VZDRŽEVANJE SN NADZEMNIH VODOV V ELEKTRO LJUBLJANA
ICES VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Elektroenergetika Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne instalacije VZDRŽEVANJE SN NADZEMNIH VODOV V ELEKTRO LJUBLJANA Mentor: mag. Drago Bokal Lektorica: Laura Horvat, univ. dipl. ped. in slov. Ljubljana, mesec 2014 Kandidat: Borut Perš ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu za mentorstvo in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem podjetju Elektro Ljubljana, d. d., da mi je omogočilo izdelavo diplomskega dela. Za pomoč se zahvaljujem tudi vsem sodelavcem, ki so mi pomagali s svojim znanjem, izkušnjami in pri zbiranju potrebnih podatkov. Zahvaljujem se tudi lektorici Lauri Horvat, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in slovnično pregledala. Hvala! IZJAVA »Študent Borut Perš izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Drago Bokal.« »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne 14. 11. 2014 Podpis: __________________ POVZETEK V diplomski nalogi sem predstavil vzdrževanje nadzemnega srednje napetostnega (SN) omrežja v Elektru Ljubljana, d. d. Ta je po velikosti napajalnega območja največje slovensko distribucijsko podjetje v Sloveniji. V nalogi so opisani vsi postopki za samo vzdrževanje, kot tudi za samo varno delo. Predstavljeno je delo v skupini za vzdrževanje, koncept korektivnega vzdrževanja in delo revizije. Predvsem pa je poudarek na vzdrževanju omrežja – na kakšen način se ga lotiti, kdaj se to delo opravlja, kako se izvaja samo delo na terenu – in upoštevanju PETIH ZLATIH PRAVIL, katerih se moramo vsi strogo držati. Mislim, da bi morali samemu vzdrževanju dati večji pomen in v povezavi s tem dosledno upoštevati oddana poročila o obhodih, o posekih in obsekih. To pa zato, da ne bi prihajalo do nepotrebnih izpadov. Cilj vzdrževanja je, da do takih stvari ne prihaja, razen v primeru ekstremno slabih vremenskih razmer, na katere pa žal nimamo vpliva. KLJUČNE BESEDE: - vzdrževanje SN, - SN nadzemni vodi, - SN izolatorji, - SN odvodniki, - konzole, - Elektro Ljubljana, - vodniki, - leseni drogovi, - betonski drogovi. ABSTRACT In this thesis I presented the maintenance of upper ground middle voltage (MV) network in Elektro Ljubljana d.d.. It is the largest Slovenian distribution company in Slovenia by the size of the area of upper ground middle voltage network. The thesis describes all the procedures for self-maintenance, as well as safe work procedure. There is also presentation of work in maintaining group and concept of corrective maintenance, with audit of their work. The main emphasis is on maintaining the network - which way to start it, when works are carried out, how it perform work itself on the field - and to follow the FIVE GOLDEN RULES which we all need strictly to adhere. I believe that we should give greater importance to maintenance itself and in conjunction with it, strictly follow submitted reports of rounds felling and partial felling. This is to avoid unnecessary downtime. The objective of maintenance is that no such things can occur, except in the bad weather conditions, which unfortunately we have no control. KEYWORDS - Maintenance MV, MV upper ground lines, MV insulators, MV surge, Consoles Elektro Ljubljana, Guides, Wooden poles, Concrete poles. KAZALO 1 2 3 4 5 6 7 8 UVOD ............................................................................................................... 1 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OMREŽJA ............................................ 2 2.1 OBSEG OMREŽJA .................................................................................... 4 2.2 TIPI VODNIKOV......................................................................................... 5 2.3 VODNIK ..................................................................................................... 5 2.4 DROGOVI .................................................................................................. 6 2.4.1 LESENI DROGOVI ............................................................................. 6 2.4.2 BETONSKI DROGOVI ........................................................................ 7 2.5 IZOLATORJI .............................................................................................. 8 2.5.1 KERAMIČNI IN STEKLENI IZOLATORJI ............................................ 8 2.5.2 KOMPOZITNI IZOLATORJI ................................................................ 9 2.5.3 KARAKTERISTIKE IZOLATORJEV .................................................... 9 2.6 KONZOLE ................................................................................................ 11 2.6.1 KONZOLE ZA GOLE VODNIKE........................................................ 12 2.6.2 KONZOLE ZA PIV............................................................................. 12 2.6.3 KONZOLE ZA BETONSKI DROG ..................................................... 12 2.7 SN ODVODNIK ........................................................................................ 