TARTUFFE ALI PREVARANT (IV. dejanje, 5. prizor, odlomek) PREVOD: ALEŠ BERGER TARTUFFE Kako, gospa, naj ne bi bil presrečen: iz ljubih ust naklonjene besede; njih gosti med v vse čute mi naplavlja posebno blaženost, ki ni ji para. Da sem vam drag, je moj najvišji smisel, od vaših čustev sem docela vzhičen, a dopustite srcu, da podvomi še majceno o tolikšni radosti. Mogoče pa z dobrikavo zvijačo preprečili bi radi ta moj zakon; zatorej, če naj bova res odkrita: nič ne pomeni mila govorica, dokler sladkosti, po katerih vzdiham, mi ne dokažejo, da je resnična, in trdna vera mi napolni dušo, da res je neomajno vaše čustvo. ELMlRA pokašlja, da opozori moža Kako? Na vrat na nos, takole naglo izželi radi bi srce predano? Potrudim z najbolj nežno se izjavo, kar pa vam je popolnoma premalo: mar res bi vas docelo zadostile le mojih nagnjenj zadnje dokazilo? TARTUFFE Kdor česa vreden ni, si tistega ne upa. Izjave niso potrditev čustva. Ker zlahka zdvomimo o svoji sreči, okusili bi jo, šele potem verjeli. Naklonjenosti vaše nisem vreden, zato me ne prepričajo besede, in bom verjel šele, ko mi z dejanji gorečnost svojo boste pokazali.
© Copyright 2024