pOZNavalec - Društvo za Združene narode za Slovenijo
pOZNavalec Društvo za Združene narode za Slovenijo Cankarjeva 1/II, SI-1000 Ljubljana marec 2016 Uredniški odbor: Adriana Aralica, Nikolina Čenić, Sabina Carli, Andreja Friškovec, Ajda Gracia Golob, Boštjan Jerman, Kaja Primorac Uredila: Sabina Carli Oblikovanje: Sabina Carli Jezikovni pregled: Adriana Aralica Fotografije: Društvo za Združene narode za Slovenijo, Organizacija združenih narodov Izdaja: Društvo za Združene narode za Slovenijo Ljubljana, marec 2016 pOZNavalec Newsletter Društva za Združene narode za Slovenijo Društvo za Združene narode za Slovenijo Ljubljana, marec 2016 pOZNavalec Newsletter Društva za Združene narode za Slovenijo Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org KOLOFON Dragi bralec, draga bralka, osrednja tema, na katero smo se tokrat osredotočili v naši novi številki pOZNavalca, je bila žal na dlani. Žalosten in tragičen čas, v katerem se nahajamo, obupani klici k solidarnosti, zapiranje v svoj balonček, skrivanje za zidom in obračanje oči stran od nesreče sočloveka so vodili do tega, da v središče tokrat postavimo mednarodne poskuse po urejanju krize na Bližnjem vzhodu, hkrati pa se posvetimo vlogi, ki jo Združeni narodi igrajo pri dostavi pomoči od sveta odrezanim območjem. Med utrinki z društva najdete tematike, ki smo jih na društvu naslavljali v zadnjih nekaj mesecih, pozornost pa velja posvetiti tudi nagrajencem natečaja za osnovne in srednje šole na temo razvoja ter prejemnikom nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela na teme, povezane z Združenimi narodi. Med utrinke iz sveta smo tokrat poleg pomembnih napredkov, zaskrbljujočih rezultatov raziskav in sporočil, ki jih svetu prenaša generalni sekretar Združenih narodov, umestili kar dve pomembni vlogi v mednarodni skupnosti, ki ju je Slovenija prevzela v zadnjih nekaj mesecih, članstvo v Svetu ZN za človekove pravice ter članstvo v Izvršilnem odboru UNESCO. Ob koncu tokratne številke pOZNavalca nikar ne spreglejte koledarčka dogodkov, ki se nam obetajo v bližnji prihodnosti. Poudarek smo tokrat ponovno namenili človekovim pravicam, strpnosti, medsebojnemu spoštovanju in skrbi za sočloveka. Želimo si, da boste z nami. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org UVODNIK Na konferenci v Münchnu se je 12. februarja 17 držav dogovorilo, da je potrebno sovražnosti v Siriji končati v tednu dni, pogajanja glede vojaškega premirja in humanitarne pomoči v Siriji pa naj bi se nadaljevala v Ženevi. Fawzi, direktor Regionalnega informacijskega centra ZN v Ženevi, je poudaril, da je svet priča degradaciji, ki jo je potrebno nemudoma ustaviti. Hkrati pa je tudi poudaril, da se morajo države udeležiti pogajanj in se zavezati k določenim obveznostnim, da bomo lahko naredili korak naprej. Pogajanja v Ženevi je posebni odposlanec ZN za Sirijo Steffan de Mistura zamaknil, saj do prvotno načrtovanega datuma, 25. februarja, ne bi pripravil podlage za uspešno srečanje. Hkrati je poudaril: »Velike sile morajo dojeti, da moramo konflikt, ki bi lahko prerasel meje regije, zajeziti. Vsak konflikt blizu meje s Sirijo ima potencial, da uide izpod nadzora. Tega si ne moremo privoščiti.« V petek, 26. februarja, opolnoči je dogovor začel veljati. Mediji poročajo, da je orožje v Siriji dejansko skoraj povsem utihnilo. Rusija in ZDA sta potek dogajanja v prvih dneh označili kot uspešen, kljub temu pa tako Moskva kot tudi Sirski observatorij za človekove pravice in Savdska Arabija poročajo o posameznih kršitvah. Po navedbah observatorija so bojna letala, ki bi lahko bila del ruskih ali sirskih zračnih sil, bombardirala sedem vasi v provincah Alep in Hama. V provinci Alep naj bi bil ubit en človek. Dogovor o prekinitvi ognja sicer izključuje ozemlja, ki so v rokah skrajnih skupin, kot sta Islamska država (IS) in Fronta al Nusra, ki skupaj nadzorujeta več kot polovico sirskega ozemlja. Ruski koordinacijski center je medtem v letalskem oporišču Hmejim prijavil kršitev turške prekinitve ognja, ki je s topništvom znova obstreljevala Kurde na severu Sirije. Rusija, ki je z neposrednim vojaškim posredovanjem na strani režima Bašarja Al Asada spremenila ravnotežje moči in potek na bojiščih, je do zdaj od različnih oboroženih uporniških skupin sprejela 17 izjav o prekinitvi ognja. Američani so medtem dobili potrdila 69 oboroženih skupin, ki so privolile v začasno premirje - to naj bi vlilo upanje na razrešitev vojne v Siriji. Državljanska vojna, ki je z vpletenostjo sosednjih, regionalnih in svetovnih sil že zdavnaj prerasla sirske meje, je od leta 2011 zahtevala življenja najmanj četrt milijona ljudi, 11 milijonov Sircev, torej polovica celotnega prebivalstva, je bilo prisiljenih zapustiti domove, od tega okoli pet milijonov tudi državo. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org TEMA MESECA: München na papirju, kaj pa v Siriji? ZN so poročali o nekaj incidentih. Sirski državni mediji so med drugim poročali, da so opozicijska skupina Visoki pogajalski odbor (HNC) je v nedeljo sporočila, da so v soboto sirske vladne sile s svojimi zavezniškimi skupinami 15-krat kršile prekinitve ognja. M ünchenski dogovor V okviru pogajanj so ZDA Rusijo obtožile, da je že tako brutalen konflikt s svojimi vojaškimi akcijami v prid Asada poslabšala, predvsem z obleganjem Alepa. Na njihove besede se je odzval ruski premier Dimitrij Medvedjev, ki je ob tej priložnosti poudaril, da se morajo ameriški in arabski zavezniki zamisliti, ali želijo vojno nadaljevati. Po njegovem mnenju morajo biti vse strani prisiljene k pogajanjem, namesto da snujejo novo svetovno vojno. Američani so se na ruske obtožbe odzvali z opozorilom, da previdnost zahtevajo predvsem dejanja v podporo režima. Diplomati zahodni držav so potrdili, da med njimi in Moskvo še ni prišlo do nikakršnega dogovorov o prenehanju zračnih napadov, kar je glavna zahteva sirske opozicije, ki je skeptična glede napovedanih dogovorov iz Münchna. Rusko posredovanje se je v Siriji uradno začelo 30. septembra 2015, a so se že pred tem pojavljale govorice o prisotnosti ruske vojske. Zeid Ra'ad al Hussein, visoki predstavnik ZN za človekove pravice, je poudaril pomembnost dostopa humanitarne pomoči v težje dosegljive predele. Situacijo v Alepu je opisal kot groteskno, saj je oboroženi konflikt povzročil begunski val tisočih beguncev preko turške meje in dodal: »Ženske in otroci, starejši, ranjeni so uporabljeni kot blago za pogajanja in ne moremo dopustiti, da se to dogaja dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem.« Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org »teroristične skupine« obstreljevale prestolnico Damask in da žrtev ni bilo. Glavna Hum anitarna pom oč prebivalci ujeti za vojnimi linijami, je po pogajanjih v Damasku svoj epilog dobilo 17. februarja, ko je prvih 80 konvojev dostavilo hrano in življenjsko pomembna zdravila. Po podatkih ZN skoraj pol milijona ljudi živi v obleganih območjih. ZN bodo s pomočjo oskrbovali sedem območij: Deir el-Zour (mesto na vzhodu, ki samooklicane je pod nadzorom Islamske države), Foah in Kefraya (mesto leži v provinci Idlib na severu države, ki jo nadzorujejo uporniki), Madaya, Muadhamiya, Kafr Batna in Zabadani (mesta ležijo v Damasku in so pod nadzorom vladnih sil). V okviru pogajanj je posebni odposlanec ZN za Sirijo Steffan de Mistura dejal, da je dolžnost sirske vlade, da omogoči dostop do pomoči ljudem, ki jo potrebujejo. Kljub prizadevanjem ZN je sirski predsednik Bašar al-Asad izrazil dvome glede pomiritve nasprotij, saj meni, da bo težavno preprečiti uporabo orožja med nasprotujočimi si stranmi, boja proti tako imenovanim teroristom v njegovi državi pa ne namerava opustiti. Njegove sile, podprte z ruskimi zračnimi silami, so napredovale proti severu in predstavljajo grožnjo mestu Alepo. ZN zagotavlja osnovno in nujno humanitarno pomoč za sirske begunce ter nudi pomoč ranljivim skupinam v obliki zimskih oblačil, toplih odej, izolacije za šotore, hrane, goriva za gretje in denarja za zdravila, ki jih s pomočjo prostovoljcev zbirajo po celem svetu. S pomočjo beguncem na prizadetih območjih želi zmanjšati število obupanih sirskih beguncev, ki bi podlegli obljubam tihotapcev v želji po varnejšem in boljšem življenju. V odziv na zračne napade na humanitarne organizacije, kot je bil napad na bolnišnico Zdravnikov brez meja, je sirski veleposlanik pri ZN Bašar al Džafari izrazil nestrinjanje s humanitarnimi organizacijami, ki so navajale, da je ekipa zdravnikov sama kriva za zračne napade, ker so pomagali vzpostaviti bolnišnico v severni Siriji na območju, ki ga nadzorujejo uporniki, brez dovoljenja sirske vlade. Zadnja napadena bolnišnica je bila ena izmed štirih v severni Siriji, ki so v preteklosti že doživele napade. Mednarodna skupnost je dejanje označila za vojni zločin, a Rusija ostro zanika obtožbe, da so z bombardiranjem bolnišnic v Siriji zagrešili vojne zločine. Medijski Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Prizadevanja ZN za zagotovitev humanitarne pomoči predelom Sirije, kjer so predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je za BBC dejal, da bo Rusija kot edini dokaz glede Kam naprej? Po zamaknjenih pogajanjih v Ženevi v javnosti znova vznika skrb, da vojni v Siriji zaradi prepleta različnih uporniških skupin, interesov različnih regionalnih in svetovnih sil ter neenotnosti glede Asadove prihodnosti ni videti konca. Vojne statistike so medtem katastrofalne, bolnišnice, ki jih podpirajo Zdravniki brez meja, so bile od začetka lanskega leta tarča že 101 napada, trenja med posameznimi državami, ki so v preteklosti med seboj sodelovale, denimo med Turčijo in Rusijo, pa se le še zaostrujejo. Evropska unija se medtem osredotoča predvsem na reševanje begunske krize, ki pa brez učinkovite rešitve oboroženega konflikta v sami Siriji zagotovo nima svetle prihodnosti. Pripravila: Andreja Friškovec Begunci bi radi zaživeli in prispevali k družbi Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon: »Ne želimo odraščati v svetu z vojnami, saj so le-te nesmiselne. Celo tisti, ki »zmagajo«, to dosežejo s trpljenjem.« Ta močna izjava, ki je bolj jasna kot katera koli druga s sestankov z državnimi voditelji, je prišla iz ust najbolj verodostojnih virov - otrok, ki so preživeli spore, revščino, pomanjkanje in trgovino z ljudmi. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org vojnih zločinov upoštevala tiste dokaze, ki jih bodo posredovali sirski organi. Te besede so del pesmi, ki so mi jo peli otroci iz centra Sant’Egidio’s Tenda di tednih obiskal po Evropi. S tem sem hotel izraziti svojo solidarnost z begunci. Prav tako sem se v preteklosti srečal s številnimi družinami, ki živijo v begunskih taboriščih v Libanonu, Jordaniji, Turčiji in drugih državah gostiteljicah. Številne družine so izgubile svoje domove, a kljub temu ohranile pozitiven odnos do življenja. Ko sem sedel z majhno skupino ljudi z Bližnjega vzhoda, Afrike in od drugod, sem opazil, da me opazuje nek deček. »Koliko si star,« sem vprašal. »Šest,« mi je ponosno odvrnil. Spomnil sem se, kako sem se počutil sam v teh letih. Bil sem prisiljen pobegniti od doma zaradi korejske vojne. Sicer pa nikoli nisem bil prisiljen pobegniti tako daleč od doma kot moji sogovorniki. Prihranjene so mi bile marsikatere muke, ki so tem ljudem pustile globoke rane. Kljub temu zelo dobro poznam občutek, kako je zapustiti dom, ko po njem padajo bombe. Nikoli ne bom pozabil dedka, ki je mrzlično iskal nekaj, da nas nahranil, medtem ko smo bili na poti v gore, kjer smo se skrili. Bil sem premlad, da bi razumel izraze, kot je »kolektivna varnost«. Kljub temu sem ob pogledu na mednarodne sile, ki so služile pod zastavo ZN, začutil, da nismo sami. Ko so nam ZN zagotovili nujno humanitarno pomoč, ki nam je rešila življenje, sem prvič začutil odgovornost, da svetu nekako povrnem za to nesebično pomoč. Nič posebnega nisem. Ljudje, ki sem jih srečal v centru Tenda di Abramo v Italiji, humanitarnem centru Gabčíkovo na Slovaškem in integracijskem centru za priseljence v Španiji, si vsi želijo, da bi lahko prispevali k družbi. Takšen je tudi Alou Sanogo Badara, 22-letni študent iz Malija. Pobegnil je pred spori v svoji državi, prehodil 3.000 kilometrov puščave in žaloval za prijatelji, ki so na tej poti umrli. Še več jih je umrlo na majhnem čolnu čez Sredozemlje, na katerem je bilo okrog 100 ljudi. Sedaj v povsem drugem kulturnem okolju v Italiji pravi, da je »tukaj našel ljubezen in prijateljstvo«. Mati dveh otrok iz Afganistana, Sediqa Rahimi, sebe vidi kot »zagovornico miru«. Ko opazuje svoja sinova, kako se veselo igrata, se spomni travme iz domovine. »Številni otroci v Afganistanu se vsak dan zbudijo ob zvoku strelov in bomb,« pravi. Takšna je tudi grozljiva realnost milijonov Sircev, ki že preveč dolgo trpijo zaradi vojne. Vplivne države so pred nalogo, da ta konflikt čim prej končajo. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Abramo v Rimu. Slednji je eden izmed mnogih begunskih centrov, ki sem jih v zadnjih Po drugi svetovni vojni se je na milijone Evropejcev in drugih postavljalo na noge po varnost, stabilnost in boljšo prihodnost za svoje ljubljene. Globoko sem zaskrbljen nad tistimi, ki izkoriščajo njihovo trpljenje in širijo ksenofobijo ter sovražni govor. Takšna dejanja delijo skupnosti, povzročajo nestabilnost in spodkopavajo vrednote ter standarde človekovih pravic, na katerih Evropska unija temelji. Evropske in druge voditelje po svetu pozivam, da se s skupnimi močmi zavzamejo za te vrednote ter spoštujejo dostojanstvo ljudi, ki bežijo pred konflikti in revščino. Zapiranje meja, kriminalizacija in pridrževanje ljudi ne bodo rešili nobene težave. Namesto tega morajo države zagotoviti varnejše in zakonite vstopne poti za migrante ter begunce, več možnosti za naselitev, boljše možnosti integracije v lokalno okolje in več naložb v kronično podhranjene humanitarne akcije. Na ustvarjalen način lahko ustvarimo več priložnosti za migrante in begunce; na primer prek štipendij zasebnega sektorja, humanitarnih vizumov ter sponzorjev diaspor. Tak sočuten odziv je tudi učinkovit način preprečevanja trgovine z belim blagom, kjer kriminalne združbe izkoriščajo obupane ljudi. Trenutne migracijske politike zagotovo niso ustrezne. Čas je, da mednarodna skupnost razvije celovit odziv na tokove množičnega preseljevanja. Trudim se, da bi države povezal pri oblikovanju bolj humanega in usklajenega pristopa na tem področju. Dosežen napredek bo vsem narodom prinesel koristi. Otroci, ki sem jih srečal v centru Tenda di Abramo v Rimu, so mi peli pesem o tem, kako so pripotovali iz različnih koncev sveta. Njihova sklepna misel je sporočilo svetu: »Ali je sploh pomembno? Vsi smo del človeštva.« Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org popolnem uničenju ter si prav tako niso želeli nič drugega kot današnji begunci: Z M üllerjevo pom očjo zbirali prostovoljne prispevke za pom oč beguncem Müller je v mesecu decembru 2015 organiziral akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za pomoč beguncem. Z zbranimi sredstvi so se obrnili na nas, Društvo za ZN, z namenom, da slednja porabimo za nakup potrebnih potrebščin za pribežnike. Zbranih je bilo 4.445,00 evrov, Müller je znesek podvojil. Na voljo imamo torej 9.050,00 evrov. Sicer je šlo za akcijo celotnega koncerna Müller, ki je potekala po vsej Evropi (oziroma v vseh državah, kjer ima slednji poslovalnice). UNESCO m ladinska platform a v novo program sko leto UNESCO mladinska platforma v letu 2016 nadaljuje z misijo povezovanja mladih z mednarodno organizacijo UNESCO in njenimi področji delovanja. Vodilna misel UNESCO mladih je, da vključevanje in opolnomočevanje mladih bistveno prispeva k obogatenemu razvoju posameznika ter družbe, gojenju vrednot medgeneracijske in medkulturne složnosti. Naši projekti tako promovirajo kulturo, zavest o naši dediščini, globalno učenje in medkulturno spoštovanje. V novem projektnem letu napovedujemo sveže ideje, ki se bodo širile tudi mednarodno! V najlepšem kotičku Slovenije bomo z mladimi iz petih arabskih in petih evropskih držav rušili stereotipe s projektom Connecting Cultures, preko spletne aplikacije PRYDE bomo našo dediščino ter tradicije promovirali med našimi in tujimi popotniki, o globalnih ter perečih temah bomo razpravljali na Svetovni kavarni v NUK-u in preko delavnic na šolah po vsej Sloveniji, podrobneje pa bomo o njih ozaveščali preko dveh spletnih medijev: Skupaj močnejši ter pOZNavalec. Letos bomo prvič s koncertom slovenskih in tujih glasbenikov obeležili svetovni dan jazz-a - 30. aprila v atriju kavarne NUK. UNESCO glasniki, ki so jih UNESCO šole predlagale za mlade ambasadorje UNESCO v Sloveniji, bodo tudi letos širili glas organizacije UNESCO in njegovih vrednot na šolah in dogodkih po državi, najbližje jih lahko slišite že 31. marca na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu v Ljubljani. Mlade bodo spodbujali k razmišljanju o človekovih pravicah, solidarnosti in sodelovanju, o izzivih medkulturnega dialoga ter o svetovnih problemih in vlogi UNESCO, OZN in nas samih pri njihovem reševanju. Pripravila: Ajda Gracia Golob Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org UTRINKI DOGAJANJA NA DRUŠTVU Po Vrhu ZN za sprejem post-2015 razvojne agende so SLOGA – platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Društvo za ZN, Fakulteta (FDV) in zadeve za družbene Ministrstvo (MZZ) razpravo trajnostnega »Kaj za vede zunanje organizirali na prinašajo cilji razvoja?«, ki je potekala 8. oktobra 2015 na FDV v Ljubljani. Na razpravi so sodelovali Martin Nesirky, direktor Informacijske službe ZN na Dunaju (uvodni video nagovor), prof. dr. Maja Bučar s FDV, Tadej Furlan s Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na MZZ in Adriana Aralica s platforme SLOGA ter Društva za ZN. V uvodnem video nagovoru je Nesirky poudaril, da je potrebno naša skupna prizadevanja usmeriti v zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda za vsakogar brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Cilji trajnostnega razvoja nadgrajujejo uspehe razvojnih ciljev tisočletja, vendar pa kompleksnost nove razvojne agende prinaša tudi kompleksnost povezane terminologije. Za razliko od razvojnih ciljev tisočletja, ki so se osredotočali na države v razvoju, so cilji trajnostnega razvoja univerzalni in prepoznavajo povezanost sodobnega sveta. Cilji trajnostnega razvoja so bili oblikovani v odprtem dialogu z državami članicami ZN, civilno družbo, akademsko sfero, mladimi in zasebnim sektorjem ter pripadajo vsem nam. Naslednji velik korak bo implementacija ciljev. Nevladne organizacije bodo opravljale pomembno funkcijo pri nadzoru in zagotavljale odgovornost vlade za uresničevanje ciljev na nacionalni ravni. Vlade pa morajo zagotavljati, da ima civilna družba možnost in priložnost sodelovanja v teh procesih ter dostop do zadostnih sredstev. Prof. dr. Maja Bučar je izpostavila, da so eden od razlogov neuresničevanja razvojnih ciljev tisočletja okoljska vprašanja, ki predstavljajo pomemben del nove razvojne agende. Predpogoj razvoja je zagotavljanje miru, pogoj za trajno gospodarsko rast pa je prerazporeditev bogastva. Za uresničevanje nove agende je ključno vprašanje financiranje za razvoj. Akcijski načrt iz Addis Abebe ponuja celosten okvir financiranja, ki se osredotoča na iskanje dodatnih virov financiranja oz. inovativne načine financiranja razvojnega sodelovanja. 17 ciljev trajnostnega razvoja s 169 Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Uspešna im plem entacija nove razvojne agende le s skupnim i prizadevanji podcilji je bilo oblikovanih na podlagi razprav na več ravneh. Nadaljuje se razprava o kjer bosta ključnega pomena določanje izhodiščnih vrednosti in kazalnikov. Za zavezanost novi razvojni agendi bo zelo pomembno ozaveščanje javnosti, kjer bo civilna družba igrala pomembno vlogo. Tadej Furlan je predstavil sodelovanje Slovenije v procesu oblikovanja ciljev trajnostnega razvoja. Prioritetna tematska področja Slovenije v medvladnem procesu so bila enakost spolov in opolnomočenje žensk, trajnostna raba naravnih virov, mirne ter stabilne družbe, družbe, odporne na nesreče, in zdravje. Po sprejemu Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja je MZZ začel s pogovori z relevantnimi ministrstvi, parlamentarci in civilno družbo za vzpostavitev mehanizma za implementacijo in spremljanje. V pripravi je tudi nov strateški dokument – Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju – ki bo pripravljen v medvladnem procesu. Cilji trajnostnega razvoja predstavljajo najbolj celovit program za delovanje na nacionalni, regionalni in globalni ravni. Adriana Aralica je izpostavila, da je ključna naloga zaveze Agende 2030 prevesti v ukrepe. Cilje trajnostnega razvoja je potrebno uporabiti za premik razvojne paradigme – od objektiva revščine do socialne pravičnosti. Pri implementaciji razvojne agende mora biti skladnost politik za razvoj ključno orodje za prenos ciljev trajnostnega razvoja v mednarodno razvojno sodelovanje in nacionalne politike. Odgovornost bo ključen izziv ne le za vlade, temveč tudi za civilno družbo, ki bo Agendo 2030 približala posameznikom na nacionalni in lokalni ravni. Civilna družba je aktivno sodelovala pri oblikovanju nove razvojne agende in vključitev 10. cilja (odprava neenakosti med državami in znotraj le-teh) je rezultat teh prizadevanj; je presečni cilj in vpliva na implementacijo vseh ciljev. Med lekcijami razvojnih ciljev tisočletja je tudi neuspeh 8. cilja (razviti globalno partnerstvo za razvoj). Že na Vrhu ZN za trajnostni razvoj so predstavniki civilne družbe pozvali k institucionalizaciji prostora civilne družbe v nacionalnih, regionalnih in globalnih mehanizmih za spremljanje uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. Vlade naj spoštujejo univerzalno, povezano in nedeljivo naravo ciljev