12 TEORETIČNA IZHODIŠČA VZDRŽEVANJA .................................................. 15 STATISTIKA DOGODKOV NA OBRAVNAVANEM OMREŽJU ...................... 28 4.1 PREGLED DOGODKOV V ELEKTRO LJUBLJANA ................................. 28 4.2 PREGLED MESTA DOGODKOV ............................................................. 29 4.3 VZROK DOGODKA ................................................................................. 30 4.4 OMEJITVE DOBAVE EL. ENERGIJE ...................................................... 32 4.5 DELOVANJE IZKLOPNIH NAPRAV......................................................... 33 IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH DEL NA SN OMREŽJU .......... 33 5.1 IZVAJANJE VZDRŽEVANJA.................................................................... 34 5.2 PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE ............................................................. 35 5.3 ROKI ZA VZDRŽEVANJE ........................................................................ 35 5.4 KOREKTIVNO VZDRŽEVANJE ............................................................... 36 5.5 NAČRTOVANJE VZDRŽEVANJA ............................................................ 36 5.6 DOKUMENTACIJA .................................................................................. 36 5.7 SPREMLJANJE, NADZOR IN OBVEŠČANJE ......................................... 37 ORGANIZACIJA VZDRŽEVALNIH DEL NA SN NADZEMNIH VODIH ............ 38 6.1 OBHODI TRAS ........................................................................................ 38 6.2 POSEKI TRAS ......................................................................................... 40 6.3 REVIZIJA ................................................................................................. 41 6.4 ZAMENJAVA POŠKODOVANIH DELOV ................................................. 43 6.5 ZAMENJAVA DROGOV ........................................................................... 47 6.5.1 DOGOVARJANJE ............................................................................. 47 6.5.2 DOKUMENTI .................................................................................... 47 6.5.3 IZVEDBA DEL ................................................................................... 47 6.6 UREJANJE OKOLICE .............................................................................. 49 6.7 PISANJE POROČIL ................................................................................. 49 OCENA STROŠKOV IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH DEL ............................... 49 7.1 PREGLEDI SN VODOV ........................................................................... 49 7.2 REVIZIJE SN VODOV.............................................................................. 51 7.3 STROŠKI VZDRŽEVANJA SN ................................................................. 52 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 54 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 56 PRILOGE ........................................................................................................... 57 KAZALO SLIK Slika 1: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana ................................................................ 2 Slika 2: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana po nadzorništvih ..................................... 3 Slika 3: PKI izolator ................................................................................................ 11 Slika 4: Prenapetostni odvodnik ............................................................................. 13 Slika 5: Hierarhična delitev vzdrževanja: koncept vzdrževanja, metode vzdrževanja, vzdrževalna dela in pravila ..................................................................................... 22 Slika 6: Žica na konzoli ........................................................................................... 38 Slika 7: Žica v zraku ............................................................................................... 39 Slika 8: Poškodovana pritrdilna žica ....................................................................... 39 Slika 9: Izolator v zraku .......................................................................................... 40 Slika 10: Žice v vejah ............................................................................................. 40 Slika 11: Žice v krošnji drevja ................................................................................. 41 Slika 12: Pragovno stikalo s gasilnimi komorami .................................................... 42 Slika 13: Daljinsko vodeno stikalo na ND ............................................................... 42 Slika 14: Stikalo na A-drogu ................................................................................... 43 Slika 15: Strela ....................................................................................................... 44 Slika 16: Havarije Gozd 2008 ................................................................................. 