Ponovitev pred vrisovanjem Pred vsakim učenjem vrisovanja se je potrebno prepričati, če imajo »naši učenci« vsa znanja, potrebna za začetek. Vse prevečkrat se namreč izkaže, da ni težava pri razumevanju koncepta naloge, temveč se zatakne pri pretvarjanju razdalj, merjenju kotov, poznavanju topografskih znakov in podobno. ToPo znaki Najbolje je, da imajo vsi poslušalci v rokah karto. Naj najdejo različne topografske znake, začnite s preprostimi. Gozd, jasa. Ceste, kolovozi, slabši kolovozi, širša steza, pešpot. Reka, potok, občasni potok. Daljnovod, plinovod. Železnica. Hiše, tovarne, kozolci. Kota, trigonometer. Cerkev, religiozno znamenje. Naj najdejo še kak znak ki ga ne poznajo. Na koncu lahko rečete še kakšno o plastnicah, a to je že poglavje zase in ga lahko izpustite. Če je možno, naj imajo poslušalci v rokah karto terena ki ga poznajo. Tako je lažje dojeti povezavo med karto in dejanskim stanjem na terenu. Pretvarjanje razdalj Razložite koncept merila. Torej: merilo pove razmerje med neko dolžino na karti in v realnosti (naravi, terenu). Recimo da imamo opravka s karto merila 1: 25 000. Če je reka na karti široka 1 cm, bo torej v naravi široka 25 000 cm. To pa je enako 250 m. Križni račun Najbolj univerzalen način za pretvarjanje (vseh) enot je križni račun, ki ga mnogi poznajo, nekateri pa zanj nikoli ne slišijo, saj menda ni več del učnega načrta. Tipičen problem za križni račun je tole: 450 m v naravi …………………………….. x cm na karti 1000 m v naravi ……………………………. 4cm na karti Narišemo črte tako, da se križajo, tako - kot je prikazano na zgornji sliki (odtod ime »križni« račun). Tako dobimo dva para: prvi par je x in 1000m, drugi par pa je 450m in 4cm. Zelo pomembno je, da imamo na levi obe razdalji v naravi in na desni obe razdalji na karti! Neznanko x dobimo tako, da drugi par pomnožimo med seboj na vrhu ulomka in ga delimo s preostankom prvega para (v našem primeru s 1000m) : x= = 1.8 cm Pri prehodu iz prvega na drugi ulomek smo samo okrajšali enote. Povsem analogno lahko pretvarjamo med poljubnimi enotami, naprimer med stopinjami in hiljaditi: 360 stopinj ……………………......... 6400 hiljaditov 135 stopinj ………………………....... x hiljaditov x= = 2400 hiljaditov Deljenje in množenje z 250 Lahko se poslužimo tudi te metode, saj je bistveno enostavnejša a deluje le na kartah merila 1:25000. Ker pa je pri vrisovanju večina kart v tekšnem merilu to ni prevelika ovira. Če hočemo razdaljo v metrih v naravi pretvoriti v cm na karti jo zgolj delimo z 250. Velja tudi obratno – če želimo razdaljo na krati v cm pretvoriti v razdaljo v metrih v naravi jo zgolj pomnožimo z 250. Azimut Poudarite razliko med koti ki so se jih učili v šoli in azimutom. Azimut se meri od navpične smeri in v smeri urinega kazalca! Naredite nakaj vaj na papir, da se prepričate da razumejo koncept. Če so dojeli, imajo praktično vse znanje tudi za skico minskega polja! Koordinatni sistem Če poslušalcem še ni poznan koncept koordinatnega sistema ste se znašli pred nalogo učitelja v 7./8./9. razredu osnovne šole. Tudi tu razložite postopno Najprej razložite celoštevilsko koordinatno mrežo: torej mrežo ki ima točke (0,0), (0,1)(1,0), (1,1), (0,2),(2,0)... Vadite prepoznavanje kvadrantov, najbolje na karti. Šele nato preidite na racionalno razdelitev mreže, torej k koordinatam tipa (46.225, 15.750) in podobno. Razložite jim, da v primeru koordinate x = 115.750, to pomeni do črte 115, nato pa še 750m bolj severno. Torej vodoravnica, ki je 3cm bolj severno od koordinatne črte 115. Prepričajte se, da je vsak korak posebaj razumljen, šele nato nadaljujte. Akcija! Še zadni nasvet. Kljub temu, da večina ekip zna vrisovati, se na tekmovanjih vse prevečkrat zgodi napaka – iz gole površnosti. Vzemite si čas. Bolje da rešite 3 naloge pravilno kot 6 nalog napačno. In najpomembnejše: uživajte, vrisovanje je čisti užitek, še posebaj ko ga obvladamo (do tam je pa treba malce vaje…)!
© Copyright 2024