(Ll)ICA
Preiernovr
inPremrlova
ZDRAV
Preierenzagovarlaidejo svobode
vsehnarodovin mirnegasoiitjamed
njimi.Literarnizgodovinarin preje zapisal,
5ernoslovec
BorisPaternu
da so bile lahkopesnikuvzorsicer
podobnetuje rodoljubne
pesmi,
vendarpaje bil neposreden
vzrokza
nastanekZdrovljlcePre5ernovosebni
je bil pod vplivom
Zivljenjski
nazor.Ta
tedanjihrevolucionarnih
idej o osvoboditviin enakopravnosti
narodov
(gibanjaMladaEvropa)
ter za svojias
napreden
in svobodomiseln.
t "&Lo(i.,
q,
,4,
"C*" ,u
J-,;
f t*4!.,
D,I
,t!,
Premrlova Zdravica
Lemalokdove,daje Preiernovo
Zdravljico
uglasbilovei kot dvajset
";t
skladateljev.
Ze dobrihpetnajstlet
po nastanku
stapesemuglasbila
skladatelja
DavorinJenkoin Benjamin lpavec.JenkovaZdravljica,
oblo
javljenav zbiki Fr.Preiernove
pesmi
.E**t .
letal862,je prvadanesznanauglaste2elt.
': /'o
je za glasin klavir
bitev.Napisana
ai
"
\ J,nt
ter pridruZeni
zbor.Jenkoje skladbo
zasnoval
v kititni obliki na prvo,
drugo,tretjo,peto in iesto kitico
Preiernovega
besedila.
Dve
leti kasneje
Preiernova Zdravljica
je v drugem
Predstosedemdesetimi
leti,leta1844,
zvezkuzbirke
je nastalavsemSlovencem
znanapeSlovenske
sem,PreSernova
Zdrav(lj)ico.
Kljubstair nkoNohlieNovics pesmiizila
rostije zaradisvojevsebinebreziasna,
nt{d. .D il a L lnFl6 lrrdli! 66
lpavteva
v razliinihobdobjihzgodovinevsedo
uglasbitev
danesje bila vednoznovaaktualna. {
prvekitice
Zdravljicaje prepoznavnain pogosto
z naslovom
predvsem
sliiana
zaradi uglasbitve
Napitnicaza
StankaPremrla,ki smo jo Slovenci
ir
solistain zbor.
sprejeliza svojodr2avnohimno.
Kasnejeso
PreiernovaZdravljicaje bila prvit :
razliinekitice
';tiia
".
objavljena po martni revoluciji in
Preiernove
odpravicenzureStirileta po nastanZdravljice
ku (1848)v tasopisuKmetijske
in rouglasbili
5e
kodelske
novice.Pravv tem iasopisu
I drugisklaje bil slabo leto prej objavljenspis
j datelji,med
i drugimFran
pridigarjain pridelovalca
vipavskega
vin Matiie Yrtovca Vinsketrte hvala
Gerbii (obj.
(uglasbil
je
in istegaleta pesemJovanaVeselaKoseskega 1880),
ruskiskladatelj
Ch.Grozdov
Slovenijapresvitlemu,premilostljivemugospodu prevodprvekiticev ruiiini, obj. 1910),Stanko
in cesarjuFerdinanduPrvimuob veselimdohodu Premrl(obj.1906),VinkoVodopivec(obj.1923),
njih veliianstvav Ljubljano,ki ju literarnizgodo- MaksoPirnik(obj.1943),FranVenturini(obj.
(obj.l9a9),Vasilij
vinarjinavajajokot moini zunanjipobudiza na- 1945),LucijanM. Skerjanc
stanek Preiernove pesmiZdravljice.