44 Slika 17: Zlomljene betonske klešče ....................................................................... 45 Slika 18: Zlomljen ND ............................................................................................. 45 Slika 19: Uničen prenapetostni odvodnik ................................................................ 46 Slika 20: Požgan ND .............................................................................................. 46 KAZALO TABEL Tabela 1: Stanje omrežja 2013 ................................................................................. 5 Tabela 2: Podporni keramični izolatorji ..................................................................... 9 Tabela 3: Podporni kompozitni izolatorji ................................................................. 10 Tabela 4: Stekleni kapasti izolatorji ........................................................................ 10 Tabela 5: Viseči kompozitni izolatorji ...................................................................... 11 Tabela 6: Število odjemalcev na RTP za okolico Elektra Ljubljana ......................... 13 Tabela 7: Dolžina SN voda na odjemalca v Nadzorništvu Grosuplje ...................... 14 Tabela 8: Prikaz števila odjemalcev na TP v Nadzorništvu Grosuplje ..................... 14 Tabela 9: Pregled dogodkov v Elektru Ljubljana ..................................................... 28 Tabela 10: Prikaz števila motenj ............................................................................. 28 Tabela 11: Pregled mesta dogodkov ...................................................................... 30 Tabela 12: Prikaz atmosferskih in elementarnih vzrokov ........................................ 30 Tabela 13: Prikaz tujih vzrokov ............................................................................... 31 Tabela 14: Prikaz lastnih vzrokov ........................................................................... 31 Tabela 15: Prikaz posebnih vzrokov ....................................................................... 32 Tabela 16: Prikaz omejitve dobave električne energije ........................................... 32 Tabela 17: Prikaz delovanja izklopnih aparatov ...................................................... 33 Tabela 18: Prikaz rokov za vzdrževanje ................................................................. 35 Tabela 19: Prikaz stroškov vzdrževanja ................................................................. 52 KRATICE IN AKRONIMI SN: NNO: RTP: TP: DE: LM: CV: DCV: RP: DVLM: VN: N-drog: SODO: PIV: TT: NT: EEO: DPN: PID: PKI: Srednja napetost Nizko napetostno omrežje Razdelilna transformatorska postaja Transformatorska postaja Distribucijska enota Ločilno mesto Center vodenja Dispečerski center vodenja Razdelilna postaja Daljinsko vodeno ločilno mesto Visoko napetostno omrežje Nosilni drog Sistemski operater distribucijskega omrežja Pol izoliran vodnik Tokovni transformator Napetostni transformator Elektro energetsko omrežje Delo pod napetostjo Projekt izvedenih del Podporni kompozitni izolator POJMOVNIK RCM: (Reliability zanesljivosti. Centered Maintenance) vzdrževanje s poudarkom na ICES – Višja strokovna šola 1 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija UVOD V diplomski nalogi sem podrobno predstavil vzdrževanje srednje napetostnih (v nadaljevanju SN) nadzemnih vodov v distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana okolica. Vzdrževanje SN nadzemnih vodov in SN postrojev pomeni, da jih moramo vzdrževati v taki meri, da ostanejo v takem stanju kot smo jih vgradili in postavili. Zagotoviti moramo 100 % prenos električne energije do končnih uporabnikov. Da pride energija do uporabnika, je potrebno marsikaj storiti in narediti. Potrebno je izvajanje obhodov po trasi, menjavanje poškodovanih in dotrajanih delov, menjava dotrajanih lesenih drogov, revizija progovnih stikal in TP. Največjemu distribucijskemu podjetju v Sloveniji je pomembno, da je na njegovem ozemlju zelo malo ali skoraj nič okvar, kar pomeni, da je kakovost električne energije v okvirih, ki jih predpisuje regulator Javne Agencije za energijo – kar pa je skoraj nemogoče zagotoviti. Lahko pa pripomoremo k temu, da je teh okvar zelo malo. S preventivnim vzdrževanjem se lahko ohranja zadovoljstvo samih odjemalcev. V današnjem času, ko je električna energija zelo pomembna, so ljudje zelo negativno razpoloženi oziroma kritični ob izpadih elektrike. Za primer vzemimo, da bi lahko tovarna, ki ima velik odjem, ostala brez električne energije, ker bi na N-drog padlo drevo in ga poškodovalo, poleg tega pa še nadzemne vodnike. To bi za Elektro Ljubljana pomenilo veliko izgubo prihodka. V takih primerih lahko takoj nastopijo tožbe zaradi izpada. Da do takih primerov ne pride, se lotimo postopka odstranjevanja dreves. To je bistvo preventivnega vzdrževanja, ki pa je v nadaljevanju naloge bolj podrobno predstavljeno. Kadar nastanejo okvare kot posledica tujih vzrokov (padec drevja, ptiči, vegetacija in drugi dejavniki), temu rečemo korektivno