trajnostnega razvoja ter oblikovati strategije za implementacijo vseh ciljev in podciljev. Globalni cilji ne morejo biti doseženi, če niso doseženi za vse. Okrogla miza se je zaključila s pestro razpravo. Nova razvojna agenda bo uresničena le s skupnimi prizadevanji oz. skozi partnerstva vseh deležnikov. Pripravila: Adriana Aralica Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org kazalnikih, Dne 26. Oktobra 2015 je na Pravni fakulteti v Ljubljani v sklopu obeležitve 70. obletnice ustanovitve OZN potekala okrogla miza z naslovom Pravica do uporabe veta v R2P situacijah. Okroglo mizo je moderirala doc. dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti. Razpravo je z nagovorom otvoril dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Povabljeni so bili predstavniki vseh držav, ki so stalne članice Varnostnega sveta ZN, udeležili pa so se ga veleposlanik Francoske republike Pierre-Francois Mourier, veleposlanik ZDA Brent R. Hartley in namestnik vodje misije Velike Britanije James Hilton. V razpravi je sodeloval tudi prof. dr. Zlatko Šabič s Fakultete za družbene vede. Francoski veleposlanik je izpostavil, da je pravica do veta ne le pravica in privilegij, temveč tudi velika odgovornost. Njegovo uporabo zato zagovarja le v izjemnih primerih, kot so denimo hude kršitve človekovih pravic in zločini proti človeštvu. S tem sta se strinjala tudi ameriški veleposlanik in predstavnik Velike Britanije, slednji je izpostavil pravico do veta kot varovalo proti tovrstnim kršitvam. Prof. dr. Šabič je označil Varnostni svet ZN kot najmanj učinkovit organ znotraj organizacije prav zaradi neodgovorne uporabe veta, ki ga pogosto hromi. Predstavniki stalnih članic Varnostnega sveta ZN se s tem niso strinjali, saj menijo, da je osnovni cilj Varnostnega sveta ZN (bil) preprečitev tretje svetovne vojne, pri čem je le-ta uspešen. Ob koncu dogodka je sledila zanimiva razprava z udeleženci. Pripravila: Adriana Motaln H. in Luka Dobrinič M UN konferenca v M aroku posvečena deklicam in m ladim ženskam Med 12. in 14. septembrom 2015 je v maroški prestolnici potekala Model United Nations (MUN) konferenca na temo “Generalna skupščina deklic in mladih žensk”, ki se je je udeležila naša prostovoljka in takratna predsednica Model United Nations Slovenia Club (MUNSC) Nikolina Čenić. Konferenco je organiziral Nacionalni observatorij za otrokove pravice v Maroku (National Observatory for Children’s Rights in Morocco) z namenom izmenjave praks glede prispevanja mladih k upravljanju prehoda med razvojnimi cilji tisočletja in cilji trajnostnega razvoja. Pri tem je bil poseben poudarek na ženskih pravicah v okviru Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Društvo soorganiziralo okroglo m izo o vetu v Varnostnem svetu ZN ciljev trajnostnega razvoja, saj so skoraj vse udeleženke bile mlade ženske s celega svojih državah. Končni dokument oz. deklaracija, ki so jo udeleženke s skupnimi močmi spisale in sprejele do zaključka konference, je bila predstavljena predstavnici UN Non- Governmental Liaison Office Susan Alzner, ki je deklararacijo posredovala tudi na Vrh ZN o trajnostnem razvoju, na katerem so države članice ZN sprejele novo razvojno agendo s cilji trajnostega razvoja. Nikolina pravi, da je bila izkušnja v Maroku prav posebna, zaradi drugačnega koncepta in možnosti predstavljanja lastne države. Pri tem pa izpostavlja, da je bilo zanjo najpomembneje, da je imela priložnost iz prve roke poslušati o različnih izzivih, s katerimi se ženske srečujejo na drugih koncih sveta. Pripravila: Nikolina Čenić Slovenci na letošnjem m ladinskem natečaju um etniških del in kratkih film ov o človekovih pravicah ponovno na stopničkah Mladi iz Avstrije, Slovaške in Slovenije so zmagovalci letošnjega mladinskega natečaja umetniških del in kratkih filmov o človekovih pravicah. Na temo »heroji današnjega Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org sveta, ki so med razpravo predstavile izkušnje, izzive in politike o pravicah žensk v časa« so lahko ustvarjali mladi v starosti med 10 in 20 let. Nagrade so bile podeljene potekalo že sedmo leto zapored. K sodelovanju so bili povabljeni mladi iz štirih držav, in sicer Avstrije, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Lani so imeli mladi prvič možnost, da so svoje prispevke oddali tudi v obliki fotografije, kolaža, risbe in likovnega dela. Temo organizatorji določijo vsako leto posebej. Lani so mladi kratke filme do treh minut in umetniška dela ustvarjali na temo »heroji današnjega časa«. »Živimo v turbulentnih, napetih in težkih časih. To se tudi odraža v prispevkih, ki jih je prejela žirija. Mladi se zelo dobro zavedajo težkih časov, v katerih živimo. Sporočilo, ki ga podajejo skozi njihova dela, nam mora biti vsem v navdih: strpnost in spoštovanje temeljnih svoboščin ter človekovih pravic ni bilo še nikoli tako pomembno,« je povedal direktor Informacijske službe ZN Martin Nesirky na slovesnosti v dunajskem kinematografu Topkino. »V veliko zadovoljstvo mi je, da je tudi letošnji festival This human world sprožil toliko zanimanja,« je povedala Lisa Wegenstein, predstavnica festivala. »Na natečaj se je prijavilo skoraj 600 mladih iz Avstrije, Madžarske, Slovaške in Slovenije, na koncu pa smo prejeli več kot 90 kratkih filmov. Prvič v zgodovini natečaja smo mlade pozvali, da ustvarjajo tudi skozi druge oblike umetnosti.« Prav tako je izpostavila »pomen filmskega in umetniškega ustvarjanja mladih«, kar je označila kot »veliko obogatitev avstrijskega filmskega festivala This human world«. Ruth Schöffl z Urada Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR) v Avstriji je dejala, da »zmagovalni prispevki prepričljivo prikazujejo, kakšno spremembo lahko naredi vsak član družbe, če spoštuje humanitarne vrednote, še posebej v času, ko več sto tisoč beguncev prihaja na naš prag. Spodbudno je videti, kako se mnogi mladi zavzemajo za ljudi v stiski.« Prvo nagrado je podelila komisarka za človekove pravice mesta Dunaj Shams Asadi. V govoru je poudarila, da se lahko »v času odraščanja občutek za 'kulturo' človekovih pravic še najbolj razvije«. V tem kontekstu je nadaljevala, da se tako »temeljne pravice lahko bolje razume, spoštuje in varuje, po potrebi pa tudi brani.« Natečaj je potekal v okviru filmskega festivala o človekovih pravicah This human world in s pomočjo Informacijske službe ZN (UNIS) na Dunaju ter UNHCR v Avstriji. Projekt sta podprla še Avstrijsko zvezno ministrstvo za izobraževanje in vprašanja Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org na posebni slovesnosti, kjer so bili zmagovalni filmi predvajani. Tekmovanje je žensk ter mesto Dunaj. Žirijo so sestavljali organizatorji in filmski strokovnjaki, ki so Nagrade so zmagovalcem podelili komisarka za človekove pravice mesta Dunaj Shams Asadi, Alja Brinovec Jureša s Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN in Martina Koncala s slovaškega stalnega predstavništva pri OZN. Zm agovalci letošnjega m ladinskega natečaja kratkih film ov o človekovih pravicah so: 1. nagrada »Kako postati heroj« Razred 4AJ, Gimnazija Golianova, Slovaška 2. nagrada »Heroj?!