Mirk(obj.1946),
MirkoPolii(obj.1949),
Ubald
Vrabec(obj.1967),Stane
Malii (obj.1985),
jedruZabnain politiina pesem,je
Zdrovljica
Radoslav
Hrovatin(obj.1985).
zdravicas politiino vsebino.Preierenv njej
prijateljemin vsem,ki >vsrcudobro
nazdravlja
Vei kot Sestdesetletijpo nastankuPreiernove
mislijo<,nazdravlja
radostimiloveikegaiivljeZdravljiceter le dva tedna po velidastnem
odnja,ilovekovisvobodiin 2enskilepoti,po drugi
kritju PreSernovega
spomenikav Ljubljanije
stranipa nazdravlja
skladateljStankoPremrl24. septembra1905v
tudi slovenskemu
narodu
in vsemnarodomsveta.
V sedmikiticibesedila svojih dnevniikih beleZkahkratko zapisal,da
6,,
itL
r,
F.
1
je napisal zbor Zdravica.
je napisalv svojih
Skladbo
Studentskih
letih,ko so ga
med pocitnicami
spodbudili radostniobiutki ljubezni do rodne Vipavske.
Prviije bil Premrlovzbor
objavljenleta 1906v reviji
Noviokordi.Skladbaje napitnicaza itiriglasnimeiani zbor.To razkrivaskladateljtudis samimnaslovom
Zdravica(ne Zdravljico),ki
je tudi pesnikovaprvotna,
v bohoriiici zapisanarazliiica naslova,in izbiro kitic Preiernovepesmi.
Premrlje uglasbilprvo,drugoin peto kiticobesedila,kitice,ki nazdravljajoosebnimstvarem,
veseljudo iivljenjain ilovekoviosebnisvobodi.
Seledobrihdesetlet po objaviPremrlove
Zdravicev revijiNoviakordije za prvojavno izvedbo
na koncertnemodru v LjubljaniposkrbelMatej
Hubad- skladbojeuvrstilna prvikoncert
Glasbene
maticev sezoni1917/18.
Ob izvedbi
18.novembra1917 v dvoranihotelaUnionje
Premrlova
skladba
zbudilapo besedah
samega
>viharno
skladatelja
in tudi piscaporodila
razpoloZenjeobiinstva<.Premrljetakien odziv
pripisalaktualnemu
Preiernovemu
besediluin
zapisal:>Najvetnavduienja paje izzvalamoja
'Zdravica',
kar mot preprostosklodba2estarejiega datuma,ki semi o nji ni nitisonjalo,dajo
bodo kdoj izvojali na koncertu.lzvajali sojo res
imenitno,zlastiritmiino tako eksoktnoin ognjevito,daje s pomembnimin ravnosedajaktualnim
dr.Preiernovimbesedilomvredmoralavzdramiti
vsakogor,ki tuti slovenskoin slovansko.<
Domnevamo
lahko,daje bilato sedmakitica
besedila,sajizralaZeljopo svobodiin mirnem
so2itjumed narodi.Za narodovosvobodoso si
tedajprizadevali
tudi narodnozavedniSlovenci
parlamentu
in maja19i 7 je bilav dunajskem
prebrana
izjavaslovenskih,
hrvaikihin srbskih
(Majniikadeklaracija),
poslancev
v kateriso
zahtevalisvobodoin zdruZitevvsehjuZnih
Slovanovna ozemljuhabsburikemonarhijev
samostojno
driavnotelo.V zadnjemletu prve
svetovnevojne(19i 8) in 3enaslednjaletaje
pevskizborGlasbenematiceizvajalPremrlovo
Zdravicoob posebnihpriloinostihin na gostovanjihpo slovenskihkrajih.Na koncertuv
potastitevspominadr.JanezaEvangelista
Kreka aprila1918je bila Premrlova
Zdrovicozadnja
totka vetera,na koncertnemsporedupaje bil
polegskladatelja
in naslovaskladbenaveden
izjemoma5eavtorbesedila,
torej Preieren,to
pa sicerni bilov navadipri navedbah
drugih
vokalnihskladb.
