TARTUFFE ALI PREVARANT
(IV. dejanje, 5. prizor, odlomek)
PREVOD:
ALEŠ BERGER
TARTUFFE
Kako, gospa, naj ne bi bil presrečen:
iz ljubih ust naklonjene besede;
njih gosti med v vse čute mi naplavlja
posebno blaženost, ki ni ji para.
Da sem vam drag, je moj najvišji smisel,
od vaših čustev sem docela vzhičen,
a dopustite srcu, da podvomi
še majceno o tolikšni radosti.
Mogoče pa z dobrikavo zvijačo
preprečili bi radi ta moj zakon;
zatorej, če naj bova res odkrita:
nič ne pomeni mila govorica,
dokler sladkosti, po katerih vzdiham,
mi ne dokažejo, da je resnična,
in trdna vera mi napolni dušo,
da res je neomajno vaše čustvo.
ELMlRA pokašlja, da opozori moža
Kako? Na vrat na nos, takole naglo
izželi radi bi srce predano?
Potrudim z najbolj nežno se izjavo,
kar pa vam je popolnoma premalo:
mar res bi vas docelo zadostile
le mojih nagnjenj zadnje dokazilo?
TARTUFFE
Kdor česa vreden ni, si tistega ne upa.
Izjave niso potrditev čustva.
Ker zlahka zdvomimo o svoji sreči,
okusili bi jo, šele potem verjeli.
Naklonjenosti vaše nisem vreden,
zato me ne prepričajo besede,
in bom verjel šele, ko mi z dejanji
gorečnost svojo boste pokazali.