1. No category

pOZNavalec
Društvo za Združene narode
za Slovenijo
Cankarjeva 1/II, SI-1000
Ljubljana
julij 2015
Uredniški odbor: Adriana Aralica, Arborne Avdylaj, Sabina Carli, Ajda Gracia Golob, Boštjan Jerman,
Meliha Muherina, Urška Pliberšek, Maruša Rus, Katarina Salaj, Vid Tomić, Urška Učakar, Enja Zagoršek
Uredila: Urška Učakar
Oblikovanje: Urška Učakar
Jezikovni pregled: Adriana Aralica
Fotografije: UN Photo, Društvo za ZN za Slovenijo
Izdaja:
Društvo za Združene narode za Slovenijo
Ljubljana, julij 2015
pOZNavalec
Newsletter Društva za
Združene narode za Slovenijo
Društvo za Združene narode za Slovenijo
Ljubljana, julij 2015
pOZNavalec
Newsletter Društva za Združene narode za Slovenijo
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
KOLOFON
Spoštovani bralci, drage bralke,
tokratni pOZNavalec k vam prihaja v začetku poletja, ko večina odrine na zaslužen oddih v prijeno senco nekje na
obali. Sredozemskih obal pa varno žal ne dosežejo vsi, saj se v zadnjih nekaj mesecih mednarodna skupnost in
predvsem Evropska unija ukvarjajo z naraščajočo problematiko beguncev, ki iz političnih, varnostnih in ekonomskih
razlogov skušajo pribežati iz Afrike ter Bližnjega vzhoda. Z namenom predstavitve te problematike tokratna tema
meseca predstavlja delo UNHCR in med drugimi novicami društva ter utrinki iz sveta predstavlja tudi potek
mladinske konference MUNSC Salient, ki je naslovila prav s problematiko beguncev.
Z vami delimo še nekaj aktualnega dogajanja, načrte ter informacije o razpisu ob dnevu Združenih
narodov 2015.
Prijetno branje!
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
UVODNIK
20. junij je znan kot svetovni dan beguncev že od leta 2001. To je dan, ko naj bi se širša mednarodna
skupnost zamislila nad aktualno begunsko problematiko in podala nove pobude za rešitev problema.
Begunec je oseba, ki je primorana zapustiti dom in domovino, da bi si rešila življenje ali ohranila svobodo.
Begunska tematika je dandanes še posebej aktualna, saj se Evropa dnevno srečuje z velikim navalom
novih beguncev iz Bližnjega vzhoda in afriške celine, ki bežijo z žariščnih območij. V letu 2015 je prišlo v
Evropo že vsaj 100.000 novih beguncev, kar povzroča resne pritiske na evropske vlade. Ena izmed
največjih svetovnih organizacij, ki deluje na področju begunstva, je UNHCR (United Nations High
Commission for Refugees) oz. Urad Visokega komisariata ZN za begunce.
Kaj je Urad Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR)?
Urad Visokega komisariata ZN za begunce je Generalna skupščina ZN ustanovila 14. decembra 1950.
Organizacija je bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne z namenom pomagati in nuditi zaščito
razseljenim ljudem, ki so zaradi vojnih razmer poiskale zatočišče v drugih državah. Sprva je bila UNHCR
odobrena mandatna doba treh let, ki se je podaljševala vse do leta 2003, ko je se je Generalna skupščina
ZN odločila podaljšati mandat za nedoločen čas zaradi problematike, ki je aktualna ves čas.
Agencija ZN za begunce je ena izmed najpomembnejših humanitarnih organizacij na svetu, saj nudi
pomoč na milijone beguncem. Pomoč nudi beguncem, notranje razseljenim osebam, prosilcem za azil,
osebam brez državljanstva in vračajočim se beguncem. Glavna naloga UNHCR je vodenje, usmerjanje in
nadzorovanje mednarodnih akcij za zaščito beguncev ter reševanje begunske problematike po vsem
svetu. Njen osnovni namen je varovati pravice beguncev in poskrbeti za njihovo dobrobit. Organizacija
je že dvakrat prejela Nobelovo nagrado za mir, prvo leta 1954, ko je ogromno prispevala k izboljšanju
položaja in pravic beguncev. Nagrado je prejela tudi leta 1981, saj je bila še vedno najbolj aktivna in
najbolj uspešna organizacija na svetu pri reševanju begunskih kriz.
Komu UNHCR pomaga?





beguncem
prosilcem za azil
vračajočim se beguncem
notranje razseljenim osebam
osebam brez državljanstva
Kakšna je njegova organizacijska struktura?
Agencija ZN za begunce je vodena s strani Generalne skupščine in Ekonomsko- socialnega sveta (United
Nations Economic and Social Council oz. ECOSOC). Visoki komisar mora predstaviti dvoletne programe
in finančni načrt za izvajanje programov UNHCR izvršilnemu odboru, ki jih nato odobri. Odgovoren je za
usmerjanje in nadzorovanje organizacije. O delu organizacije mora letno poročati Generalni skupščini ZN
in ECOSOC. Trenutni visoki komisar je Antonio Guterres, ki je prevzel funkcijo leta 2005 in je bil leta 2010
ponovno izvoljen.
Organizacija UNHCR trenutno deluje v 125 državah in nudi pomoč 33,9 milijonom ljudi. Od tega je 10,5
milijonov beguncev, 14,7 milijonov notranje razseljenih oseb, 3,1 milijonov vračajočih se beguncev, 3,5
milijonov oseb brez državljanstva in 837 tisoč prosilcev za azil. Trenutno ima organizacija okoli 7700
zaposlenih na državni in mednarodni ravni. Dejavnosti UNHCR potekajo v veliki večini na terenu, pogosto
tudi v nevarnih ali neprijetnih razmerah.
Problemi begunstva v 20. stoletju in UNHCR
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
TEMA MESECA: Svetovni dan beguncev in predstavitev UNHCR
Leto 1956 je bilo zaznamovano s sovjetskim zatiranjem
madžarske revolucije in z množičnim begom beguncev iz
Madžarske. UNCHR je odigral pomembno vlogo pri
opozarjanju na begunsko problematiko in zaščiti
beguncev. V obdobju dekolonizacije Afrike v šestdesetih
letih dvajsetega stoletja ter Azije in Južne Amerike v
sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je
UNCHR pomagal tisočim razseljenim.
Nove begunske krize so nastale ob koncu dvajsetega stoletja kot posledice balkanskih vojn in nestabilne
politike afriškega kontinenta. V 21. stoletju je organizacija veliko prispevala pri reševanju begunskih kriz
v afriških državah (npr. v Demokratični republiki Kongo in Somaliji) ter v Aziji.
Aktivnosti UNHCR

spremljanje postopkov na meji
Zaradi vojnih razmer so begunci v izpostavljenem in ranljivem položaju. V primeru, da jim države ne
dovolijo vstopa, so lahko soočeni z nevzdržnim življenjem brez pravic, mučenjem in celo s smrtjo. Države
morajo po mednarodnih predpisih zagotoviti zaščito tistim osebam, ki jo potrebujejo, in upoštevati
načelo nevračanja (non-refoulement). UNCHR si prizadeva reševati probleme begunstva, zagotoviti
dostop do ozemlja druge države in možnost azilnih postopkov. Ker so begunci prisiljeni zapustiti svoj
dom in domovino, saj so tam njihova življenja ogrožena, si UNHCR prizadeva, da bi imeli vsi prosilci za
azil dostop do ozemlja druge države ter da jih ne bi vračali kot nezakonite migrante.

zagotavljanje pravne zaščite
Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 je ključni dokument, ki definira, kdo je begunec, in določa
njegove pravice ter pravne obveznosti držav. Pomemben del konvencije je tudi načelo nevračanja (nonrefoulement), ki navaja, da begunec nikoli ne sme biti prisiljen v vrnitev na ozemlje, kjer bi bilo njegovo
življenje ogroženo.

spremljanje sprejemnih pogojev
Sprejemni pogoji predstavljajo način ravnanja s prosilci za azil od trenutka, ko so ti vložili prošnjo za azil.
Sprejemni pogoji segajo od možnosti dostopa prosilcev za azil do ustreznih informacij ob prečkanju meje,
bivalnih pogojev v begunskih centrih, možnosti dostopa do pravnega svetovanja, dostopa do izobrazbe,
zdravstvene oskrbe in zaposlitve pa do trajanja azilnega postopka ter možnosti svobodnega gibanja. Vse
države morajo spoštovati in zagotavljati temeljne človekove pravice beguncem ter jim zagotoviti
sprejemne pogoje, ki so v skladu z mednarodnimi pravili. Ker želi UNHCR vsem beguncem zagotoviti
sprejemne pogoje v skladu z mednarodnimi standardi, agencija in njene partnerske organizacije redno
spremljajo kvaliteto teh pogojev in se zavzemajo za izboljšave v primerih, ko ti pogoji ne ustrezajo
standardom.

spodbujanje integracije
Velika večina beguncev si mora ustvariti nov dom in novo življenje v povsem neznani državi. Zato jim
UNHCR nudi pomoč pri integraciji. Tukaj je pomembno omeniti Konvencijo o statusu beguncev iz leta
1951, ki zajema številne socialnoekonomske in pravne pravice beguncev, ki morajo biti zagotovljene za
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Agencija ZN za begunce je bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne z namenom pomagati ter
nuditi zaščito velikemu številu razseljenih ljudi, ki so iskali zatočišča v drugih državah, saj so bili v svojih
domovinah ogroženi.