« Diana Dzurillová, Gimnazija D. Tatarku,Slovaška 3. nagrada »Svoboda« Gimnazija Brežice, Slovenija Posebne nagrade: Glasbeni video: »Spoštovanje« Razred 2a, Ekološka osnovna šola Rohrbach, Avstrija Anim acija: »Heroji z naslonjača« Evangeličanska gimnazija, Avstrija Nagrajenci razpisa na tem o pravice do razvoja Ob dnevu človekovih pravic je Društvo za ZN že tradicionalno pripravilo razpis za osnovne in srednje šole. Letošnja tema je bila pravica do razvoja, mladi pa so sodelovali z likovnimi, literarnimi in fotografskimi deli. Letošnji nagrajenci so bili: Likovni natečaj – 1. in 2. razred Lea Celestina (mentorica: Mojca Urbanija): Cel svet se razvija… Urška Skala (mentorica: Vlasta Henigsman): Pravica do razvoja Likovni natečaj – 3. in 4. razred Ema Černe (mentorica: Danijela Čermelj): Pravica do razvoja Antonio Dimovski (mentorica: Vlasta Henigsman): Pravica do razvoja Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org izbrali najboljše tri kratke filme mladih iz Avstrije, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Raja Novak (mentorica: Karin Cigler Maček): Oba imava pravice Likovni natečaj – 5. in 6. razred Tilen Kianec (mentorica: Karin Cigler Maček): Nikoli si nismo enaki Manica Kučan (mentorica: Karin Cigler Maček): Pol in pol Lara Štefanec (mentorica: Karin Cigler Maček): Prijatelji kljub različnim možnostim Likovni natečaj – 7., 8. in 9. razred Jaka Dravšnik (mentorica: Vlasta Henigsman): Pravica do razvoja Maša Justin (mentor: Robert Klančnik): Mir je pogoj za srečo in uspeh Amra Okić (mentorica: Maja Žura): Lepo mesto je razvito mesto Likovni natečaj – Srednja šola Eva Diemat, Saša Kozar (mentorica: Danica Sorec Lešnik): Moški + ženske = trpljenje (družbena neozaveščenost) Žiga Sagadin (mentorica: Danica Sorec Lešnik): Ujetnik političnega govora Jan Vidrih (mentorica: Anja Smajdek): Diptih – urejanje kaosa Fotografski natečaj Nina Per (mentorica: Nina Levstik): Razprostitev Grega Slivnik (mentorica: Anja Tolar Tomšič): Sledi svojim sanjam Grega Slivnik (mentorica: Anja Tolar Tomšič): Zrasla z ljubeznijo in veliko truda Literarni natečaj – osnovna šola Zala Berk (mentorja: Aleš Bučan, Slavica Čergič): Moja sirska sestrica Uma Jordan Ferbežar (mentorica: Zdenka Ožinger Horvat): Nasprotji Jana Levar (mentorica: Zdenka Primožič): Dovolj pravice za vse Literarni natečaj – srednja šola Manca Jerala (mentorica: Janja Čenčič Gartner): Pravica do razvoja Tilen Kolar (mentorica: Vida Otič): Mi vsi umremo Tadeja Rožman (mentorica: Marija Kokalj Avguštiner): Pravica do izobrazbe Znana so nagrajena diplom ska, m agistrska in doktorska dela s področja dela ZN Ob dnevu ZN je v organizaciji Društva za ZN na Univerzi v Ljubljani 22. oktobra potekala tradicionalna proslava. Udeležence je na proslavi, ki je potekala dva dni pred 70. obletnico te mednarodne organizacije, nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve RS Darja Bavdaž Kuret. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Adam Pečavar (mentorica: Vlasta Henigsman): Pravica do razvoja V sklopu proslave ob dnevu ZN je potekala tudi slavnostna podelitev nagrad in relevantna za OZN. Letošnji nagrajenci so: Ficko, Adela: Mednarodnopravna zaščita »ekonomskih beguncev« (diplomsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin) Jernejčič, Tajda: Odgovornost med zaščito (diplomsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin) Kačič, Matjaž: Imuniteta državnih funkcionarjev pred kazensko jurisdikcijo tujih držav z ozirom na delo Komisije za mednarodno pravo OZN (magistrsko delo, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, mentor: prof. dr. Ernest Petrič) Krajnc, Marko: Pripisljivost ravnanj, izvršenih na podlagi navodil ali usmeritev in nadzora države (diplomsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin) Likar, Iva: Mednarodno razvojno sodelovanje Slovenije in Afrike – vloga slovenskih nevladnih razvojnih organizacij (diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, mentorica: prof. dr. Maja Bučar) Potočnik, Gaja: Mednarodnopravna ureditev varstva zraka v povezavi z učinki na zdravje ljudi (diplomsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin) Rakovec, Marko: Univerzalna kazenska jurisdikcija za mednarodna hudodelstva (doktorska disertacija, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, mentorica: prof. dr. Mirjam Škrk) Reberšek, Rebeka: Volonturizem kot oblika mednarodnega prostovoljnega dela (diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, mentorica: prof. dr. Maja Bučar) Šturm, Maja: Diplomatski azil (diplomsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin) Vatovec, Katarina: Pravne in politične omejitve mednarodnih organizacij pri izrekanju sankcij – primer Organizacije združenih narodov in Evropske unije (doktorska disertacija, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, mentor: prof. dr. Zlatko Šabič) Zajc Šušteršič, Jerca: Vloga Organizacije ameriških držav pri razvoju regionalizma v Latinski Ameriki (magistrsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, mentor: prof. dr Zlatko Šabič). Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org priznanj za diplomska, magistrska ter doktorska dela, ki pokrivajo področja, Kandidatura dr. Danila Türka za generalnega sekretarja ZN vložena Slovenski stalni predstavnik pri ZN v New Yorku Andrej Logar je pri predsedniku Generalne skupščine ZN Dancu Mogensu Lykketoftu in predsedujočemu Varnostnemu svetu ZN v februarju Venezuelcu Rafaelu Dariu Ramirezu Carrenu vložil uradno slovensko kandidaturo dr. Danila Türka za generalnega sekretarja ZN. Slovenija postala članica Sveta ZN za človekove pravice Slovenija je s 1. januarjem drugič postaja članica Sveta ZN za človekove pravice s triletnim mandatom. Za članico tega 47-članskega telesa ZN s sedežem v Ženevi jo je konec oktobra lani ob podpori 179 držav izvolila Generalna skupščina ZN v New Yorku, kar na MZZ ocenjujejo kot priznanje slovenskemu doprinosu k zaščiti in uveljavljanju človekovih pravic v svetu. Svet za človekove pravice je najpomembnejše telo ZN na področju spodbujanja, krepitve in varstva človekovih pravic po svetu. Slovenija je že bila njegova članica v obdobju 2007-2010, takrat pridobljene izkušnje pa bo uporabila za učinkovito delo v ponovni funkciji članice, napovedujejo na zunanjem ministrstvu. Slovenija bo kot članica sveta posebno pozornost namenila tradicionalnim prioritetam na področju človekovih pravic, in sicer pravicam otrok ter starejših, enakosti med spoloma in pravicam žensk, zaščiti ranljivih skupin prebivalstva, izobraževanju za človekove pravice in povezavi med okoljem ter človekovimi pravicami. Prizadeva si za univerzalno odpravo smrtne kazni in odpravo rasizma, diskriminacije, ksenofobije ter ostalih oblik nestrpnosti. Posebno pozornost posveča preprečevanju grobih kršitev človekovih pravic in množičnih hudodelstev ter v tem okviru uveljavlja koncept odgovornosti zaščititi in preventive. Slovenija nova članica Izvršilnega odbora UNESCO Slovenija je bila 17. novembra 2015 na zasedanju 38. Generalne konference Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) v Parizu s podporo 167 držav izvoljena za članico Izvršilnega odbora UNESCO za obdobje 2015-2019. UNESCO je edina globalna medvladna organizacija na področjih izobraževanja, kulture, znanosti, komunikacij in informacij. Slovenija bo pri tem posebno pozornost namenila uresničevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj na področju izobraževanja in