vzdrževanje. Tukaj pa ničesar ne moremo predvideti. To se je pokazalo pri letošnjih februarskih havarijah – žled. Tudi stroški so nepredvidljivi. To je žal slabost korektivnega vzdrževanja, ki pa je bolj podrobno opisano v sami nalogi. Za zamenjavo ali popravljalna dela na SN postrojih in SN omrežju sem predstavil ustrezne dokumente – za začetek del in o končanih delih. Teh dokumentov se moramo strogo držati in jih pri delu tudi upoštevati, še posebej pa PET ZLATIH PRAVIL. Kadar koli in kar koli delamo na SN omrežju, moramo obvezno preko radijske postaje, ki so v avtomobilih, komunicirati z dispečerskim centrom vodenja. Ničesar se ne sme narediti brez vednosti dispečerjev. Na koncu naloge so predstavljeni stroški preventivnega in korektivnega vzdrževanja na letni ravni za nadzorništvo Grosuplje. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 1 od 61 ICES – Višja strokovna šola 2 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OMREŽJA Elektro Ljubljana je po velikosti napajanega območja in tudi po številu napajanih odjemalcev največje slovensko distribucijsko podjetje. Podjetje sledi svetovnim trendom – tako glede vgrajene opreme in naprav, kot tudi na področju daljinskega vodenja posameznih ključnih naprav. To omogoča doseganje zahtevnih standardov kakovosti električne energije, ki se v zadnjih letih uveljavljajo v Evropi in svetu. Kot kaže slika 1[2], je ozemlje, na katerem so naprave podjetje Elektra Ljubljana, d. d., veliko. Meji s tremi distribucijskimi enotami, in sicer Elektro Primorska, Elektro Gorenjska ter Elektro Celje in tudi na ozemlje sosednje Hrvaške. Elektro Ljubljana, d. d., upravlja skupaj 17.518,4 km vodov na 6.166 km2 velikem oskrbovalnem območju in preko 5.295 transformatorskih postaj (TP) SN/0,42 kV napaja 327.689 odjemalcev, od tega 90 % gospodinjskih in 10 % poslovnih odjemalcev. Elektro Ljubljana, d. d., dobavlja električno energijo na 6.166 km2 velikem območju. To predstavlja približno tretjino Slovenije[1]. Slika 1: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 2 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 2: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana po nadzorništvih (Vir: Elektro Ljubljana) Elektro Ljubljana se deli na: DE LJUBLJANA MESTO, DE LJUBLJANA OKOLICA, DE TRBOVLJE, DE KOČEVJE, DE NOVO MESTO. V nalogi bo obdelana dejavnost vzdrževanja SN vodov v DE LJUBLJANA OKOLICA, ki ima največ nadzorništev. V vsakem nadzorništvu so skupine za vzdrževanje in skupine za števčne storitve. V nekaterih nadzorništvih so tudi skupine za izgradnjo ter avtopark. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 3 od 61 ICES – Višja strokovna šola 2.1 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija OBSEG OMREŽJA Elektro Ljubljana okolica ima skupaj devet nadzorništev, in sicer: nadzorništvo Domžale, nadzorništvo Litija, nadzorništvo Kamnik, nadzorništvo Zagradec, nadzorništvo Grosuplje, nadzorništvo Cerknica, nadzorništvo Vrhnika, nadzorništvo Logatec, nadzorništvo Žiri. Vzdrževati mora vsega skupaj 1,428.907 m nadzemnih golih vodov. Poleg njih mora še oskrbovati 197.685 m nadzemnih polizoliranih vodnikov oziroma PIV vodnikov. Elektro Ljubljana okolica mora vzdrževati 7.315 m nadzemnega vodnika Ericsson. V nalogi bo predstavljeno le delo nadzorništva Grosuplje. Le-to meji s šestimi nadzorništvi. To so nadzorništvo Domžale, Litija, Zagradec, Vrhnika. To so nadzorništva od okolice. Meji tudi na DE Ljubljana mesto in z DE Kočevje z nadzorništvom Dobrepolje. Nadzorništvo ima devet mejnih ločilnih mest z naslednjimi nadzorništvi: z nadzorništvom DE Ljubljana mesto Polje je eno mejno ločilno mesto (LM) GR01 (Grosuplje01), ki je pred RTP-jem Polje; z nadzorništvom Domžale je eno mejno LM Č84 (Črnuče 84); z nadzorništvom Litija je eno mejno LM Č50 (Črnuče 50); z nadzorništvom Zagradec sta dva mejna LM PO46 (Polica 46) in PE TP Stranska Vas (Peščenik TP Stranska vas); z nadzorništvom Vrhnika je eno mejno LM P7 (Podtabor 7); z nadzorništvom DE Kočevje Dobrepolje sta dve mejni LM KA62 (Karlovica 62) in VL55 (Velike Lipljene 55). V nadzorništvu je skupina za vzdrževanje omrežja, skupini po pet članov za izgradnjo omrežja, katere delujeta po celi okolici Elektra Ljubljane, skupina za števce in oddelek za projektivo ter skupina za izdelavo priključkov. V nadzorništvu je zaposlenih okoli 30 ljudi. V skupini za vzdrževanje omrežja je zaposlenih 7 ljudi. Ta skupina vzdržuje celotno omrežje – od nadzemnih vodov, priključkov na omrežju, podzemnih vodov in urejanja okolice okoli jamborskih postaj, zidanih in montažnih postaj. Skupina tudi izvaja 24-urno dežurstvo, da so lahko uporabniki kakovostno napajani. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 4 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Nadzorništvo vzdržuje 197.422 m nadzemnih vodov z golimi vodniki različnih presekov, 41.425 m nadzemnih polizoliranih vodnikov ter 2624 m nadzemnega vodnika Ericsson. 