preselitev
Ker se nekateri begunci ne morejo ali pa ne želijo vrniti v matično državo, jim UNHCR pomaga pri
preselitvi. Organizacija nudi pomoč pri sprejemu beguncev in njihovi integraciji. Trenutno v programu
UNHCR za preselitve sodeluje zgolj nekaj držav. Največ beguncev sprejmejo ZDA, sledijo jim Avstralija,
Kanada in nordijske države. Povečuje pa se tudi število evropskih in južnoameriških držav, ki se
postopoma tudi same vključujejo v program za preselitve. Pomembno vlogo pri preselitvi igrajo tudi
tranzitni centri, saj nudijo beguncem zatočišča, medtem ko čakajo na preselitev v tretjo državo. Tam jim
je omogočeno varno in mirno bivanje, v nekaterih centrih pa begunci obiskujejo tudi jezikovne tečaje ter
delavnice, s pomočjo katerih bolje spoznajo kulturo tretje sprejemne države. Znana tranzitna centra v
Evropi sta v Temišvaru v Romuniji in v Hummene na Slovaškem. UNHCR sofinancira njuno delovanje in
jima nudi pomoč pri upravljanju ter zaščiti beguncev.
 skrb za ranljive skupine
Begunci in prosilci za azil so zelo ranljiva skupina.
Izpostavljeni so številnim nevarnostim in pogosto
trpijo tudi za psihološkimi travmami. UNHCR se
zaveda, da je potrebno še posebej otrokom, ki so
odvisni od podpore odraslih, nameniti več
pozornosti. Njihovim potrebam je potrebno čim
bolje zadostiti in jim omogočiti normalen nadaljnji
razvoj. UNHCR je pozoren tudi na starejše ljudi,
ljudi s posebnimi potrebami ali ljudi, ki so okuženi
z virusom HIV. Te skupine so pogosto
diskriminirane, vendar je potrebno tudi njim zagotoviti dostojno življenje. Posebno pozornost posvetijo
tudi beguncem, ki pogosto zaradi situacije utrpijo psihološke travme.

zaščita oseb brez državljanstva
Apatridnost oz. odsotnost državljanstva ima lahko usodne posledice za posameznika, saj to onemogoča
osebi polno udeležbo v družbi in uživanje celotnega nabora človekovih pravic. Oseba lahko ostane brez
državljanstva zaradi različnih vzrokov. Do tega lahko pride zaradi nasprotujočih si zakonodaj, prenosa
ozemlja, zakonov o zakonskih zvezah, diskriminacije, denacionalizacije ali odpovedi državljanstvu.
Dandanes se z apatridnostjo sooča okoli 12 milijonov ljudi. UNCHR jim nudi zaščito in sodeluje z vladnimi
organi, da skupaj preprečijo nastanek novih primerov apatridnosti ter rešujejo že obstoječe primere. Pri
tem igrata Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencija o zmanjšanju števila
oseb brez državljanstva iz leta 1961 pomembno vlogo.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
uspešno integracijo. Te pravice vključujejo: svobodno gibanje, dostop do javnih storitev, možnost
izobraževanja in dostop do trga delovne sile, možnost lastništva nepremičnin ter možnost pridobitve
državljanstva v prihodnosti. UNHCR se v okviru spodbujanja integracije beguncev zavzema za oblikovanje
ustrezne zakonodaje in politik s področja izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in zaposlovanja v
Evropi. Agencija ZN za begunce v srednji Evropi in Skupina za migracijsko politiko (Migration Policy
Group) sta razvili Orodje za merjenje stopnje integracije z namenom ocene obsega in uspešnosti
integracije beguncev. To orodje bo v prihodnosti eden izmed ključnih merilnikov stopnje upoštevanja
standardov držav članic EU, ki se navezuje na integracijo beguncev in prosilcev za azil.
UNHCR regionalno predstavništvo za Osrednjo Evropo je v Budimpešti, na Madžarskem. Predstavništvo
pokriva Slovenijo, Slovaško, Bolgarijo, Češko, Madžarsko, Poljsko in Romunijo. Regionalno
predstavništvo UNCHR sodeluje z vladami in nevladnimi organizaciji pri zaščiti ter ozaveščanju o
potrebah beguncev, nudi svetovanja in izvaja administrativne, finančne ter nadzorstvene aktivnosti za
programe držav, ki jih pokriva. V Sloveniji nimamo nacionalnega urada UNCHR.
Krog podpornikov UNCHR
Krog podpornikov UNHCR sega vse do slavnih oseb, številnih glasbenikov, filmskih igralcev, športnikov,
pisateljev, akademikov, kraljevih osebnosti itd., ki pomagajo pri ozaveščanju javnosti o aktivnostih
UNHCR in trenutni problematiki beguncev. Podporniki sodelujejo tudi pri zbiranju sredstev za
premagovanje begunskih kriz s prirejanjem humanitarnih koncertov in podobnih prireditev.
Ambasadorji in ambasadorke UNHCR
Ambasadorji in ambasadorke UNHCR pomagajo pri širjenju sporočila UNHCR po svetu in pri ozaveščanju
o trenutnih begunskih problematikah. Vsi izbrani ambasadorji dobre volje so morali že v preteklosti
pokazati zanimanje za problematiko begunstva in izboljšanje njihovega položaja. Ambasadorje potrdi
visoki komisar, nato pa še generalni sekretariat ZN. Trenutni ambasadorji dobre volje so italijanski modni
oblikovalec Giorgio Armani, francoski pevec Julien Clerc, grški glasbenik Georges Dalaras, turška pevka
Muazzez Ersoy, pevka Barbara Hendricks, egipčanski igralec Adel Imam, urugvajski igralec Osvald Laport
in španski televizijski napovedovalec Jesus Vazquez.
Odposlanka UNHCR za begunce
Angelina Jolie je bila leta 2012 imenovana za posebno
odposlanko Visokega komisariata ZN za begunce. Funkcija
ji je bila podeljena, ker je z organizacijo že sodelovala veliko
let in aktivno sodelovala pri reševanju begunske
problematike. Trenutno se Angelina Jolie osredotoča na
najhujše problematike begunstva po svetu in sodeluje pri
iskanju možnih rešitev. V okviru nove funkcije je aktivna
tudi v diplomatskih krogih, saj je zagovornica ter
predstavnica UNHCR in visokega komisarja Antonia
Guterresa.
Znani begunci
Begunstvo so izkusili tudi nekateri danes slavni ljudje. Eden od najbolj znanih beguncev je Albert Einstein,
izjemen fizik, ki je kot jud zapustil Tretji rajh in na novo zaživel v Ameriki. Znani begunci pa so tudi
Madeleine Korbel Albright (nekdanja ameriška državna sekretarka češkega rodu), Bela Bertok (pianist in
skladatelj madžarskega rodu), Frederic Chopin (skladatelj poljskega rodu), Marlene Dietrich (filmska
igralka in pevka nemškega rodu), Milan Kundera (pisatelj češkega rodu) in še veliko drugih.
Vir: UNHCR v Sloveniji in uradna stran UNHCR
Pripravila: Katarina Salaj
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
UNCHR v Sloveniji
Ob svetovnem dnevu voda z učenci OŠ Kapela o pravici do vode
Vsako leto 22. marca obeležujemo svetovni dan voda. S tem namenom sta prostovoljki društva Tjaša
Božič in Kaja Primorac v ponedeljek, 23. marca, na OŠ Kapela izvedli delavnico na temo človekovih pravic,
znotraj katerih sta poseben poudarek namenili pravici do pitne vode in pomenu varovanja voda v
mednarodni skupnosti.
Delavnica se je pričela z okvirno predstavitvijo OZN in njenega delovanja na področju človekovih pravic.
Z učenci sta se, ob podpori avdio-vizualnih vsebin, sprehodili skozi temeljne dokumente človekovih
pravic, med drugim so naslovili tudi Deklaracijo o pravicah otrok in spoznali, da slednje otrokom drugod
po svetu niso popolnoma samoumevne. Nato sta prostovoljki nadaljevali s pravico do vode – z učenci
sta se dotaknili tematik, kot so pomanjkanje pitne vode, onesnaževanje vodnih virov, skupaj pa so
naslovili tudi problematiko vodnih sporov, kateri so se v zadnjih letih precej razširili, ponekod tudi
stopnjevali. Po teoretičnem delu so bili učenci pozvani k aktivnejšemu sodelovanju. Ob pomoči
prostovoljk so ugotovili, da so tudi sami precej veliki porabniki vode, nato pa podali predloge, kako bi
lahko porabo slednje zmanjšali. Pred koncem delavnice je pa je razred napolnilo pravo tekmovalno
vzdušje, saj so se pomerili v kvizu, ki se je vsebinsko v celoti nanašal na pomen mednarodnega
sodelovanja na področju voda. Celostno gledano je delavnica uspela odlično – učenci so bili tako
navdušeni, da so se celo zaobljubili k zmanjšanju porabe pitne vode, četudi na račun lastne higiene.
Izvoljen novi upravni odbor Mladinske sekcije društva
S pomladnim vetričem letošnjega marca so prišle tudi novosti v ekipi mladinske sekcije Društva za ZN za
Slovenijo. Na četrtem zboru članov mladinske sekcije 25. februarja letos je bil namreč izvoljen nov
upravni odbor, ki bo mlade prostovoljce in prostovoljke vodil v prihajajočem letu.
S položaja predsednice mladinske sekcije se je poslovila dolgoletna aktivistka Adriana Aralica, ki je
zaslužna za vzpostavitev in odlično delovanje sekcije in angažiranost njenih prostovoljcev v preteklih
štirih letih.
Na pot delovanja v društvu pa so v upravnem odboru stopili Kaja Primorac kot predsednica mladinske
sekcije, Sabina Carli kot podpredsednica mladinske sekcije ter Arbnore Avdylaj, Ajda Gracia Golob,
Maruša Rus, Vid Tomić in Urška Učakar kot člani upravnega odbora.