prispevku UNESCO za dosego ciljev trajnostnega razvoja Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org UTRINKI IZ SVETA – Kaj nas je zanimalo? do 2030 na področjih znanosti, informacij in komunikacij ter kulture in Začetek globalne pobude za dostojne zaposlitve za m lade 1. februarja so v New Yorku, v okviru zasedanja Mladinskega foruma Ekonomskosocialnega sveta ZN, predstavniki Mednarodne organizacije dela (ILO) predstavili Globalno pobudo za dostojne zaposlitve za mlade, sporočajo z Mladinskega sveta Slovenije. Namen pobude je zbrati prakse in ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti ter zagotovitev kakovostnih delovnih mest za mlade, ki so se že izkazale kot uspešne, in načrtovati nove, jih prenesti v regije in države po celem svetu ter tako mladim zagotoviti dostojne zaposlitve, zaščito pravic in jim olajšati prehod z izobraževanja na trg dela. Za pom oč Sircem 9 m ilijard evrov Na donatorski konferenci 5. februarja v Londonu so se voditelji več kot 70 držav zavezali, da bodo za pomoč Sircem doma in v sosednjih državah namenili več kot deset milijard ameriških dolarjev (devet milijard evrov). Konference se je udeležil tudi slovenski premier dr. Miro Cerar, ki je napovedal donacijo Slovenije v višini 200.000 evrov. W HO: Zika predstavlja globalno nevarnost za javno zdravje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 1. februarja razglasila, da virus zika, ki se hitro širi in ki naj bi bil povezan s primeri mikrocefalije, predstavlja nevarnost za javno zdravje po vsem svetu ter je zato potreben nujen in usklajen odgovor. IAEA januarja potrdila, da Iran dosega zahteve Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sredi januarja potrdila, da je Iran izpolnil vse zahteve iz lanskega julija doseženega sporazuma o iranskem jedrskem programu. S tem je zgodovinski sporazum začel veljati, ZDA in EU pa so ob tem objavile, da v skladu s sporazumom ukinjajo sankcije proti Teheranu. Odzivi po svetu z izjemo Izraela so bili pozitivni. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org medkulturnega dialoga. Z letom 2016 se mandat izteka Mednarodnemu kazenskemu sodišču za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije (International Tribunal for the Prosecution of Persons Responsible for Serious Violations of International Humanitarian Law Committed in the Territory of the Former Yugoslavia Since 1991), znanem tudi kot Haaško sodišče, ki ga je Varnostni svet ZN ustanovil 25. maja 1993 kot odziv na množična vojna grozodejstva na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Kot je napovedal nekdanji predsednik in trenutni stalni sodnik sodišča Theodor Meron, je kot zadnje dejanje sodišča predviden izrek sodbe Mladiću junija 2016. Raziskava: zaradi onesnaženega zraka vsako leto um re 5,5 m ilijon ov ljudi Po novi raziskavi vsako leto po vsem svetu zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umre več kot 5,5 milijonov ljudi, večina na Kitajskem in v Indiji, napovedi pa niso dobre. Glavni krivci oz. onesnaževalci so tovarne, elektrarne, vozila in sežiganje premoga ter lesa. Gre za podatke, zbrane v okviru projekta »Svetovno breme bolezni«, poroča BBC. Znanstveniki, ki so sodelovali pri projektu, pravijo, da statistika kaže, koliko in kako hitro morajo nekatere države izboljšati zrak, ki ga dihajo njihovi prebivalci. »Na dan, ko je onesnaženost posebej pereča, je lahko v Pekingu ali New Delhiju količina finih delcev (znanih kot PM2,5) višja od 300 mikrogramov na kubični meter,« je pojasnil Dan Greenbaum z Inštituta za učinke na zdravje v Bostonu v ZDA. »Ta številka bi morala biti okoli 25 ali 35 mikrogramov.« Leto 2015 je bilo prepričljivo najtoplejše v zgodovini Leto 2015 je bilo najtoplejše leto od začetka merjenj leta 1850, saj je bila povprečna svetovna temperatura za 0,75 stopinje Celzija višja od dolgoletnega povprečja v obdobju 1961-1990 in za 0,9 stopinje nad povprečjem 20. stoletja. Ameriška vesoljska agencija Nasa in ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) sta obdelali iste podatke in prišli do enake ugotovitve. Leto 2015 je preseglo dozdajšnjega rekorderja, leto 2014, saj je bila povprečna temperatura za 0,16 stopinje Celzija višja v primerjavi z letom pred tem, kar je največja enoletna razlika do zdaj. Rekordi so padali praktično po vsem svetu, z izjemo nekaterih predelov Južne Amerike in severnega Atlantika. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Haaškem u sodišču se letos izteka m andat Teden dni po grozovitih terorističnih napadih v Parizu, ki so šokirali svetovno javnost in sprožili plaz polemik o varnosti ter delovanju tajnih agencij v Evropi, je Varnostni svet ZN 21. novembra v New Yorku z javnim glasovanjem sprejel resolucijo 2249 (2015), katere namen je združiti svet v globalnem boju proti skupnemu sovražniku: džihadistični vojaški skupini, ki sama sebe imenuje tudi ISIL oz. ISIS. Pred novim vodjo UNHCR zelo veliko dela Vodenje Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je 1. januarja prevzel Italijan Filippo Grandi. Njegov predhodnik, Portugalec Antonio Guterres, mu zapušča težko nalogo, saj se UNHCR kljub največji begunski krizi po drugi svetovni vojni spopada s kroničnim pomanjkanjem denarja, piše nemški Deutsche Welle. Grandi bo sicer vodil delo kar 9300 uslužbencev UNHCR iz 123 držav, a še bolj impresiven od tega je njegov mandat. Naloga visokega komisarja za begunce je namreč zagotavljati varnost in preživetje beguncev po vsem svetu, število teh pa je v letu 2015 preseglo rekordnih 60 milijonov. Guterres, nekdanji portugalski premier, je bil sicer na čelu UNHCR deset let. Za razliko od njega je 58-letni Grandi veteran ZN in se je leta vztrajno vzpenjal po karierni lestvici znotraj te svetovne organizacije. Njegov življenjepis se bere kot kronologija vojn in konfliktov minulih 20 let, piše Deutsche Welle: delal je v Sudanu, Iraku, Afganistanu, Liberiji, Ruandi in Burundiju. V zadnjem desetletju je delal v agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), od leta 2010 pa jo je tudi vodil. W TO v Nairobiju brez dogovora o razvojni agendi Deseta ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO) se je po petdnevnih pogajanjih decembra v Nairobiju končala z napredkom glede kmetijskih izvoznih subvencij, a brez dogovora o razvojni agendi iz Dohe. Predstavniki 162 držav članic, ki so se prvič sestali v Afriki, so dosegli soglasje glede izvoznih subvencij v kmetijskem sektorju, v okviru katerega se morajo razvite države subvencijam odreči takoj, države v razvoju pa do leta 2018. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Varnostni svet ZN sprejel resolucijo o globalnem boju proti terorizm u Generalni direktor WTO Roberto Azavedo je sporazum pozdravil kot poroča francoska tiskovna agencija AFP. A udeležencem konference ni uspelo doseči dogovora glede t. i. razvojne agende iz Dohe, ki jo zahtevajo države v razvoju in ki je v zastoju že 14 let. Leta 2001 v Katarju dogovorjena agenda iz Dohe bi morala olajšati liberalizacijo svetovne trgovine ob hkratnem spodbujanju držav v razvoju. Dosežen globalni podnebni dogovor V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor. Dogovor svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinj Celzija. V Parizu so soglasje na podnebni konferenci skoraj dva tedna iskali pogajalci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - 195 držav in Evropska unija. Nov globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola. Gre za najbolj napreden mednarodni načrt boja proti podnebnim spremembam doslej. Nasledil bo namreč dve desetletji pogosto mukotrpnih pogajanj med Evropsko unijo, ZDA in drugimi industrializiranimi državami ter državami v razvoju glede vprašanja o delitvi bremen zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov na skorajšnjo ničlo v drugi polovici tega stoletja. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org »najpomembnejši dosežek na področju kmetijstva« v 20-letni zgodovini organizacije, Mogens Lykketoft, predsednik Generalne skupščine Združenih narodov: Leto 2015 so zaznamovali nasilni konflikti, grozoviti teroristični napadi in zaostritev svetovne humanitarne krize. Kljub temu je preteklo leto prineslo več pomembnih mednarodnih uspehov; nazadnje podnebni sporazumom v Parizu. Če želimo, da se doseženi uspehi pretvorijo v bolj miren, napreden in trajnosten svet, se moramo v 2016 posvetiti konkretnim ukrepom ter uresničevanju doseženih zavez. Preobrazba v bolj trajnosten in pravičen svet se začne danes Če kogarkoli povprašate, kakšni so spomini na 2015, bodo najverjetneje odgovoril, da so negativni. Nekateri se bodo spomnili grozljivih zgodb o smrti in uničenju po svetu, predvsem pa v Siriji. V tej državi je izgubilo življenje več kot 250.000 ljudi in skoraj 11 milijonov ljudi je razseljenih. Drugi bodo priklicali občutke žalosti, strahu in jeze zaradi nasilnih napadov skrajnežev, vključno z mučenjem, ugrabitvami ter usmrtitvami nedolžnih civilistov po svetu. Spet drugi se bodo spomnili preprostega, vendar zaskrbljujočega dejstva, da je bilo leto 2015 doslej najtoplejše leto, odkar se izvajajo meritve. Ne nazadnje, vsako leto umre več kot 15.000 otrok, in sicer večinoma zaradi bolezni, ki jih lahko preprečimo. Ne glede na vse so leto 2015 zaznamovali napredek in zgodovinski uspehi. Preteklo leto so zdravstveni delavci in javni uslužbenci ob podpori mednarodne skupnosti končali epidemijo ebole v Sierri Leone, Liberiji ter Gvineji. V 2015 so se iztekli razvojni cilji tisočletja, preko katerih smo za več kot polovico zmanjšali število ljudi po svetu, ki živijo v skrajni revščini. Letos so se preko dialoga izboljšali odnosi med Kubo in ZDA. Dialog je pripeljal tudi do iranskega jedrskega dogovora, preboja v mirovnih pogovorih v Kolumbiji in tranzicijo v Srednjeafriški republiki. Med drugim je prišlo v Varnostnem svetu ZN do dogovora o časovnem načrtu reševanja sirskega konflikta. Prišlo je upanje, da lahko končno in resnično pričnemo z reševanjem te strahotne humanitarne katastrofe. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Lykketoft: »Preobrazba v bolj trajnosten in pravičen svet se začne danes« Vsaka izmed navedenih zadev je posebne vrste uspeh. Kljub temu največ upanja 193 članic ZN. Septembra 2015 so se svetovni voditelji zbrali v New Yorku, da sklenejo nov pakt za človeštvo. Sprejeli so 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih imenujemo tudi globalni cilji. Tri mesece prej so isti voditelji v Adis Abebi sprejeli nov svetovni okvir za financiranje, krepitev zmogljivosti, tehnologije, trgovino, dolg in druga vprašanja, ki podpirajo uresničevanje prej omenjenih globalnih ciljev. Decembra smo v Parizu po letih razočaranj premagali delitve in se dogovorili, kako preprečiti katastrofalne podnebne spremembe ter hkrati doseči napredek človeštva. Skozi te sporazume so se vlade po svetu zavezale, da bodo na svetovni ravni izvedle tri ključne spremembe. Najprej so se zavezale, da bodo povsod po svetu reševale vzroke revščine in lakote ter se zavzemale za napredek človekovega razvoja in enakosti spolov. Nadalje so se dogovorile, da bodo spodbujale skupno blaginjo in hkrati izvedle prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki je tudi odporno na podnebne spremembe, ter hkrati varovale naše skupno naravno okolje. Nazadnje so se dogovorile, da bodo izboljšale upravljanje na vseh ravneh, da dosežemo bolj mirno, pravično in vključujočo družbo. 2016 – od zavez k dejanjem Skeptiki se bodo seveda vprašali o sposobnosti in zavezi vlad, da te sporazume dejansko uresničijo. Ne verjamem le, da nam lahko uspe, ampak resnično verjamem, da nam bo uspelo. Zakaj? Že 50 let sem v politiki in še nikoli nisem videl pogajanj, ki bi bila tako posvetovalna ter vključujoča kot ta, ki so prinesla omenjene sporazume. Posledično imajo ti sporazumi politično zavezo na najvišji možni ravni. Prav tako so sporazumi pomagali ustvariti globalno gibanje za pozitivne spremembe, ki vključuje civilno družbo, mlade, zasebna podjetja in številne druge. Le-ti bodo z nami na vsakem koraku nove poti, ki jo bomo skupaj prehodili v naslednjih petnajstih letih. Z razvojnimi cilji tisočletja in znižanjem cen obnovljivih virov energije so mnoge vlade ter podjetja dokazali, da nujne spremembe niso le mogoče, ampak se že dogajajo. Kljub temu moramo v letu 2016 graditi na tem zagonu in zagotoviti hitro izvajanje sporazumov. Vsak lahko prispeva že danes. Kot predsednik Generalne skupščine ZN zagotavljam, da bo to moja glavna prednostna naloga. V tej zgodbi morajo vlade opredeliti in načrtovati potrebne spremembe, ki jih morajo izvesti za dosego globalnih ciljev. Vlagati morajo v osnovne storitve, da lahko vsak Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org prinaša sprejetje treh velikih mednarodnih sporazumov, katere je sprejelo več kot posameznik uresničuje svoj potencial. Ustvariti morajo ugoden pravni in politični trajnostno infrastrukturo. Hkrati morajo doseči bolj pregledno in vključujoče upravljanje, kjer vsak plača pravičen delež, ljudje živijo v svobodi in varnosti, družba pa postaja bolj povezana ter enakopravna. Na mednarodni ravni potrebujemo sistem ZN, ki je državam pripravljen dati potrebno podporo. Prav tako moramo zagotoviti, da so posebne ekonomske odločitve v forumih, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, G20 idr., bolj usklajene z novo Agendo 2030 za trajnostni razvoj in posledično z globalnimi cilji. Na področju miru in varnosti potrebujemo spremembe na ravni ZN, da bomo postali še boljši pri preprečevanju konfliktov in varovanju človekovih pravic, pri čemer izvedeni ukrepi ne smejo biti prepozni. Cilji trajnostnega razvoja oziroma globalni cilji zahtevajo tudi ukrepe zasebnega sektorja. Le-ta mora svojo podjetniško aktivnost uskladiti z bistvom novih globalnih ciljev. Njihov inovacijski potencial lahko usmerijo v iskanje rešitev za uresničevanje globalnih ciljev in se pri tem povezujejo z vladami ter drugimi ključnimi akterji glede finančnih spodbud. Pomembna je še vključenost globalne finančne industrije, ki mora prav tako podpreti našo novo usmeritev. Vlade morajo zasebnmu sektorju zagotoviti ugodno davčno zakonodajo, ki spodbuja zelene naložbe, ki niso le v dobrobit okolja in prihodnosti človeštva, ampak tudi zasebnega sektorja. Ne glede na vse se spremembe ne bodo zgodile brez ukrepanja in pritiska civilne družbe ter ljudi po svetu. Nevladne organizacije morajo od vlad zahtevati, da upoštevajo zaveze, ki so jih dale leta 2015. Človekoljubne ustanove morajo podpirati ukrepe, skladne z novimi globalnimi cilji, in še bolj učinkovito sodelovati z vladami ter drugimi akterji. Preprosti ljudje, mladi in drugi naj koristijo neverjeten napredek zadnjih let na področju informacijske tehnologije, ki lahko postane ključen dejavnik uresničevanja globalnih ciljev. Če smo v letu 2015 dosegli izjemen preboj, naj bo 2016 leto konkretnih dejanj vseh nas in začetek potrebne preobrazbe, ki vodi v bolj trajnosten ter pravičen svet. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org okvir, ki spodbuja bolj odgovorno porabo javnega denarja ter večje naložbe v Hervé Ladsous, podsekretar operacije ZN za generalni mirovne Konec septembra 2015 se je več kot 50 svetovnih voditeljev sestalo na izjemnem srečanju ob robu 70. zasedanja Generalne skupščine ZN. Podali so obljubo, v kolikšni meri bodo podprli mirovne operacije ZN. Srečanje je preseglo vsa pričakovanja. Vlade so obljubile 40.000 vojakov in nujno potrebno podporno osebje ter opremo, in sicer več kot 40 helikopterjev in letal, 29 inženirskih enot, 32 policijskih enot ter 12 terenskih bolnišnic. Ta zgodovinska podpora se ni pojavila kar čez noč. Je namreč rezultat trajnih in doslednih svetovnih prizadevanj v zadnjih letih, v katerih so države članice ZN iz Azije, Afrike, Evrope ter obeh Amerik pokazale politično voljo in zapolnile kritične vrzeli ZN na področju mirovnih operacij. Če bodo te obljube uresničene, bodo okrepile naše mirovne operacije in jih naredile bolj stabilne. Tako bodo še lažje pomagale ljudem in skupnostim po svetu. Zakaj prav sedaj ta val podpore? Mirovne operacije ZN se od konca hladne vojne nenehno krepijo. Trenutno na štirih kontinentih deluje 16 mirovnih operacij in pokrivajo območje z več kot 125 milijoni ljudi. Žal so mirovne sile vedno bolj pogosto tarče oboroženih skupin, med drugim tudi teroristov. Samo v Maliju je bilo od julija 2013 ubitih 42 pripadnikov mirovnih operacij, 126 pa je bilo ranjenih. Danes modre čelade delujejo na odročnih in v nevarnih okoljih ter se vsak dan soočajo z asimetričnimi in kompleksnimi grožnjami. V ozadju je politična nestabilnost, kjer je mir prej izjema kot pravilo, hkrati pa je potrebno zaščititi veliko število ranljivih populacij. Medtem ko sta nasilje in določen konflikt glavna nevarnost, so mirovne sile pogosto poslane v okolja, ki zahtevajo posebna znanja, sodobno opremo, napredno tehnologijo ter dobro usposobljenost. V teh vedno bolj zahtevnih misijah se od nas zahteva vedno več. Varnostni svet ZN nam daje mandate, ki postajajo vedno bolj široki in zapleteni. Več kot 95 odstotkov naših modrih čelad sedaj dela v misijah z mandatom ščititi civiliste. V naših bazah v Južnem Sudanu ščitimo okoli 185.000 notranje razseljenih oseb, ki bežijo pred spori Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org Naložbe v m irovne operacije za danes in jutri in nasiljem. V Demokratični republiki Kongo naši mirovniki aktivno sodelujejo v boju ubile na stotine civilistov. Nosimo veliko odgovornost. Zakaj potrebujem o podporo? Resni izzivi zahtevajo dobre zmogljivosti. To pomeni visoko usposobljene vojake, policijo in civilno osebje, vse podprte s tehnologijo ter letali, kar bo mirovnim operacijam omogočilo še bolj uspešno in učinkovito delovanje. Ključni dejavnik je uporaba novih tehnologij, ki nam lahko pomagajo bolj učinkovito spremljati uresničevanje dogovorov o prekinitvi ognja, povečati varnost naših zaposlenih, zagotoviti zgodnje opozarjanje na nemire in ne nazadnje boljšo zaščito civilistov. Hkrati potrebujemo predano osebje, ki je usposobljeno v skladu z najvišjimi standardi strokovnosti. Biti mirovnik ni lahka naloga. Kako naprej? Predsednik ZDA Barack Obama je na srečanju opozoril, da je naše partnerstvo z državami članicami ZN pogosto »odvisno od pripravljenosti pogumnih pripadnikov mirovnih sil ZN, da tvegajo svoje življenje v od vojn razdejanih koncih sveta«. Generalni sekretar ZN je opozoril na razkorak med državami, ki prispevajo vojaške enote, Varnostnim svetom ZN in pomembnimi donatorji. Države članice ZN že dolgo pozivamo, naj bodo na višji stopnji pripravljenosti. Ne želimo si graditi ladje, medtem ko že plujemo. Sedaj je potrebno podane zaveze prevesti v resničnost, ki ustreza potrebam in zahtevam na terenu. Srečanje ne bo ustavilo naših prizadevanj in pozivov. Novembra sem se v New Yorku sestal z državami članicami ZN, ki so obljubile podporo. Z njimi sem ocenil uspeh srečanja, ki smo ga imeli konec septembra, in določil, kako uresničiti podane obljube. Večine obljub še ni mogoče uresničiti na terenu, vendar nam bodo te rezerve pomagale zagotoviti, da bomo lahko svoje mirovne operacije načrtovali z večjo predvidljivostjo in se bomo sposobni na krize odzivati bolj hitro ter učinkovito. Še naprej bomo sodelovali s svetovnimi voditelji in državami z vsega sveta. Le tako bomo lahko zadovoljevali prihodnje potrebe misij in povečevali naše zmogljivosti v bodoče. Mirovne operacije zahtevajo enotnost in zavezanost k izboljšanju njihove hitrosti vzpostavitve, odzivnosti, učinkovitosti ter odgovornosti. To je temelj naših prizadevanj pri doseganju trajnostnega miru in stabilnosti. Mirovne operacije so edinstveno globalno partnerstvo. Uspelo nam bo le s trdno politično podporo držav, ki nam prispevajo svoje vojake in policijo. Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org proti številnim oboroženim skupinam, ki so na vzhodu države izropale številne vasi in Tekm ovanje v pisanju esejev Many Languages, One World Tekmovanje v pisanju esejev Many Languages, One World je spet tukaj! Že tretje leto zapored United Nations Academic Impact in ELS Educational Services Inc. dijake in študente, starejše od 18 let, vabita, da svetu ponovno dokažejo moč besede mladih. Tokrat se bodo mladi imeli priložnost pomeriti v pisanju eseja v izbranem uradnem jeziku OZN (angleščina, arabščina, francoščina, kitajščina, španščina, ruščina) na temo večjezičnosti in vloge slednje pri vzpostavljanju ter ohranjanju globalnega državljanstva in medkulturnega razumevanja. Izdelek mora prav tako izžarevati osebno, akademsko, kulturno in nacionalno ozadje posameznika. Šestdeset zmagovalcev bo imelo priložnost udeležiti se Globalnega foruma za mlade, ki bo potekal julija v New Yorku, natančneje v dvorani Generalne skupščine ZN. Na letem bodo nastopili kot mladi delegati, katerih naloga bo ustvariti izvirne akcijske načrte, povezane z Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Rok oddaje eseja oziroma prijave na nagradni razpis je 31. m arec 2016. Več informacij o nagradnem natečaju je mogoče najti na naslednji povezavi: https://www.els.edu/en/ManyLanguagesOneWorld. ČESA NE SMETE ZAMUDITI marec 2016 SKUPŠČINA ČLANOV DRUŠTVA marec 2016 VSESLOVENSKA AKCIJA PODARJANJA KNJIG O ČLOVEKOVIH marec 2016 WORLD CAFE v Narodni in univerzitetni knjižnici marec 2016 OKROGLA MIZA: ZGODBE BEGUNCEV 30. april 2016 OBELEŽITEV MEDNARODNEGA DNE JAZZA v Narodni in 2. maj 2016 OTVORITEV NOVEGA SPLETNEGA MEDIJA O OZN maj 2016 OKROGLA MIZA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH v sodelovanju z PRAVICAH univerzitetni knjižnici Ministrstvom za zunanje zadeve in Fakulteto za družbene vede Društvo za Združene narode za Slovenijo, Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana Telefon + 386 (0)1 251 07 08 E-pošta [email protected] Spletna Stran www.unaslovenia.org RAZPISI
© Copyright 2024