2.2 TIPI VODNIKOV Poznamo več tipov vodov: nadzemni goli vodi, nadzemni kabelski vodi ali Ericsson, nadzemni polizolirani vodi, podzemni kabelski vodi. Tabela 1 kaže pregled obsega vodov, števila TP in kabelskih jaškov v posameznih nadzorništvih. Nadz. Kamnik Domžale Grosuplje Zagradec Litija Vrhnika Logatec Cerknica Žiri NNOSKS Km NNOkabel km 251 269 348 310 244 389 149 212 372 211 515 475 145 75 268 102,10 108 122 TP kom SNgoli km SNPIV km SNkabel km KB jaški kom 318 292 311 183 148 288 146 165 165 154,3 217 220 158,6 100,5 232,7 100,6 168 134,3 7,6 5,8 41,7 8,7 25,7 33,8 22,9 9,9 47,3 78 97,7 55,1 16,3 16,9 74,1 29,2 25,8 19,5 480 345 237 38 131 160 91 85 40 Tabela 1: Stanje omrežja 2013 (Vir: Elektro Ljubljana) 2.3 VODNIK Poznamo več vrst vodnikov in različne preseke. Za nadzemne vode uporabljamo gole vodnike Al-Fe preseka 25 mm2, 35 mm2 in 70 mm2. Al-Fe se uporablja zato, ker ima ta vodnik v snopu žic na sredini jekleno žico zaradi nosilnosti. Največ se uporabljajo goli vodniki preseka Al-Fe 70 mm2. Uporablja se tudi presek Al-Fe 35 mm2, toda ta presek se vedno pogosteje zamenjuje z večjim presekom Al-Fe 70 mm2. Vodnik Al-Fe 25 mm2 se pa skoraj ne uporablja več in se ga opušča. Poznamo tudi polizolirani vodnik ali PIV vodnik. Slednjega največkrat uporabljamo tam, kjer je veliko dreves. Ovit je v črno plastiko in se lahko dotika vej ali krošenj Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 5 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija dreves, zato se ga uporablja za traso skozi gozdove. Ima presek 70 mm2, upogljivost tega vodnika je odvisna od dobavitelja. Je mehke in trde izvedbe. V originalu izhaja izvedba tega vodnika iz Skandinavije, ki je mehka[3]. 2.4 DROGOVI V Elektro Ljubljana okolica uporabljamo različne tipe drogov, in sicer: lesene drogove, betonske drogove. 2.4.1 LESENI DROGOVI Poznamo več vrst lesenih drogov: nosilni drog, A-drog, kotni A-drog, odcepni A-drog, razbremenilni A-drog, končni A-drog. Sam transport teh drogov se izvaja s primernimi tovornjaki in prikolico. Dolžine so od 8 m do 11 m. Vse je odvisno od lokacije in namena tega navadnega ali A-droga. Drogovi za izgradnjo daljnovodov so iz mehkega ali trdega lesa v enojni izvedbi. Poznamo smrekove drogove in kostanjeve drogove. Smrekovi drogovi se impregnirajo. Ta impregnacija je neke vrste zaščita proti vremenskim vplivom. Za višino droga se odločimo na podlagi osnovnih podatkov za daljnovode, kot so razpetine, vrste drogov. Sama postavitev ali zamenjava navadnega droga ali A-droga zahteva določeno izvedbo del in določeno število ljudi. Kjer je možnost, se to postavlja s hidravlično roko, kjer pa te možnosti ni zaradi terena, se pa postavlja ročno. Jama se izkoplje z gradbeno mehanizacijo ali pa ročno, vendar to samo tam, kjer ni možnosti z mehanizacijo. Drogove v zemljo zakopljemo z betonskimi kleščami. Tako nosilni drog ali A-drog ostane zdrav dlje časa – najmanj 15 let, če se prej ne zgodi kaj drugega. Vsi leseni drogovi morajo biti oštevilčeni, označeni z letnico gradnje in opremljeni z opozorilnimi tablicami. Na njih piše: POZOR! VISOKA NAPETOST! Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 6 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 2.4.2 BETONSKI DROGOVI Poznamo nekaj vrst betonskih drogov: nosilni drog – NO10, kotni drog – K10, zatezni drog – Z10, zatezni drog za TP – Z10TP, nosilni drog – N12, kotni drog – K12, zatezni drog – Z12, zatezni drog za TP – Z12TP. Betonski drogovi so se v Evropi začeli uporabljati v začetku tega stoletja. Pri nas so se začeli uporabljati v zadnjih desetih letih. Za elektrodistribucijo jih izdeluje slovensko gradbeno podjetje SGP PRIMORJE. Za identifikacijo proizvoda je v vsak drog vtisnjena označba, ki vsebuje: znak proizvajalca, leto proizvodnje, kataloško označbo, nosilnost droga v vrhu[5]. Za vse betonske drogove se izvaja kontrola kakovosti. Ta kontrola se izvaja vsakodnevno. Za vgrajeno jeklo so na razpolago potrdila kakovosti in atesti proizvajalcev. Drogovi se lahko transportirajo po železnici in po cestah, vendar z vlačilci ali z manjšimi kamioni s temu primerno prikolico. Nalaganje in razkladanje se izvaja s hidravličnimi dvigali. Tudi postavitev betonskega droga na terenu se izvaja z ustrezno gradbeno mehanizacijo (hidravlična roka in jeklena vrv). Pred samo postavitvijo droga je treba izvesti izkop jame oziroma že pripravljen temelj, ki je iz betonske cevi ustreznega premera. Tukaj se medprostor med drogom in betonsko cevjo zapolni z vodo in peskom, katerega je potrebno dobro nabiti. Samo vzdrževanje teh betonskih drogov ni potrebno, če se upoštevajo vsa navodila proizvajalca. So tudi obstojni na vse vremenske razmere[5]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 7 od 61 ICES – Višja strokovna šola 2.5 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija IZOLATORJI Poznamo več tipov izolatorjev: o keramične, o steklene, o kompozitne. 