Adriana Aralica je na zboru članov tudi predstavila aktivnosti mladinske sekcije v letu 2014. »Člani
mladinske sekcije so aktivno sodelovali pri aktivnostih društva,« je poudarila. Člani mladinske sekcije so
posodabljali spletne strani društva (na društveni spletni strani je bil dodan zavihek »Mladi«, ki posebej
izpostavlja aktivnosti za mlade) in organizirali predstavitve društva (po fakultetah, na Festivalu Lupa in
Festivalu prostovoljstva) ter izvajali delavnice po šolah. Delavnico o medkulturnem dialogu in natečaj ob
dnevu človekovih pravic na temo medkulturnega dialoga so izvajali v sodelovanju s Slovensko nacionalno
komisijo za UNESCO (SNKU). Mladinska sekcija društva je tudi ustanovna članica Mreže mladinskih
društev in mladinskih sekcij društev za ZN (UNYANET); člani mladinske sekcije so redno sodelovali na
sestankih UNYANET, Ana Podgornik pa je prevzela funkcijo revizorke v mreži. Mladinska sekcija je v letu
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
UTRINKI DOGAJANJA NA DRUŠTVU
Z delom je nadaljeval tudi Model United Nations Slovenia Club (MUNSC), katerega vodenje so jeseni 2014
prevzeli Nikolina Čenić, Meliha Muherina, Vid Tomić, Karolina Praček in Adriana Aralica. MUNSC je v
sodelovanju z Academic Forum for Foreign Affairs Graz organiziral simulacijo delovanja ZN z naslovom
Youth Conference on Energy Security, ki je potekala med 8. in 11. julijem 2014 na FDV. Na štiridnevni
simulaciji je sodelovalo več kot 40 udeležencev iz Slovenije in Avstrije, pa tudi iz drugih držav (Hrvaške,
Indije, Italije, Makedonije, Kosova, Poljske in Srbije).
Med 10. in 12. septembrom je društvo na FDV organiziralo »Poletno šolo o Združenih narodih:
kompetence mladih za izzive globaliziranega sveta«. 3-dnevne konference se je udeležilo 30 mladih iz
Slovenije in tujine, ki so aktivni v mladinskih oz. nevladnih organizacijah.
Društvo je v preteklem letu vzpostavilo sodelovanje z Mladinskim svetom Slovenije. Mednarodni dan
mladih je društvo obeležilo z izdajo publikacije »Mladi in Združeni narodi«, ki zajema pregled aktivnosti
OZN na področju mladih ter možnosti za vključitev v aktivnosti z agende OZN – instituta mladinskega
delegata pri OZN in UNESCO glasnika, pa tudi rezultate raziskave, v kateri je društvo preverjalo stališča
slovenskih mladih o OZN. Društvo je sodelovalo tudi pri izboru mladinskega delegata pri OZN in
promoviralo institut v svojih aktivnostih."
Štirje novi člani Izvršnega odbora društva
Ob koncu marca so se člani Društva za ZN za Slovenijo zbrali na letni skupščini, ki je bila namenjena
sprejemu letnega vsebinskega in finančnega poročila o delu društva v letu 2014, pregledu poročila
nadzornega odbora za leto 2014 in sprejemu letnega in vsebinskega načrta za leto 2015.
Na skupščini, ki jo je otvoril predsednik društva prof. dr. Bojko Bučar, se je širšemu članstvu prvič
predstavila tudi nova predsednica mladinske sekcije Kaja Primorac. Člani so se ob tej priložnosti hkrati z
aplavzom in simboličnim darilom zahvalili za uspešno preteklo delo Adriani Aralica, dosedanji
predsednici mladinske sekcije.
Na letni skupščini je zaradi sprememb v Izvršnem odboru potekal
tudi kandidacijski postopek in volitve v Izvršni odbor Društva za
ZN za Slovenijo. Med obstoječimi člani ostajajo prof. dr. Bojko
Bučar kot predsednik, prof. dr. Mirjam Škrk, veleposlanica Sanja
Štiglic, Zofija Klemen Krek, Jože Hartman, Miloš Kosić in Boštjan
Jerman.
Člani so na izpraznjena mesta v Izvršnem odboru soglasno izvolili
Gašperja Hrastelja, Danijela Crnčeca, Adriano Aralica in Kajo Primorac po funkciji. Za člana Nadzornega
odbora so izvolili prof. dr. Boruta Bohteta.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
2014 pripravila opis društvenih aktivnosti za WFUNA Youth Directory in se vključila v kampanjo WFUNE
ob mednarodnem dnevu mladih.
V petek, 24. aprila, sta prostovoljki Arbnore Avdylaj in Kaja Primorac na Gimnaziji Poljane prvič izvedli
novo delavnico na temo pomena varstva okolja za izgradnjo miru in z delavnico obeležili svetovni dan
Zemlje (22. april).
Skupaj z izredno motiviranimi in aktivnimi dijaki sta najprej naslovili strukturo OZN ter delovanje njenih
specializiranih agencij na področju varstva okolja. Nato so dijaki dobili nalogo opredelitve nekaterih
okoljskih problemov ter vzrokov zanje, prostovoljki pa sta osvetlili problematiko sodelovanja
mednarodne skupnosti na tem področju – okoljski problemi namreč ne prizadenejo zgolj državljanov
posameznih držav, temveč njihove razsežnosti preraščajo nacionalne meje, s tem pa tudi spodjedajo
možnosti ukrepanja nacionalnih zakonodaj.
V nadaljevanju delavnice sta prostovoljki dijake seznanili z novodobno obliko konfliktov, t. i. okoljskimi
spori, ki so se v zadnjem času že precej prisotni, najdemo pa jih lahko že skorajda na celotni zemeljski
obli. Po opredelitvi različnih vrst okoljskih sporov pa je bil čas, da svoj del delavnice opravijo tudi dijaki.
Prostovoljki sta izvedli kratko simulacijo pogajanj na temo izraelsko-palestinskega spora, ki delno uživa
tudi oznako okoljskega konflikta, saj njegovo reševanje otežuje lokacija strateško pomembnih vodnih
virov.
Dijaki so uspeli najti nešteto rešitev, nekatere izmed pa so bile celo tako diplomatske, da bi jih bilo
skorajda potrebno predložiti predstavnikom v Varnostnem svetu ZN.
Društvo letos izvaja projekt UNESCO mladinska platforma
V letošnjem letu je Društvo za ZN postalo izvajalec projekta UNESCO mladinska platforma, ki ga financira
Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Projekt je letos vstopil že v svoje tretje leto delovanja, v tem
času pa je dodobra razvil bazo glasnikov – mladih osnovnošolcev, dijakov in študentov, katerih naloga je
promocija vrednot in programov, ki jih izvaja UNESCO v Sloveniji in po svetu.
V letu 2015 se bo platforma tako osredotočila na vsebinsko poglabljanje delovanja. Vodja projekta, Ajda
Gracia Golob, tako pravi: »Čas je pravi, da UNESCO mladinsko platformo naredimo prepoznavno in bolj
družbeno aktivno.« V okviru društva smo tako zastavili obsežen nabor aktivnosti, katerih namen je
doseči, da se UNESCO vrednote v Sloveniji v večji meri ukoreninijo v zavest mladih.
V prvem obdobju izvajanja projekta smo že izvedli kulturni bazar, obenem pa se aktivno angažirali na
lokalnih dogodkih, ki so jih organizirali UNESCO glasniki ter njihove šole, povezane v mrežo UNESCO
ASPnet središč. Prav tako smo začeli s pripravami na obsežnejši projekt prYde, katerega cilj je vzpostaviti
spletno in mobilno aplikacijo, ki bo predstavljala slovensko kulturno, naravno in nesnovno dediščino,
obenem pa dopuščala uporabnikom, da dediščino raziščejo – skozi zgodbe in lokalno izročilo.
Pravi vrh dogajanja pa je še pred nami. V drugi polovici leta namreč pripravljamo UNESCO mladinski vrh
»Dediščina za razvoj«, ki bo obenem obeleževal 70. obletnico ustanovitve organizacije UNESCO,
motivacijski vikend »Obogatimo svet z UNESCO« in udeležbo mladih predstavnikov na 9. Youth Forumu
v Parizu. O dogajanju bomo vsekakor še poročali.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Z delavnico o pomenu varstva okolja za izgradnjo miru obeležili svetovni dan Zemlje
V sredo, 6. maja 2015, je v prostorih Društva za ZN potekala okrogla miza z naslovom »Landmines and
other explosive remnants of war - challenge for a post-conflict society«.
Pomen ozaveščanja o nevarnosti min in drugih eksplozivnih ostankov vojn in vlogo organizacij za
odstranjevanje min po koncu konfliktov je predstavil veleposlanik Damjan Bergant, direktor ITF –
Ustanove za krepitev varnosti v Sloveniji. Kljub Ottavski konvenciji o prepovedi protipehotnih min, ki je
začela veljati 1999, je po svetu na leto okoli tri tisoč novih žrtev min, kar je posledica uporabe min na
bojiščih. Zato je po mnenju veleposlanika Berganta vloga slovenske organizacije ITF pri deminiranju
območij po koncu vojn izredno pomembna. S ponosom je orisal delovanje in uspehe organizacije
predvsem na območju nekdanje Jugoslavije. Dodal je, da se je v zadnjih letih njihovo delovanje razširilo
tudi po drugih minsko onesnaženih državah, kot so Afganistan, Irak, Kambodža, Kolumbija in druge.
Poleg deminiranja organizacija veliko pozornost namenja tudi ozaveščanju osnovnošolcev in
srednješolcev v državah, kjer deluje. V sodelovanju s prizadetimi državami, državami donatorkami in
drugimi organizacijami lahko delo ITF ponosno predstavimo kot zgodbo o uspehu.
Naš drugi častni povabljenec je bil
veleposlanik Republike Kosovo gospod
Nexhmi Rexhepi, ki nam je predstavil
trenutno stanje minsko onesnaženih
območij v njegovi državi in spregovoril o
delovanju različnih organizacij, ki so
pripomogle in še vedno pomagajo pri
deminiranju območij na Kosovu. Povedal
nam je, da Republiko Kosovo čaka še dolga
pot do popolnega razminiranja, kar je
posledica pomanjkanja kapacitet in pa
podatkov o območjih, ki so minsko
onesnažena.
Da je proces pokonfliktne obnove, zagotavljanja človekove varnosti ter deminiranja z minami
onesnaženih terenov na območju Zahodnega Balkana zelo aktualna problematika, so pokazala številna
vprašanja udeležencev okrogle mize.