Lahkoreiemo,da sejetakrat
zaiela zgodovinaslovenskehimneZdravljica.
Leta1921je bila Premrlova
Zdrovicaobjavljena
pesmaricd
drugii v zbirkiPevteva
kot me5aniin
4l,c4$ti,t-r:
I Al ..'.try*
l
W
J{ffi/
. l.t'--{
Zd/1a,l/1'c,a.
fi*"t
11
d-."8
a
{;s"'*e4
'
/"^4"'*/
t€'"q9
#,,
';
,ni<Ew1
@
ttlrirg.
NUK
Fotografije:
arhiv
tudi v priredbiza moikizbor,tokratz dodano
Naslednje
besedila.
sedmokiticoPreiernovega
moikizborizieltudi v poletoje Premrlov
pesmarici
zaloibe
pularniin zelouporabljani
GlasbenamaticaZboilza itiri moikeglasove.
Objavav tej zbirkipomeni,da seje Premrlova
in postaladel2eleznega
skladbahitrouveljavila
zborov.Podrugivojni
repertoarja
slovenskih
tudi
ob kulturnemprazniku
seje uveljavljala
pesem.
slavnostna
kot narodnoreprezentativna
nagradso Premrlovo
Ob podelitviPreSernovih
skladbopeliz dodanosedmokiticoPreiernoje ne le slovensko
Simbolizirala
vegabesedila.
zavest.
Navzokulturno,
ampaktudi nacionalno
ii sojo navadnoposluialistojein jo s tem povzdigniliv svojohimno.V obdobjuprelomnih
politianih
konec
razpada
staredr2ave,
dogajanj,
let20.
in nazaietkudevetdesetih
osemdesetih
stoletjapa seje pomenZdravljiceie okrepil.
Za republiSko
himnoje bilav skladuz ustavo
razglaiena
Jugoslavije
skupnedrZave
nekdanje
pa priznana
v parlamentu
zadrZavno
leta"1989,
novein sedanje
ie preduradnorazglasitvijo
Slovenije.
drZave
hkrati,nitizato,da
vskeskladbenistanapisala
in glasbav funkcijihimne.
bi bilabesedilo
Himnoje v skladuz zakonommogoieizvajati
sepravile v
besedila,
tudi brezPreiernovega
razlidici.
To pomeni,daje glasba
initrumentalni
himne,melodijanjeno
sestavina
nepogreSljiva
Sfovenska himna Zdrovljico
znamenjein njen neodtujljividel.
razpoznavno
je
Himna v prvotnempomenubesedehvalnica,
Kljubtemu paje 5evednonajveikratkot avtor
pesem.Narodna
zahvalna
oziromaslavnostna
ki
himnenavedenle pesnikPreieren,
slovenske
himnaseje zaielauveljavljati je
oziromadr2avna
spominSlovencev
v kulturniin zgodovinski
himnaje slavDr2avna
od srede18.stoletja.
pesnik<.
Pravje,da pokot >najvetji
zapisan
nostnapesem,ki s svojobesednoin glasbeno
skladatelja
Stanka
znamotudi avtorjaglasbe,
narodin driavoterizraZa
vsebinosimbolizira
ritmiano
Premrla.
Zaradinjegovepreproste,
himnaje v
Slovenska
obdutjapripadnosti.
in navduiujoiemelodije
neposredne
izrazite,
primerjavi
himnamiposebz drugimidrZavnimi
prepoznavamo
dragoceno
sporocilo
Slovenci
je
besedila
ustvarjalec
nazaraditeh znaiilnosti:
2e vet kot stoletje.
sedmekiticeZdravljice
pomembenpesnik,
melodijeznan
ustvarjalec
je nastala
mnogokasneje Nataia Cigoj Krstulovid
skladatelj,
uglasbitev
in Premrlpesmiin zboroPreieren
kot besedilo,