2.5.1 KERAMIČNI IN STEKLENI IZOLATORJI V današnjem času se keramičnih in steklenih izolatorjev uporablja čedalje manj. Nadomeščajo jih kompozitni izolatorji. Problem keramičnih in steklenih izolatorjev je predvsem sama teža izolatorja in odkrivanje okvar na izolatorju. Da je kaj narobe na samem izolatorju, se težko vidi, dokler ne prideš čisto blizu. Ko se keramični ali stekleni izolator razbije, so delci povsod. Novi kompozitni ali silikonski izolator pa samo prebije in ga ne raztrešči, kadar vanj udari strela. Sami kompozitni izolatorji so veliko lažji od steklenih in keramičnih izolatorjev. To se najbolj občuti tam, kjer se pojavljajo verige oziroma dvojni izolatorji, kjer daljnovod prečka cesto. Prikaz označevanja : VS VHD XX - YY Vzmetna sponka Oznaka po DIN 48004 Nazivna Vložek napetost Izolatorji so označeni na naslednji način: a) Normalna površinska razdalja VHD 20 VHD 20-PbSb c) Normalna površinska razdalja s sponko b) Povečana površinska razdalja VHD 25 VHD 25-PbSb d) Povečana površinska razdalja s sponko VS VHD 20-PbSb VS VHD 25-PbSb Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 8 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 2.5.2 KOMPOZITNI IZOLATORJI Imamo več tipov kompozitnih izolatorjev: o o podporni kompozitni izolatorji-PKI, natezni kompozitni izolatorji. Kompozitni podporni izolatorji imajo izolacijsko glavo, integrirano vzmetno sponko za vpenjanje vodnikov ter za varno montažo skozi gozd. Odporni so tudi na UV sevanje ter vremenske vplive. Natezni kompozitni izolatorji imajo od steklenih ali keramičnih izolatorjev manjši premer reber in so tudi kratki. Imajo iste lastnosti kot jih imajo PKI[2]. 2.5.3 KARAKTERISTIKE IZOLATORJEV Podporni keramični izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam za 20 kV omrežje: Tip izolatorja Nazivna napetost v kV Min. preskočna razdalja v mm Minimalna plazilna razdalja v mm Minimalna prelomna sila na upogib v kN Min. vzdržna udarna napetost na suhem 1,2/50 kV Min. vzdržna napetost 50Hz 1 min, dež v kV Maksimalna teža v kg Višina v mm Število reber VHD 20, VHD VHD 25, VHD 20-PbSb, 25-PbSb, VS VHD 20-PbSb VS VHD 25-PbSb 24 24 250 250 384 435 12,5 12,5 125 150 50 65 4,4 185 3 6,1 215 3 Tabela 2: Podporni keramični izolatorji (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 9 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Podporni kompozitni izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam za 20 kV omrežje. Tip izolatorja PSI 24N in PSI 24 PSI 24L in PSI 24 N/S L/S 24 24 Najvišja obrat. napetost v kV 480 600 Min. plazilna razdalja v mm 12,5 12,5 Minimalna prelomna sila na upogib v kN 125 170 Min. udarna napetost na suhem 1,2/50 kV 50 70 Vzdržna napetost 50Hz 1 min, dež v kV 1,8 2,0 Maksimalna teža v kg 300 300 Višina v mm Tabela 3: Podporni kompozitni izolatorji (Vir: Elektro Ljubljana) Stekleni kapasti izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam: TipF F Uis Uid kN U120 120 70 40 U120 AS 120 85 50 Uwdp Uwdn U0 A d kV mm 100 103 130 320 16 120 125 130 440 16 m X Z kg mm mm 3,8 255 146 5,5 280 146 me kg 29 37 Tabela 4: Stekleni kapasti izolatorji (Vir: Elektro Ljubljana) Legenda: Uis – vzdržna izmenična napetost na suhem [V]; Uid – vzdržna izmenična napetost v dežju [V]; Uwdp – vzdržna atmosferska udarna napetost – pozitivna [V]; Uwdn – vzdržna atmosferska udarna napetost – negativna [V]; U0 – najmanjša prebojna napetost v olju [V]; A – min. plazilna pot [mm]; d – dimenzije montaže po IEC 120 in IEC 372 [mm]; m – okvirna max. masa izolatorja [kg]; X – premer izolatorja [mm]; Z – višina izolatorja [mm]; me – masa napolnjene embalaže [kg]; F – najmanjša natezna zrušilna trdnost [N][2]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 10 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Viseči kompozitni izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam: VKI 24N / 0 ali 90 Tip izolatorja 24 Najvišja obrat. napetost kV Min 480 Min. plazilna razdalja mm 220 Min preskočna razdalja v mm 70 Min. prel. sila kN Min 125 Vzdr. udarna nap na suhem 1,2/50 kV Min 50 Vzdržna napetost 50Hz 1min, dež kV 1 Ovirna teža daN do 460 Okvirna skupna dolžina siva Barva – zaželjena VKI 24P / 0 ali 90 24 Min 600 250 70 Min 170 Min 70 1,1 do 500 siva Tabela 5: Viseči kompozitni izolatorji (Vir: Elektro Ljubljana) Slika 3: PKI izolator (Vir: http://www.izoelektro.com/nasi-produkti/17) 2.6 KONZOLE Konzole, ki jih uporabljamo, so vse izdelane iz vročega cinkanega jekla, zato so odporna proti vsem atmosferskim vplivom. Uporabljamo konzole za gole vodnike in konzole za polizolirane vodnike – PIV. Uporabljamo tudi konzole za betonske drogove. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 11 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 2.6.1 KONZOLE ZA GOLE VODNIKE Za gole vodnike uporabljamo več tipov konzol: konzola za nosilni drog, konzola za nosilni križni drog, konzola za kotni A-drog, konzola za razbremenilni A-drog, konzola za odcepni A-drog, konzola za odvodnike. 