Na OŠ Breg o medkulturnem dialogu
V sklopu Tedna Afrike je v petek, 22. maja, na Osnovni šoli Breg potekala delavnica o medkulturnem
dialogu. Prostovoljki Kaja Primorac in Enja Zagoršek sta učencem šestih razredov na interaktiven način
predstavili pomen prepoznavanja in zavedanja stereotipov in predsodkov.
Skozi pogovor in naloge so se učenci spoznali s pojmoma in z igrami vlog ugotovili pomen medsebojnega
spoštovanja kultur. V nadaljevanju sta prostovoljki na primerih pojasnili konflikte v mednarodni
skupnosti, ki jih je povzročilo nesprejemanje kulturnih raznolikosti. Kulturni spori so zaznamovali
številna zgodovinska obdobja, tudi obdobje novejše zgodovine – črn madež človeštvu tako predstavljajo
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Problematika deminiranja terenov Zahodnega Balkana izredno aktualna
Da kulturni konflikti niso stvar preteklosti, kažejo aktualni medkulturni spori, s katerimi so dobro
seznanjeni tudi učenci v osnovni šoli. V zadnji nalogi so se tudi sami preizkusili z reševanjem
medkulturnega konflikta na primeru kulturnih razlik med učenci v Sloveniji. Čeprav so za njegovo rešitev
imeli cel kup idej, so na koncu ugotovili, da je za uspešno reševanje kulturnih konfliktov ključen dialog, s
katerim dosežemo razumevanje in sprejemanje drugih kultur.
Poziv k pomoči za Nepal
Ljudje v Nepalu, žrtve nedavnega potresa v državi pod Himalajo, kjer je umrlo preko 8.000 ljudi, več kot
250.000 pa jih je ostalo brez domov, se še vedno soočajo z nepopisno humanitarno krizo tako v urbanih
območjih kot v težko dostopnih in oddaljenih vaseh.
Naša partnerska organizacija United Nations Youth in Student Association Nepal aktivno deluje na
področju reševalnih aktivnosti, zbiranja in distribucije humanitarne pomoči. Mobilizirali so na stotine
mladih, ki med drugim vodijo sanitarne programe, ki bodo preprečili izbruh epidemij, razdeljujejo mila,
maske, rokavice, gradijo začasna stranišča ...
Društvo za ZN se je zato odločilo, da jim v stiski pomaga
s finančno pomočjo. Naše knjige Človekove pravice:
Zbirka mednarodnih dokumentov so zato v zameno za
simboličen denarni prispevek (10 evrov) iskale nove
lastnike, nove bralce. Gre za zbirko najpomembnejših
dokumentov s področja mednarodnega varstva
človekovih pravic, zato sta knjigi nepogrešljiv
pripomoček pri študiju mednarodnih odnosov, prava in
sorodnih ved.
Knjige je bilo mogoče kupiti po dogovoru ter na naši
stojnici na Veselem dnevu prostovoljstva 9. junija. Zbrane prispevke bo društvo nakazalo v prihodnjih
dneh.
Dan odprtih vrat Morske biološke postaje Piran
V začetku junija je na Morski biološki postaji v Piranu potekal dan odprtih vrat, na katerem sta se s
stojnico predstavljala tudi UNESCO mladinska platforma in Društvo za ZN s prostovoljkami Ajdo Gracio
Golob, Kajo Primorac in Arbnore Avdylaj.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
holokavst v času druge svetovne vojne, genocid v Ruandi in vojna na Balkanu v času razpada nekdanje
Jugoslavije.
Glasnica Urška pravi: »UNESCO glasnice smo pomagale pri izvedbi delavnic
za obiskovalce in se veliko naučile o raziskovalnem delu na Morski biološki
postaji. Na UNESCO-vi stojnici pa smo sodelovale tudi pri promociji
UNESCO mladinske platforme. Ob koncu delavnic smo se udeležile še
delavnice z naslovom Delo na ladji, na kateri smo spoznale delo na raziskovalni ladji. Sončen junijski dan
je minil v pozitivnem in raziskovalnem vzdušju.«
Društvene prostovoljke na Veselem dnevu prostovoljstva
Tudi letos smo se z Društvom za ZN predstavljali na Veselem dnevu prostovoljstva, ki ga je organizirala
Slovenska filantropija že 16. leto zapored. Z namenom, da bi združili in predstavili prostovoljske
organizacije, so 9. junija v popoldanskih urah na stojnicah preko Prešernovega trga, Tromostovja in na
Stritarjevi ulici (kjer je bilo moč najti tudi nas) predstavili najrazličnejša društva, gibanja in projekte.
Na stojnici smo predstavili gradiva, ki smo jih v zadnjem letu dopolnili s publikacijo OZN in mladi,
posebno mesto pa je zavzemala tudi predstavitev UNESCO mladinske platforme z mini kvizom o
dediščini, predstavitvijo projektov, ki jih letos pripravlja, ter promocijskimi gradivi.
Popoldne se je ob simpatičnem spremljevalnem programu prijetno izteklo, na naši stojnici pa smo se
tokrat zbrale praktično same prostovoljke. Fante bomo v naših vrstah očitno morali še opogumiti.
Se želiš pridružiti Društvu za ZN kot prostovoljec, prostovoljka? Piši nam na [email protected]!
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Dogajanje je bilo prek celega dne razgibano in otroško radostno, saj se je
dogodka udeležilo kar nekaj organiziranih skupin osnovnih šol iz cele
Slovenije, ki so se prek najrazličnejših delavnic spoznali s pomenom čistega
okolja, varovanja vodnih virov, morske biotske raznovrstnosti ... Pri
delavnicah so aktivno sodelovale tudi UNESCO glasnice Tadeja Vaupotič,
Tjaša Dolinšek in Urška Pliberšek.
Mednarodna mladinska konferenca »MUNSC Salient: Youth
Conference on Global Matters« v organizaciji Društva za ZN za
Slovenijo je uspešno zaključena. Konferenca je potekala pod
častnim pokroviteljstvom predsednika Državnega zbora Republike
Slovenije dr. Milana Brgleza.
Društvo za ZN je med 13. in 17. julijem 2015 na Fakulteti za
družbene vede organiziralo mednarodno mladinsko konferenco z
naslovom »MUNSC Salient: Youth Conference on Global Matters«.
V sklopu mladinske sekcije društva že tri leta deluje Model United
Nations Slovenia Club (MUNSC), ki je konferenco organiziral v
sodelovanju z Academic Forum for Foreign Affairs Graz in Brussels
Model European Union. MUNSC Salient je mladinska konferenca,
ki dopolnjuje tradicionalne simulacije ZN (Model United Nations –
MUN) z izobraževalnimi vsebinami v obliki interaktivnih predavanj, okroglih miz in delavnic. Na
petdnevni konferenci je sodelovalo 70 udeležencev iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne
Gore, Hrvaške, Italije, Kameruna, Makedonije, Nemčije, Srbije in Slovenija. Krovna tema konference je
bila begunska kriza. Udeleženci so svoje pogajalske sposobnosti preizkusili kot delegati v okviru treh
odborov. V okviru simulacije Varnostnega sveta ZN so udeleženci razpravljali o begunski krizi in
sektaškem nasilju v Libanonu, delegati tretjega odbora Generalne skupščine ZN so se pogajali o zaščiti
beguncev in notranje razseljenih oseb v Siriji, Evropski svet pa je razpravljal o krepitvi evropske
solidarnosti v luči povečanega pritoka beguncev v Evropsko unijo.
Konferenco je otvoril častni pokrovitelj dr. Milan Brglez,
predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Leto 2015 je
prelomno za mednarodno skupnost, ko se ZN sooča z izzivom,
da preoblikujejo deklarativne milenijske razvojne cilje v
učinkovite cilje trajnostnega razvoja. Sledil je nagovor ge.
Caroline Van Buren, namestnice regionalnega predstavnika s
predstavništva Urada Visokega komisariata ZN za begunce (UN
High Commissoner for Refugees – UNHCR) za Osrednjo Evropo.
Po otvoritvi slovesnosti je potekala okrogla miza z veleposlaniki
o post-2015 razvojni agendi in migrantski problematiki.
Veleposlaniki so se strinjali, da bodo cilji trajnostnega razvoja
gradili na napredku milenijskih razvojnih ciljev. Dotaknili so se
tudi povečanega pritoka beguncev v Evropsko unijo in vlogi EU
pri zagotavljanju pravic beguncev.
Razprava se je nadaljevala drugi dan konference z okroglo mizo
»Fortress Europe – EU approach on complex global refugee
crisis?«, na kateri so sodelovali poslanka v Evropskem
parlamentu mag. Tanja Fajon, mag. Emil Ferjančič, vodja
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Pestre razprave o begunski problematiki v sklopu »MUNSC Salient: Youth Conference on Global
Matters«
Tretja okrogla miza s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Slovenske filantropije, Pravnoinformacijskega centra in kulturnega mediatorja z begunskega centra CARA v Italiji je naslovila izzive pri
zagotavljanju pravic beguncev. Govorci so se strinjali, da mora Slovenija še naprej krepiti svoje
zmogljivosti integracije in da je pozitivna diskriminacija ključna za ne le pravno, temveč tudi dejansko
enakopravnost beguncev.
Konferenca se je zaključila z zaključno slovesnostjo v prostorih
Mestne občine Ljubljana. Pestre razprave v sklopu okroglih
miz in vseh odborov so potrdile, da je aktualna begunska kriza
pereče in zelo kompleksno vprašanje.
Konferenco so podprli Mestna občina Ljubljana,
Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani, ŠOU v Ljubljani, Fakulteta za
družbene vede, Študentska organizacija Fakultete za družbene
vede, Deichmann d. o. o., Mladinska knjiga d. d., e-Študentski
servis, Bimed d. o. o., Ljubljanski potniški promet, Mercator – Emba d. d., Ščurek vino, Peloz mesnine,
Vinska klet Vidmar, Spirit Slovenija in Roiss DVA d. o. o. – Red Bull office. Vsem pokroviteljem se Društvo
za ZN iskreno zahvaljuje za podporo in sodelovanje!
