
igralec ima tukaj pomembno vlogo, ker velikokrat branilci nanj pozabijo.
116
ZAKLJUČEK
7
ZAKLJUČEK
Zaključen je četrti Priročnik namenjen mladim športnikom starostne skupine, 14 do 15 let.
Priročnik daje močan poudarek na taktičnemu delu, obrambi in napadu, kot ključna elementa
igre, ki sta med seboj tesno povezana in sta odvisna eden od drugega. Prav tako je velik
poudarek na tehničnem področju – treniramo tehnične elemente s poudarkom na
intenzivnosti izvajanja določene vaje in tehniki obvladovanja ţoge z aktivnim nasprotnikom.
Seveda pa ne smemo pozabiti na nadaljnji razvoj in ohranjanje kondicijskih sposobnosti
(fizika). Prevladuje naj taktika.
Sledi še zadnji, peti priročnik, ki je namenjen športnikom starostne kategorije, 16 do 18 let. V
zadnjem delu bomo dodali še piko na i nekaterim tehnično - taktičnim elementom in
kondicijski pripravi, ki so še potrebni za razvoj v kvalitetnega igralca futsala.
Trenerji,
veliko truda in energije je potrebno vloţiti v kvaliteten in dovršen trening. Upamo, da Vam je
Priročnik pomagal pri izvedbi treningov in vsaj nekoliko olajšal zahtevno delo poučevanja. Naj
Vam bodo otroci – mladi športniki, ki jih poučujete v ponos in veselje.
Srečno!
150
ZBIRKA: FUTSAL PROGRAM - PEROS
Opis priročnika: Je peti in hkrati zadnji iz zbirke FUTSAL od A do Ţ, ki skupaj predstavljajo
celoten Futsal program PEROS. Namenjen je treniranju mladih športnikov od 16 do 18 leta.
Tako kot ostali, se tudi slednji navezuje in je nadgradnja prejšnjih štirih. V zadnjem, petem
priročniku dodaja avtor posamezne pomembne detajle kot zaključek k vsemu naučenemu. Kot
ostali je tudi peti namenjen ne samo trenerjem futsala in nogometa in učiteljem športne vzgoje,
temveč tudi staršem in igralcem ter ljubiteljem futsala. Zagotovo bo vsak našel v priročniku
nekaj novega in neodkritega. Poglavja so prilagojena in napisana z namenom posredovanja
smernic igralcem, avtor daje poudarek na ponavljanju določenih elementov iz prejšnjih delov, ki
so nepogrešljiva pri izvedbi kvalitetnih treningov, prav tako nas na praktičen način popelje čez
priročnik preko slik, vaj, nasvetov in izvedbi treningov. V zadnjem priročniku je še posebej
pomembna taktika, nekoliko več poudarka je na vlogi trenerja v povezavi z igralci in poteku delo
trenerja na različnih področjih, ki sestavljajo samo igro.
Prav tako je sestavljen iz 7 poglavji, in sicer: UVOD je sestavljen iz načrta učenja futsala za
starostno kategorijo 16 do 18 let, poteku treninga in vlogi trenerja, ki predstavlja veliko
vrednost v ekipi.
Sledi drugo poglavje TEHNIKE, ki se z vidika učenja zmanjša na minimum in sloni samo na
ponovitvah. Tukaj gre za izpopolnjevanje ţe naučenih elementov tehnike v smislu povečanja
števila aktivnosti – se pravi vaj, treningi potekajo aktivno s poudarkom na hitrosti izvedbe
elementov tehnike in aktivnim nasprotnikom. Tehnični trening je prepleten s taktičnim ter
157
ZBIRKA: FUTSAL PROGRAM - PEROS
kondicijskim treningom. Razlika med tehniko in taktiko je nekje 20:80. V poglavju so napisane
in narisane vaje.
Tretje poglavje je namenjeno TAKTIKI, ki je najpomembnejši element z vidika učenja za
športnike pete starostne kategorije. Taktični del se poveča in nadgradi. Razmerje med taktiko in
tehniko je 80:20. Trener se mora osredotočati na taktični del futsala, ker morajo biti igralci
tehnično brezhibni. Kot ostali, tudi slednji zajema ponovitve iz prejšnjih delov in dodaja nove
vidike tematikam iz prejšnjih priročnikov: OBRAMBA (presing, pritisk in obramba proti igri z
vratarjem v polju – vse kombinacije) in NAPAD (sistem 4-0, izhod iz presinga in pritiska, igra z
vratarjem v polju – vse kombinacije, protinapad – vse kombinacije).
V četrtem poglavju spoznamo pomen FIZIKE oz. kondicijske priprave, ker je dobra fizična
pripravljenost ključnega pomena za dobrega igralca futsala in jo moramo nenehno vzdrţevati.
Opisani so kondicijski treningi in izvedba le teh. Poudarek je na: gibljivosti, moči, hitrosti in
aerobni vzdrţljivosti.
Sledi peto poglavje RAZLIČNI VIDIKI FUTSALA. Tukaj avtor navaja in opisuje futsal z
drugega zornega kota. Spoznamo proučevanje nasprotnika ali »scouting« in
kreativnost v
futsalu, kar je primerno za igralce na nekoliko višjem nivoju.
V šestem poglavju so napisani in opisani TRENINGI, ki zajemajo slike in potek treninga, ter
zadnje sedmo poglavje, ki je namenjeno ZAKLJUČKU.
158