2.6.2 KONZOLE ZA PIV Za PIV uporabljamo naslednje: nosilna konzola za nosilni drog, razbremenilna konzola na razbremenilnem ali končnem A-drogu, kotna konzola za kotni A-drog, nosilna križna konzola za nosilni drog, zatezna konzola na nosilnem drogu, odcepna konzola za na A-drog. 2.6.3 KONZOLE ZA BETONSKI DROG Za betonske drogove uporabljamo naslednje konzole: 2.7 razbremenilno konzolo, odcepno konzolo, končno konzolo, konzolo za odvodnike z objemko. SN ODVODNIK Tip SN odvodnika 2SS15N so namenjeni zaščiti srednje napetostnih omrežij v elektrogospodarstvu pred direktnim udarom strele. Ta tip SN odvodnika deluje v napetostnem razredu od 3 kV do 45 kV in so namenjeni za zunanjo uporabo oziroma montažo. Varistorji iz cinkovega oksida so nelinearni upori, pri katerih je tok odvisen od napetosti. Odvodniki z vgrajenimi ZnO varistorji imajo veliko upornost. Ob nastopu prenapetosti se upornost zmanjša v času 25 ns. Zaradi tega ima odvodnik sposobnost odvajanja velikih tokov v zelo kratkem času. Po prenehanju prenapetosti se upornost ponovno poveča na prvotno stanje. Odvodnik tega tipa, ki ga največ Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 12 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija uporabljamo, vzdržijo najmanj 20 udarov atmosferskih praznjenj. V splošnem velja, da naj bo prenapetostni odvodnik priključen čim bližje ščitni napravi[6]. Slika 4: Prenapetostni odvodnik (Vir: http://www.izoelektro.com/nasi-produkti/15) 2.8 TABELARIČNI PREGLED NAPRAV RTP Št. odjemalcev Število TP Št. odjemalcev/ TP Grosuplje 16.533,0 290 57,01 Kamnik 14.702,0 606 24,26 Domžale 19.502,0 850 22,94 Žiri Vrhnika 2.926,0 9.636,0 399 466 7,33 20,68 Logatec Litija 5.220,0 7.301,0 299 542 17,46 13,47 Cerknica 6.020,0 468 12,86 Tabela 6: Število odjemalcev na RTP za okolico Elektra Ljubljana (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 13 od 61 ICES – Višja strokovna šola Ime DV Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija dolžina DV [m] Št. uporabnikov na DV dolžina DV / uporabnika [m/up] DV ČRNUČE 54.374,0 1.521 35,75 DV DOBRUNJE DV POLICA 12.446,0 46.151,0 17 1.532 732,12 30,12 DV PEŠČENIK 23.592,0 1.033 22,84 DV SLIVNICA 5.810,0 815 7,13 DV PODTABOR DV VRHNIKA 76.322,0 37.081,0 4.167 3.343 18,32 11,09 DV DOBREPOLJE 12.777,0 815 15,68 DV IMP 12.700,0 4 3.175,00 967,0 1 967,00 KB KOLODVOR KB MOTVOZ 7.090,0 7.007,0 1.657 969 4,28 7,23 KB MIZARSTVO 6.531,0 659 9,91 KB OMAHEN Tabela 7: Dolžina SN voda na odjemalca v Nadzorništvu Grosuplje (Vir: Elektro Ljubljana) Ime DV in KB Št. odjemalcev Št. TP odjemalci / TP DV ČRNUČE 1.521,0 47 32,36 DV DOBRUNJE DV POLICA 17,0 1.532,0 1 46 17,00 33,30 DV PEŠČENIK 1.033,0 20 51,65 DV SLIVNICA 815,0 6 135,83 DV PODTABOR 4.167,0 76 54,83 DV VRHNIKA 3.343,0 46 72,67 DV DOBREPOLJE 815,0 9 90,56 DV IMP KB OMAHEN 4,0 1,0 1 1 4,00 1,00 1.657,0 15 110,47 KB MOTVOZ 969,0 18 53,83 KB MIZARSTVO 659,0 9 73,22 KB KOLODVOR Tabela 8: Prikaz števila odjemalcev na TP v Nadzorništvu Grosuplje (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 14 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija TEORETIČNA IZHODIŠČA VZDRŽEVANJA 3 Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in menedžerskih del, vključno z nadzorom. To pa z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje, ko je sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena. Jasno je, da je v teh letih področje vzdrževanja doživelo pravi razcvet z uvajanjem diagnostičnih metod in ugotavljanjem stanja naprav, kar omogoča izvajanje preventivnega vzdrževanja po stanju naprav. Poleg razvoja metod vzdrževanja je pomembno vlogo imela tudi informatizacija vzdrževanja, ki zajema bazo tehničnih podatkov o napravah in vodih ter baze podatkov o rezultatih diagnostičnih posegov oz. rezultatov meritev in preizkusov posameznih naprav. Največji napredek pa predstavlja uporaba dlančnikov, ki omogočajo spremljanje in evidentiranje izvajanja vzdrževalnih del na terenu ob samih napravah. Na področju vzdrževanja se dosegajo veliki teoretični dosežki, zlasti na področju strojništva (vesoljska tehnika, letalstvo, mornarica, jedrska energetika). Ta področja so tudi pripeljala do novih pristopov k vzdrževanju naprav. Postavljen je celosten pogled na področje vzdrževanja, ki ga hierarhično delimo na naslednji način: koncepti vzdrževanja, metode (načini) vzdrževanja, vzdrževalna dela in vzdrževalna opravila. Vzpostavitev jasne hierarhije je potrebna zaradi enostavnega in učinkovitega izvajanja in spremljanja funkcije vzdrževanja. Omenjeno je še zlasti pomembno v novejšem času, ko se tovrstna prizadevanja vključujejo v proces upravljanja s sredstvi (asset management). Na področju elektroenergetike se je najbolj uveljavil koncept v zanesljivost usmerjenega vzdrževanja (RCM – reliability centered maintenance). To je posledica pomembnosti navedenega sistema in pomembnosti zanesljivega ter varnega obratovanja vseh elementov in s tem zahtev po zanesljivem napajanju odjemalcev[4]. 3.1 OPREDELITEV DEFINICIJ IZBRANIH POJMOV Na področju vzdrževanja pa je v tem času prišlo do velikega napredka, še zlasti pri uporabi informacijskih tehnologij in diagnostičnih metod, to pa vse zahteva Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 15 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija posodobitev nekaterih izrazov. V nadaljevanju bodo prenovljene definicije naslednjih pojmov: vzdrževanje, preventivno vzdrževanje, korektivno vzdrževanje, pregled, revizija, remont, obnova (revitalizacija), diagnostika, diagnostična metoda, opravilo, stanje naprave, dogodek, vzrok dogodka, povod dogodka, načrtovani dogodek, nenačrtovani dogodek, odpoved, okvara, pomanjkljivost[4]. 