UTRINKI IZ SVETA – Kaj nas je zanimalo?
Protipehotne mine kljub prepovedi še vedno terjajo mnoga življenja (Povzeto po: MMC RTV SLO)
Ob letošnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o nevarnosti min je bila posebna pozornost namenjena
eksplozivnim ostankom vojn, ki ogrožajo varnost ljudi v njihovem domačem okolju. Kljub prepovedi
uporabe protipehotnih min je v svetu vsako leto še vedno okoli tri tisoč novih žrtev min in drugih
eksplozivnih ostankov vojn.
Po podatkih različnih institucij se vsako leto po svetu zgodi od 15.000 do 20.000 nesreč z minami ali
neeksplodiranimi sredstvi, ki po besedah direktorja ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti v
Sloveniji Damjana Berganta povzročajo veliko škodo tako v življenju posameznika kot družbe.
Med najbolj minsko onesnaženimi državami so BiH, Kolumbija, Afganistan, Kambodža, Turčija in Irak.
Letos se ob bok minski problematiki s sloganom Več kot mine (More Than Mines) postavlja tudi
opozarjanje na vse druge eksplozivne ostanke vojn, ki prav tako ogrožajo človeška življenja.
Čeprav je Ottavsko konvencijo o prepovedi protipehotnih min, ki je začela veljati leta 1999, doslej
podpisalo že 162 držav, med njimi tudi Slovenija, se mine še vedno uporabljajo tako rekoč po vseh
bojiščih.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Sektorja za globalne izzive na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, doc. dr. Nikolai Jeffs s
Fakultete za humanistiko Univerze na Primorskem in William Ejalu z Regionalnega predstavništva UNHCR
za Osrednjo Evropo. Mag. Fajon je glede ključa za razporeditev beguncev po državah članicah EU
izpostavila, da so te številke človeška življenja. Ejalu je dejal, da je reševanje problema z gradnjo ograje
na Madžarskem politični nesmisel. Mag. Ferjančič je podaril, da je potrebno migracijska vprašanja
naslavljati v povezavi z razvojnim in gospodarskim sodelovanjem. Panelisti so se strinjali, da je ključno
vprašanje, kako spremeniti negativno konotacijo begunskih tematik.
ITF je letos v okviru Tedna boja proti minam pripravil dva dogodka v Ljubljani. Na Prešernovem trgu je
potekala prireditev, na kateri so s pomočjo dijakov gimnazije Vič in konservatorija za glasbo in balet
opozarjali na nevarnosti min.
Mimoidoči so imeli priložnost, da so se fotografirali z zavihano hlačnico. Pripravili so tudi koncert
omenjenega konservatorija pod pokroviteljstvom predsednika Državnega zbora RS dr. Milana Brgleza,
na katerega so bili povabljeni diplomati, gospodarstveniki in predstavniki medijev. O nevarnosti min so
ozaveščali z glasbo.
Ob dnevu so se odzvali tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve RS. »Naše delo ne bo končano, dokler ne
bodo vse države postale pogodbenice konvencije, dokler ne bomo uničili vseh protipehotnih min, dokler
ne bomo razminirali vseh minskih polj in miniranih področij in dokler ne bomo rehabilitirali vseh žrtev
min. Veseli nas, ker število pogodbenic konvencije počasi narašča, saj je doseglo število 162,« so sporočili
z MZZ-ja. Ob tem so pozdravili lanskoletno odločitev ZDA o prepovedi proizvodnje protipehotnih min na
svojem ozemlju in njihovi nabavi.
Ob tem so poudarili, da je bila Slovenija med prvimi državami, ki je ratificirala konvencijo o prepovedi
protipehotnih min, s katero so se države zavezale k celoviti prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje
in prodaje protipehotnih min.
Islamska država znova na videu uničuje zgodovinsko Hatro (vir: STA)
Džihadisti Islamske države (IS) so objavili video posnetek, na katerem uničujejo neprecenljivo arhitekturo
v antičnem iraškem mestu Hatra, ki je na UNESCO-vem seznamu svetovne kulturne dediščine. Eden od
skrajnežev na posnetku pojasni, da zgodovinski kraj uničujejo, ker »je predmet čaščenja namesto boga«.
Abas grozi z Mednarodnim kazenskim sodiščem (vir: STA)
Palestinski predsednik Mahmud Abas je Izraelu vrnil več sto milijonov dolarjev davčnih prihodkov, ki jih
je ta odmrznil in nakazal Palestincem. Izrael si je namreč vzel tretjino denarja za pokritje neplačanih
palestinskih računov za javne storitve, Abas pa se s tem ne strinja in grozi z odhodom na mednarodno
kazensko sodišče (ICC).
Svetovni dan boja proti otroškemu delu (vir: Information center UN and UN official page)
12. junij je svetovni dan boja proti otroškemu delu. Namen dneva je mednarodno skupnost ozavestiti o
problemu otroškega dela in zagotoviti sodelovanje ter prizadevanje skupnosti pri odpravljanju tega
problema. To je dan, ki združi vrhove svetovnih vlad, delodajalce, delavske organizacije, civilno družbo,
kot tudi milijone drugih ljudi po svetu in jih vabi k razmisleku o stiski otrok delavcev ter poziva k možnim
rešitvam.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Po koncu konflikta je zato še posebej pomembna vloga organizacij za odstranjevanje min, kakršna je ITF.
Ta slovenska ustanova je posebej pomembno vlogo odigrala pri deminiranju območij po koncu vojn v
nekdanji Jugoslaviji, zlasti v Bosni in Hercegovini. V zadnjih letih je svoje delo razširila še v druge regije,
od Južnega Kavkaza in Bližnjega vzhoda do Afrike, Srednje Azije in celo Latinske Amerike, navaja
organizacija na svojih spletnih straneh.
Letošnji svetovni dan je bil zaznamovan s sloganom »NE otroškemu delu, DA kakovostnemu
izobraževanju«. Generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) pravi, da njihova poročila
nakazujejo na »potrebo po usklajeni strategiji, ki se loteva otroškega dela in pomanjkanja dostojnih
delovnih mest za mlade. Pomembno je, da otroci ostanejo v šoli vsaj do meje minimalne zaposlitvene
starosti, saj to zaznamuje njihovo celotno življenje. To je edini način, preko katerega otrok dobi osnovno
znanje in spretnosti, ki so potrebni za nadaljnje učenje ter za otrokovo prihodnost.«
Svetovni dan boja proti otroškem delu 2015 poziva k:
•Brezplačnemu, obveznemu in kakovostnemu izobraževanju za vse otroke, ki bi se izobraževali vsaj do
minimalne starosti za zaposlitev. Poleg tega morajo ti ukrepi doseči tudi tiste, ki trenutno že delajo.
•Novim prizadevanjem, da so vse nacionalne strategije za izkoreninjenje otroškega dela dosledne in
učinkovite.
•Politiki oz. strategiji, ki zagotavlja dostop do kakovostnega izobraževanja in vlaganja v učiteljske
profesure.
Generalni direktor Mednarodne organizacije za delo je prepričan, da bi moralne biti »nacionalne politike
in strategije usmerjene na izkoreninjanje otroškega dela in odstranjevanje mladih z nevarnih delovnih
mest.«
Ban Ki-moon o novem akcijskem načrtu za preprečevanje nasilnega ekstremizma (vir: Informacijska
služba ZN na Dunaju)
Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je na sestanku skupine G7, zaskrbljen zaradi širjenja nasilnih
ekstremističnih skupin in njihovih ‘zlonamernih ter sovražnih ideologij’, predstavil elemente akcijskega
načrta z namenom okrepitve vodenja države, ki je ključno za preprečevanje nasilnega ekstremizma.
»Rakete lahko ubijejo teroriste, vendar sem prepričan, da bo dobro vodenje države resnično ubilo
terorizem,« je rekel Ban Ki-moon na sestanku skupine sedmih vodilnih industrijskih držav G7 v Munchnu,
Nemčija. »Večina boja proti terorizmu se je v zadnjih 15 letih v veliki meri osredotočala na vojaške in
druge varnostne ukrepe. Tak pristop pa je pogostokrat ustvaril negativne in neželene posledice ter je še
dodatno poglobil radikalizacijo marginalnih skupin,« je dodal.
»Val nestrpnosti in sovraštva, ki se razteza vse od smrtonosnih ideologij ISIS in Boko Harama, do
islamofobije in antisemitizma, predstavlja resno grožnjo za mir ter za razvoj človekovih pravic in
humanitarnega delovanja,« je opozoril generalni sekretar ZN. Mednarodna skupnost se mora zavedati
tega problema in posledično razvijati možne rešitve.
Globalni akcijski načrt ZN za preprečevanje nasilnega ekstremizma bo predstavljen v letošnjem letu na
Generalni skupščini ZN. Osredotočal se bo na načine odprave vzrokov nasilnega ekstremizma, vključno
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Dandanes smo še vedno priča delu otrok, kjer so izkoriščani ter posledično za svoje delo tudi velikokrat
neplačani. V delo so pogosto prisiljeni in njihovo delo je večinoma skrito očem javnosti. Zaskrbljujoč
podatek oz. najnovejša ocena Mednarodne organizacije dela (ILO) pravi, da vsaj 168 milijonov otrok po
svetu še vedno opravlja otroška dela, od tega jih je 120 milijonov starih med 5 in 14 let. Vsaj 5 milijonov
otrok delo opravlja v suženjskih pogojih.
Ban Ki-moon je prepričan, da »preprečevanje nasilnega ekstremizma zahteva proaktiven ‘vsedružbeni’
pristop, ki vključuje tudi manjšine, ženske in mladino«. Pravi, da vlade nosijo odgovornost za izboljšavo
položaja mladih ter izpolnitev njihovih želja, saj so mladi še posebej nagnjeni k nasilnemu ekstremizmu.
To kaže že podatek, da je večina terorističnih borcev mladih moških, starih med 15 in 35 let. Ban Ki-moon
pravi, da posledično »mladi igrajo pomembno vlogo pri reševanju tega dotičnega problema, zato je
potrebno z njimi bolje sodelovati«.
Generalni sekretar ZN priznava, da so včasih potrebni varnostni ukrepi in celo vojaške operacije. Vztraja
pa pri dejstvu, da lahko boj proti terorizmu, ki ignorira pravno državo in krši temeljne pravice, samo še
dodatno podžiga k nasilnemu ekstremizmu, poleg tega pa krši temeljne vrednote, za katere naj bi se vsi
zavzemali.
Poudaril je, da je pri reševanju problema nasilnega ekstremizma pomembna nova razvojna agenda za
naslednjih 15 let. Le ta bo zajela gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja in
pomembno vprašanje izkoreninjenja revščine.
Urad ZN za begunce: Prihod migrantov in beguncev v Evropo doseglo rekordno število v letu 2015 že
100.000 (vir: Informacijski center ZN)
Prihod beguncev in migrantov v Evropo preko Sredozemskega morja je že doseglo rekordno število, čez
10.000 dnevno. Uradni podatki iz Urada Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (United
Nations High Commissioner for Refugees – UNHCR) kažejo, da je do 8. junija prispelo 103.000 beguncev
in migrantov v Evropo. Od tega jih je prebežalo 54.000 v Italijo, 48.000 v Grčijo, 91 na Malto in 920 v
Španijo.
Na grškem otoku Lesbosu so zabeležili
rekordno število beguncev, saj se je število
povečalo s 737 v januarju 2015 na 7.200 v
maju 2015. Povečano število prihodov
posledično povzroča veliko pritiskov na
državo glede ustvarjanja pogojev za
begunce in migrante, organizacije
sprejema, registriranje, deportiranje, tako
da se vlada sooča z resnim pomankanjem
sredstev.
Na stotine beguncev, ki prihajajo predvsem
iz Sirije, Afganistana in Iraka, dnevno zapusti grške otoke in prispe na grško celino, kjer jih identificirajo
in registrirajo, vendar so čakalne vrste dolge. Trenutno jih na registracijo s strani pristojnih organov čaka
še približno 2.500. Kontrolni center, ki se nahaja v vasi Moria, gosti 1.000 beguncev, čeprav je njegova
uradna kapaciteta pol manjša. Predstavnica UNHCR Adrian Edwards poroča, da oblasti izvajajo tudi
začasne nastanitve, glede na trenutne razmere.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
z odpravo nestrpnosti, napak pri vodenju države ter socialne in ekonomske marginalizacije. Z akcijskim
načrtom bodo državam članicam ZN ponujena konkretna priporočila in navodila za ukrepanje na lokalni,
nacionalni, regionalni in globalni ravni.
V zadnjih tednih je UNCHR pripomogel k izboljšanju položaja tudi z razdeljevanjem spalnih vreč in
higienskih kompletov za begunce.
Za učinkovito soočanje z izzivi, ki jih predstavlja veliko število prihodov beguncev in migrantov iz Bližnjega
vzhoda na Lesbos in druge grške otoke, UNCHR poziva vse državne službe in druge organizacije, ki se
ukvarjajo s sprejemom beguncev, k nujni okrepitvi osebja in sredstev.
OHCHR: Spodbujanje enakopravnega izobraževanja
Čeprav je enakopravnost žensk eden izmed najpomembnejših dosežkov preteklega stoletja, se mora
dandanes mednarodna skupnost še vedno boriti za popolno enakopravnost, ki vključuje tudi pravico do
izobraževanja.
»Vlaganje v izobraževanje deklet ni le prava odločitev, ampak je tudi pametna,« je dejal Zeid Ra’ad Al
Hussein, visoki komisar ZN za človekove pravice. »Izobraževanje širi obzorja, ponuja boljše priložnosti za
prihodnost in prinaša velike koristi za celotno skupnost,« je nadaljeval. Omenja tudi možne pozitivne
koristi, kot so večja socialna stabilnost, boljše zdravstveno stanje generacije in gospodarska rast.
Glede na nedavno raziskavo, ki je nastala pod okriljem ZN in je vključevala 174 deklet iz celega sveta, je
eden izmed najboljših napovedovalcev miru prav dobro počutje in izobrazba žensk ter deklet. Visoki
komisar ZN za človekove pravice pa opozarja, da skoraj ena tretjina držav še vedno zaostaja pri doseganju
enakopravnosti med spoloma v osnovnošolskem izobraževalnem sistemu in da je v manj kot polovici
držav število deklet in fantov v gimnazijah približno enako.
»V številnih državah izobraževanje še zmeraj ni varno in ne obravnava obeh spolov enako; šokantno
veliko število deklic doživi spolno nasilje ali
nadlegovanje,« je dejal visoki komisar.
»Tretjina deklic v državah v razvoju se
poroči pred osemnajstim letom starosti in
večini deklet je nato prepovedana nadaljnje
izobraževanje.«
Enakost med spoloma v izobraževanju je
ogrožena tudi zaradi naraščajočega širjenja
skrajnih skupin, ki zatirajo vsako
spremembo v sistemu, ki ni v skladu z
njihovimi načeli. Nedavni dokument Urada
ZN za človekove pravice (Office of the High Commissioner for Human Rights – OHCHR) poroča o tisočih
napadih na šole med letoma 2009–2014 v vsaj 70 različnih državah. V veliko primerih so šole napadli
samo z razloga, ker so zagovarjale izobraževanje deklet.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
UNCHR je stalno prisoten v Mytilini, glavnem mestu otoka Lesbos, in sodeluje z Moria centrom. UNCHR
je na otoku Lesbos aktiven že od leta 2011, kjer sodeluje z vodilnimi organi pri izboljšavi pogojev in
postopkov za sprejem migrantov in beguncev v državo. Novincem zagotavlja pravno svetovanje o
azilnem postopku v Grčiji, o pravicah in odgovornostih ter poskuša identificirati ljudi s posebnimi
potrebami, kot so otroci brez spremstva, invalidi, starejši ter žrtve mučenja ali travm.
Povečana potreba po financiranju pomoči v času humanitarnih kriz (vir: UN News)
Poročilo ZN opozarja na nujno povečanje obsega finančnih sredstev kot odziv na svetovne humanitarne
krize, saj so le te dandanes vedno bolj pogoste. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (United
Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs – OCHA) poroča, da bodo organizacija in
njene partnerske humanitarne organizacije potrebovale skupno 18,8 milijard ameriških dolarjev za
nudenje pomoči 79 milijonom ljudem v 37 državah.
»Čeprav so donatorji vsako leto bolj radodarni, se razkorak
med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi vseeno veča,«
poroča Stephen O’Brien, generalni podsekretar ZN za
humanitarne zadeve in koordinator za nujno pomoč. »To
posledično vodi do vprašanj o naših prihodnjih
sposobnostih oz. zmožnostih, da bi v prihodnosti še zmeraj
izpolnjevali potrebe prizadetih. Vprašujoče so zlasti
situacije, ko je naša prisotnost daljša in ko opravimo 80
odstotkov vsega dela.«
Zaradi trenutne krize v Južnem Sudanu, Jemnu, Ukrajini in popotresnem Nepalu se humanitarna
skupnost sooča z vrsto izzivov, vključno z globalnim porastom notranje razseljenih oseb. Po podatkih iz
leta 2014 se je število notranje razseljenih oseb povečalo s 3,3 milijonov leta 2013 na 38 milijonov leta
2014.
»Združeni narodi in njegove partnerske organizacije, kljub vsem izzivom, še zmeraj nudijo pomoč
ogromnemu številu ljudi,« je dodal O’Brien. Vendar so finančni obeti za OCHA vseeno zaskrbljujoči, saj
jim je bilo po pritožbi odobrenih samo 4,8 milijard ameriških dolarjev, kar vodi do 14 milijonske finančne
luknje.
Svetovno poročilo o drogah za leto 2015 razkriva stabilno rabo drog, a slab dostop do zdravljenja od
drog in virusa HIV (vir: Informacijska služba ZN)
Svetovno poročilo o drogah za leto 2015, ki ga je objavil Urad ZN za droge in kriminal (United Nations
Office on Drugs and Crime – UNODC), navaja, da je razširjenost uporabe drog po svetu stabilna. Za leto
2013 se ocenjuje, da je prepovedane droge zlorabilo okrog 246 milijonov ljudi po svetu, kar je nekaj več
kot 5 odstotkov oseb, starih od 15 do 64 let. Okoli 27 milijonov oseb je problematičnih uporabnikov drog,
pri čemer si jih skoraj polovica droge vbrizgava. V 2013 je bilo okoli 1,65 milijonov oseb, ki si droge
vbrizgava, okuženih z virusom HIV. Moški uporabljajo marihuano, kokain in amfetamine trikrat pogosteje
kot ženske, pri čemer ženske pogosteje zlorabljajo opioide in pomirjevala na recept.
Poročilo ZN: Uspehi doseganja razvojnih ciljev tisočletja kot odskočna deska za novo razvojno agendo
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
»Vsaka država bi morala sprejeti nujne ukrepe, da vsem deklicam omogoči učinkovit in varen dostop do
izobraževanja, ki vključuje tudi izobraževanje o človekovih pravicah,« je sklenil visoki komisar. »Z
izobraževanjem, ki je v skladu s pristopom na temelju človekovih pravic, bodo prihodnje generacije bolje
opremljene za gradnjo in vzdrževanje družbe, ki temelji na enakosti ter pravičnosti za vse.«
Letošnje poročilo o razvojnih ciljih tisočletja ugotavlja, da so bila 15-letna prizadevanja za doseganje
osmih ambicioznih ciljev, sprejetih leta 2000 z Milenijsko deklaracijo, v veliki meri uspešna po vsem
svetu. Poročilo tudi navaja pomanjkljivosti, ki jih še moramo odpraviti. Podatki in analize iz poročila
potrjujejo, da lahko tudi najbolj revne države dosežejo napredek z usmerjenimi posegi, usklajenimi
strategijami, ustreznimi sredstvi in politično voljo.
»Dosegli smo ključen napredek. Sedaj vemo, da lahko skrajno revščino odpravimo z naslednjo
generacijo,« je dejal Ban Ki-moon. »K temu napredku so močno prispevali prav razvojni cilji tisočletja in
nas naučili, kako lahko vlade, podjetja in civilna družba na določenem področju dosežejo prebojne
spremembe s skupnimi močmi.«
Cilji in smernice delujejo
Poročilo potrjuje, da postavljanje ciljev lahko reši milijone ljudi pred revščino, okrepi vlogo žensk in
deklet, izboljša zdravje in blaginjo ljudi po svetu ter zagotovi veliko novih priložnosti za boljše življenje.
Pred samo dvema desetletjema je skoraj polovica ljudi iz držav v razvoju živela v skrajni revščini. Število
ljudi, ki še vedno živijo v skrajni revščini, se je od leta 1990 do 2015 zmanjšalo za več kot polovico, in
sicer z 1,9 milijard na 836 milijonov.
V času razvojnih ciljev se je tudi krepko izboljšala enakopravnost med spoloma na področju
izobraževanja. V večini držav smo dosegli enakopraven dostop do osnovne šole ne glede na spol.
Če se ozremo na zadnjih 20 let, vidimo, da hodi v šolo več
deklet in da so ženske pridobile pravno podlago za
parlamentarno zastopanost v skoraj 90 odstotkih od 174 držav,
za katere imamo dostopne podatke. V istem obdobju se je
povprečna zastopanost žensk v parlamentih po svetu skoraj
podvojila. Stopnja smrtnosti otrok, ki umrejo pred petim letom
starosti, se je zmanjšala za več kot polovico; od leta 1990 je
število smrti otrok na 1000 živorojenih padla z 90 na 43.
Podatki o umrljivosti mater kažejo padec v višini 45 odstotkov, največje znižanje pa se je zgodilo po letu
2000.
Usmerjene naložbe v preprečevanje bolezni, kot sta virus HIV in malarija, so prinesle izjemne rezultate.
Med letoma 2000 in 2015 smo preprečili več kot 6,2 milijona smrtnih primerov zaradi malarije, medtem
ko so ukrepi za preprečevanje tuberkuloze, njeno diagnosticiranje in zdravljenje ohranili okrog 37
milijonov življenj med letoma 2000 in 2013.
Po svetu je okrog 2,1 milijarda ljudi pridobila dostop do ustreznih sanitarij. Delež ljudi, ki opravljajo
potrebo na prostem, je od leta 1990 upadel za polovico. Uradna razvojna pomoč razvitih držav se je od
leta 2000 do 2014 povečala za 66 odstotkov in dosegla 135,2 milijardi ameriških dolarjev.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je predstavil poročilo o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2015.
Poročilo navaja, da so cilji spodbudili najbolj uspešno gibanje za odpravo revščine v zgodovini. Hkrati
bodo odskočna deska za oblikovanje nove agende trajnostnega razvoja, ki bo sprejeta še letos.
Čeprav smo dosegli velik napredek pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja po svetu, je bil napredek med
regijami in državami neenakomeren. Iz tega razloga so ostale določene vrzeli. Konflikti ostajajo največja
grožnja človekovemu razvoju. Države, ki jih pestijo konflikti, imajo pogosto najvišjo stopnjo revščine.
Neenakost med spoloma ostaja, čeprav smo dosegli večjo zastopanost
žensk v parlamentih po svetu in večjo stopnjo izobraževanja deklet.
Ženske se še vedno soočajo z diskriminacijo pri dostopu do zaposlitve,
ekonomskih virov in odločevalskih položajev v zasebnem in javnem
sektorju.
Še vedno okoli 800 milijonov ljudi živi v skrajni revščini in trpi zaradi
lakote. Za otroke iz 20 odstotkov najbolj revnih gospodinjstev je več kot
dvakrat bolj verjetno, da bodo imeli posebne potrebe kot tisti iz
najbogatejših 20 odstotkov. Prav tako je zanje štirikrat bolj verjetno, da
ne bodo hodili v šolo. V državah, ki jih pestijo spopadi, se je delež otrok,
ki ne obiskujejo šolo, povečal s 30 odstotkov v letu 1999 na 36 odstotkov
v letu 2012.
Na področju okolja so se svetovne emisije ogljikovega dioksida od leta 1990 povečale za več kot 50
odstotkov, hkrati pa pomanjkanje vode pesti že okrog 40 odstotkov ljudi na svetu. Projekcije kažejo, da
se bo problem dostopa do pitne vode še poslabšal.
Nova agenda trajnostnega razvoja
Svetovni voditelji so pozvali k ambiciozni dolgoročni agendi trajnostnega razvoja, ki bo nasledila razvojne
cilje tisočletja. Novi globalni cilji bodo gradili na uspehu in dinamiki razvojnih ciljev tisočletja. Postavili
bodo nove temelje pri naslavljanju neenakosti, gospodarske rasti,
dostojnih delovnih mest, izzivov mest in naselij, industrializacije,
energije, podnebnih sprememb, trajnostne potrošnje in proizvodnje
ter miru in pravičnosti.
Ban Ki-moon je ob tem povedal: »Nova razvojna agenda po letu 2015,
ki vključuje cilje o trajnostnem razvoju, si bo prizadevala graditi na
preteklih uspehih in med seboj povezati vse države. S skupnimi močmi se bomo usmerili v bolj uspešen,
trajnosten in pravičen svet.«
Ozadje
Poročilo o razvojnih ciljih tisočletja je letna ocena svetovnega in regionalnega napredka pri doseganju
teh ciljev. Slednje odraža najbolj celovite in aktualne podatke, ki jih zbere več kot 28 agencij ZN in drugi
mednarodni organi. Poročilo pripravi Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve. Celoten sklop
podatkov, ki se uporabijo za pripravo poročila, je na voljo na mdgs.un.org.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Neenakost ostaja
Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so 11. julija 1995 vstopile v
Srebrenico, bošnjaško enklavo pod zaščito ZN. V le nekaj dneh, do 19. julija 1995, so večinoma v
množičnih pobojih ubile 8372 Bošnjakov, predvsem moških in fantov. Približno 25.000 žensk, majhnih
otrok in starejših oseb, ki so jih ločili od moških, pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod
nadzorom vojske BiH. Maloštevilne nizozemske modre čelade jih niso zaščitile.
V celotni BiH je bil 11. julij dan žalovanja, v
EU pa dan spomina na žrtve genocida v
Srebrenici. Žrtev genocida so se spomnili
tudi na mirnem pohodu v Ljubljani.
V tednu pred tem je Velika Britanija
zasnovala odločno resolucijo Varnostnega
sveta ZN, ki naj bi obeležila 20. obletnico
genocida v Srebrenici, v kateri je poudarila,
da morajo ZN okrepiti svoj pristop k zaščiti
civilistov v oboroženih spopadih in
mehanizem zgodnjega opozarjanja na
genocid. Resolucija je poudarila tudi vlogo posebnega svetovalca za preprečevanje genocida in koncepta
odgovornosti zaščititi ter pozdravila Okvirno analizo o zločinih hudodelstva.
Ruska federacija je v Varnostnem svetu ZN problematizirala uporabo besede genocid za hudodelstva, ki
so se zgodila v Srebrenici, kljub temu, da sta tako Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo
kot tudi Meddržavno sodišče ugotovila, da je Srebrenica izpolnjevala pravne kriterije genocida. Rusija je
8. julija na resolucija vložila veto.
(fotografija: UNICEF/LeMoyne)
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Dvajset let pozneje
Sporočilo ob svetovnem dnevu okolja, 5. junija
Tema letošnjega svetovnega okoljskega dne je »Sedem milijonov sanj, en planet, uživajmo ga s skrbjo«.
Človeštvo še vedno porablja večje količine naravnih virov, kot jih
naš planet lahko trajnostno ponudi. Mnogi ekosistemi na Zemlji
se približujejo kritični prelomni točki. Čas je, da to spremenimo.
Cilj trajnostnega razvoja je izboljšati kakovost življenja za vse, ne
da bi povečali degradacijo okolja in ogrozili potrebe prihodnjih
generacij po naravnih virih. To lahko spremenimo s tem, da
preusmerimo našo potrošnjo v blago, ki porablja manj energije,
vode in drugih virov ter da potrošimo manj hrane.
V letu preobrazbe, ko upamo, da bomo videli velik napredek na
področju trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb,
praznujmo mednarodni dan okolja tako, da se začnemo zavedati
našega ekološkega vpliva. Pomislimo na ekološke posledice
naših odločitev in postanimo boljši skrbniki našega planeta.
Sporočilo ob svetovnem dnevu oceanov, 8. junija
Oceani so velik del zemeljskega ekosistema in zdravi oceani so ključnega pomena za ohranjanje zdravega
planeta. Kar dva od petih ljudi živijo blizu obale, trije od sedmih ljudi pa so za preživetje odvisni od
morskih virov. Oceani uravnavajo podnebje, procesirajo hranila preko naravnih ciklov in zagotavljajo
veliko število storitev in surovin vključno z naravnimi viri, hrano ter delovnimi mesti, ki jih koristijo
milijoni ljudi.
Oceani so ključnega pomena za zdravje našega planeta in za blaginjo ljudi. Prav tako so tudi bistvenega
pomena za oblikovanje trajnostnega razvoja, vključno z novim sklopom trajnostnih ciljev, ki se oblikujejo
letos in ki bodo usmerjali svetovni boj proti revščini naslednjih 15 let.
Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv za zdravje in produktivnost oceanov. Znanost je jasna:
ljudje so povzročili spremembe podnebnega sistema, ki povzročajo segrevanje oceanov. Morske gladine
naraščajo, kar povzroča uničujoče posledice za ranljive skupnosti, predvsem za ljudi, ki živijo v malih
otoških državah v razvoju.
Oceani postajajo vse bolj zastrupljeni, saj absorbirajo velik del emisij toplogrednih plinov. Ekosistemi v
oceanih se uničujejo. Korale, ki predstavljajo velik del morskega življenja, izumirajo, saj jih uničuje višanje
temperature oceanov.
Svetovni dan oceanov je naša priložnost, da začnemo ceniti oceane in se odločimo, da jih bomo zaščitili
in obnavljali.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
SPOROČILA GENERALNEGA SEKRETARJA
Oceani so ogromni, njihova sposobnost vzdržati človeško škodo pa je omejena. Letos je ključno leto, ko
se moramo zavezati za mirno, pravično in trajnostno uporabo oceanov in njihovih darov.
Mirovne operacije Združenih narodov potrebujejo globalno podporo bolj kot kdajkoli prej (Hervé
Ladsous, generalni podsekretar ZN za mirovne operacije)
Pred osemnajstimi meseci je bilo mesto Bentiu, kot večina mest v Južnem Sudanu, živahno, ljudje so
trgovali in otroci so hodili v šolo. Misija ZN v Južnem Sudanu (UNMISS) je takrat podpirala razvoj in
gospodarsko rast najmlajšega svetovnega naroda.
Danes lahko obiskovalec oporišča misije, ki se nahaja izven mesta Bentiu, zagleda številne modro-bele
nepremočljive šotore in zatočišča. Oporišče je postalo začasni dom približno 63.000 civilistom, ki iščejo
zaščito pred kataklizmo nasilja. Slednje je mlado državo Južni Sudan zajelo ob izbruhu politične krize
decembra 2013. Mesto Bentiu je zapuščeno in živ dokaz resnosti vojne ter odsotnosti končnega
mirovnega sporazuma med vlado in opozicijskimi silami.
Takšne zgodbe se dogajajo po vsej državi. Mirovne sile zato trenutno v svojih sedmih oporiščih nudijo
zaščito več kot 130.000 ljudem. Prihajajo vedno novi civilisti in iščejo zaščito pri ZN. Ljudje bežijo pred
nepredstavljivim trpljenjem in hudimi kršitvami človekovih pravic.
Naše mirovne sile so civilistom po svetu pogosto edino upanje za boljše življenje. Nahajajo se v izjemno
težkih okoliščinah, saj se dnevno soočajo s kompleksnimi grožnjami. Razporejene so po različnih delih
sveta z namenom, da ščitijo prestrašene civiliste, skrbijo za varnost in iščejo politične rešitve številnim
konfliktom.
Takšen primer je Mali; naše mirovne sile si tam prizadevajo doseči stabilnost, a se hkrati soočajo z
nasilnimi napadi s strani oboroženih skupin. Od ustanovitve Večdimenzionalne celostne stabilizacijske
misije ZN v Maliju julija 2013 je bilo zaradi nasilnih napadov ubitih že 36 njenih pripadnikov in ranjenih
več kot 170 oseb. Podobno stanje je tudi v Srednjeafriški republiki, ko je javni red in mir leta 2013 doživel
kolaps ter smo bili priča etničnemu nasilju. Kljub vsemu se stanje vsaj nekoliko izboljšuje, saj je po državi
nameščenih 10.000 pripadnikov mirovnih sil ZN, in sicer vojakov, policistov in civilistov, ki si prizadevajo
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
Letos si vlade prizadevajo za sprejem ključnega sporazuma na temo podnebnih sprememb in
odpravljanja revščine. Za uspeh tega sporazuma bo treba upoštevati pomembno vlogo svetovnih
oceanov.
Letošnji mednarodni dan pripadnikov mirovnih misij ZN, ki smo ga praznovali 29. maja, sovpada s 70.
obletnico delovanja ZN. V zadnjih, skoraj sedmih desetletjih, so se naše mirovne operacije izkazale kot
legitimne in zanesljive ter kot učinkovito sredstvo za zaščito civilistov in lažji prehod od konflikta k miru.
V državah, kot so Liberija, Timor-Leste ter Bosna in Hercegovina, so mirovne operacije igrale ključno
vlogo pri stabilizaciji posamezne države, ko so si le-te prizadevale za obnovo. Trenutno je po svetu več
kot 125.000 vojakov, policistov in civilistov, ki opravljajo svoje poslanstvo v 16 mirovnih operacijah ZN
po svetu. Gre za zgodovinske številke, ki so dokaz vere mednarodne skupnosti v mirovne operacije kot
orodja za učinkovito vzpostavitev miru in varnosti.
Če želimo, da se bodo naše mirovne operacije še naprej učinkovito
in odločno odzivale na današnje konflikte in tiste v prihodnosti,
potrebujemo močno mednarodno partnerstvo in pripravljenost
celotne mednarodne skupnosti, da deli breme in tveganja. V
okoljih, kjer civilisti potrebujejo zaščito pred nepredstavljivim
trpljenjem in so pripadniki mirovnih sil neposredne tarče nasilja,
morajo mirovne operacije nujno služiti svojemu namenu. Naše
misije zahtevajo dobro usposobljeno in izkušeno osebje iz številnih držav. Ko izbruhne kriza, morajo biti
hitro tam, kjer se jih najbolj potrebuje. Če se želijo mirovne sile soočiti z edinstvenimi izzivi tega stoletja,
potrebujejo tudi ustrezno opremo in druga sredstva. V Demokratični republiki Kongo na primer
uporabljajo neoborožena zračna plovila brez posadke, da hitro pridobijo podatke o dogajanju s terena.
S tem se izboljša uresničevanje mandata naših sil pri zagotavljanju varnosti lokalnega prebivalstva in
njihove lastne varnosti, hkrati pa tovrstna plovila služijo kot svarilo oboroženim skupinam. V Maliju je
inovativen koncept informacijskega centra izboljšal zbiranje informacij o nedržavnih akterjih in
oboroženih skupinah za potrebe naše mirovne misije. Tovrstna sredstva mirovnim silam omogočajo, da
še bolje zaščitijo tako ranljive skupine prebivalstva kot sebe, saj je samo v letu 2014 umrlo 126 naših
pripadnikov mirovnih operacij.
Ključnega pomena je okrepitev sodelovanja vseh držav članic ZN. Ta proces se je že začel in bo pospešen
ob letošnjem zasedanju Generalne skupščine ZN, ko bo generalni sekretar ZN s številnimi svetovnimi
voditelji gostil vrh o mirovnih operacijah ZN. Naš cilj je, da bodo naše mirovne operacije še bolj
inovativne, prilagodljive in stroškovno učinkovite. Z letnim proračunom v višini nekaj manj kot 8,5
milijard ameriških dolarjev, kar je manj kot pol odstotka svetovnih izdatkov za vojaške namene,
stremimo k stroškovni učinkovitosti in k uvajanju vedno novih pristopov za bolj učinkovito ter uspešno
izvajanje naših mandatov.
Mirovne misije dajejo rezultate, ker predstavljajo konsenz različnih interesov, kar pa je temeljno načelo
delovanja ZN. V časih, ko prihaja do novih kriz in konfliktov, je cena ohranjanja miru visoka, posledice
neuspeha pa resne. Prebivalci mesta Bentiu, kot tudi drugi civilisti pod zaščito mirovnih misij ZN po svetu,
si zaslužijo operacije, ki so učinkovito orodje za zagotavljanje svetovnega miru in varnosti. Naše mirovne
operacije potrebujejo globalno podporo bolj kot kdajkoli prej. (Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju)
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
za vzpostavitev miru in varnosti. V začetku maja je država dosegla tudi mirovni sporazum med sprtimi
stranmi, kar odraža težnjo ljudi, da v Srednjeafriški republiki enkrat za vselej zavlada mir. Naše mirovne
sile bijejo bitko na negostoljubnem terenu, kjer podporne infrastrukture skorajda ni. Na izbruh nasilja se
morajo odzvati hitro, saj le-to lahko hitro ogrozi že tako nestabilen mir.
1. avgust
rok prijave na nagradni razpis Društva za ZN ob dnevu ZN s
poudarkom na mednarodnem razvojem sodelovanju
september
poletna šola
september-november 2015 sklop dogodkov ob obeležitvi 70. obletnice OZN
RAZPIS OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV 2015
Najava razpisa Društva za ZN ob dnevu ZN s poudarkom na mednarodnem razvojem
sodelovanju
V okviru enainpetdesetega nagradnega razpisa za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja
delovanja OZN, ki bodo obranjena med 1. avgustom 2014 in 31. julijem 2015, bo društvo nagradilo 10
najboljših prispevkov študentk in študentov slovenskih fakultet. Poleg pohvale bo vsaka nagrajenka
oziroma nagrajenec prejel še simbolično nagrado (glej: Proslave ob mednarodnih dnevih OZN).
NAGRADNI RAZPIS
DRUŠTVO ZA ZDRUŽENE NARODE ZA SLOVENIJO
razpisuje
nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja delovanja Organizacije
združenih narodov, ki so bila obranjena med 1. avgustom 2014 in 31. julijem 2015.
Za nagradni razpis pridejo v poštev vse teme, ki obravnavajo tematiko delovanja t. i. družine Združenih
narodov (ZN). Strokovna komisija bo v luči evropskega leta za razvoj 2015 poseben poudarek namenila
delom, ki obravnavajo mednarodno razvojno sodelovanje.
Prijava za razpis mora vsebovati:
- vlogo kandidatov za prijavo na nagradni razpis (prijavni obrazec);
- tiskan izvod dela;
- izvod dela v elektronski obliki (Word ali pdf format in na CD-ju);
- priporočilo mentorja za nagrado;
- kopijo potrdila, kdaj je bilo delo obranjeno.
Prijave sprejemamo do 1. avgusta 2015 na sedežu Društva za Združene narode za Slovenijo (Cankarjeva
1/II, Ljubljana).
Strokovna komisija bo dela pregledala in ocenila ter izbrala 10 (deset) najboljših. Podelitev priznanj in
simboličnih nagrad bo na proslavi dneva Združenih narodov 24. oktobra 2015.
Morebitne spremembe razpisa (roki, zahteve itn.) bodo nemudoma ažurirane na naši spletni strani.
Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org
ČESA NE SMETE ZAMUDITI