3.1.1 PRENOVLJENE VZDRŽEVANJA DEFINICIJE OSNOVNIH POJMOV S PODROČJA Diagnostika Diagnostična metoda je postopek ugotavljanja parametrov, ki karakterizirajo delovanje posamezne naprave. Parametri se ugotavljajo na podlagi subjektivnih (predvsem s čutili) in objektivnih postopkov (meritve določenih parametrov). Diagnostika je proces določanja karakterističnih parametrov delovanja naprave ter analiza njihovih vrednosti z namenom opredeljevanja stanja posamezne naprave ali skupine naprav. Stanje naprave je lastnost, ki se opredeljuje na osnovi ugotavljanja in spremljanja vrednosti karakterističnih parametrov o delovanju in vzdrževanju naprave[4]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 16 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Dogodek Dogodek je sprememba stanja naprave, ki onemogoča ali ovira izvrševanje osnovne funkcije naprave. Vzrok dogodka so nezaželeni pojavi in okvare, nastale pri izdelavi, montaži ali v obratovanju, ki povzročijo nastanek dogodka. Povod dogodka je pojav omejenega trajanja, ki ima sprožilni učinek na nastanek dogodka. Načrtovani dogodek je: I. II. Namenska sprememba konfiguracije omrežja pred vzdrževalnimi deli in po njih. Namenska sprememba konfiguracije omrežja zaradi varnega izvajanja del na sosednji napravi (varnostni izklop). Nenačrtovani dogodek je naključna sprememba obratovalnega stanja omrežja ali naprave zaradi okvare, ki ima za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne energije. Po sanaciji okvare se z vklopom napajanja vzpostavi normalno delovanje. Odpoved je stanje, v katerem naprava ni delovala, kljub sprejetemu pravilnemu sprožilnemu ukazu. Okvara (nenačrtovani dogodek) je stanje, v katerem naprava ni sposobna opravljati funkcij (v celoti ali delno), zaradi katerih je vgrajena. Pomanjkljivost je stanje naprave, ki omogoča njeno normalno ali omejeno delovanje s tem, da ob izrednih okoliščinah lahko preide v okvaro[4]. Vzdrževanje – dela Pregled je delo, ki se opravlja periodično ali občasno pred nastankom okvare glede na priporočila proizvajalcev ali predhodne statistike okvar, glede na izkušnje strokovnjakov, na elementih postroja ali voda z namenom, da se ugotovi stanje naprave in po potrebi ukrepa ter ohrani življenjska doba naprave. Pri tem je obseg del minimalen in se opravlja med normalnim obratovanjem elementa postroja oz. voda. Izredni pregled je delo, ki se opravlja po izrednih dogodkih na elementih postroja ali voda z namenom, da se ugotovi stanje naprave (voda) in po potrebi ukrepa ter se Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 17 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija tako ohrani življenjska doba naprave. Izredni pregled predstavlja tudi dodaten pregled na zahtevo zunanjega organa (inšpektor, SODO). Revizija je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi periodično po navodilih proizvajalca oz. skladno z navodili za vzdrževanje naprave pred nastankom okvare z namenom, da se ohrani življenjska doba naprave. Pri tem so obseg del in stroški srednje veliki (do 5 % nabavne vrednosti naprave), naprava ali del postroja pa sta pri opravljanju revizijskih del praviloma v breznapetostnem stanju. Revizija zajema tudi odpravo s pregledom ali kako drugače ugotovljenih pomanjkljivosti. Remont je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi na osnovi stanja naprave pred nastankom okvare z namenom, da se ohrani življenjska doba naprave. Praviloma so obseg del in stroški sorazmerno veliki (do 15 % nabavne vrednosti naprave), naprava ali del postroja pa sta pri opravljanju remontnih del v breznapetostnem stanju. OPOMBA: Navedena vrsta del se v distribucijskih podjetjih ne izvaja. Obnova (revitalizacija) je delo na elementih postroja ali voda, ki se izvaja z namenom, da se podaljša njihova življenjska doba. Meritev je skupek ali niz opravil za določanje posamezne značilnosti naprave z namenom ugotavljanja ustreznosti naprave za njeno delovanje. Preizkus je postopek, s katerim se ugotovi obratovalna sposobnost naprave glede na vnaprej opredeljene lastnosti, ki jih mora izpolnjevati[4]. Vzdrževanje – metode Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in menedžerskih del, vključno z nadzorom, in sicer z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje, ko je sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena. Preventivno (preprečevalno) vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi pred nastankom okvare, z namenom, da se ohranja njihova življenjska doba. Korektivno (popravljalno) vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi po nastali okvari, in sicer z namenom, da se napravo povrne v stanje, ko je sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena[4]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 18 od 61 ICES – Višja strokovna šola 3.2 KRATEK VZDRŽEVANJA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija SPLOŠNI OPIS IZBRANEGA KONCEPTA Vzdrževanje elektroenergetskih naprav je področje, ki se v zadnjih desetih do dvajsetih letih zelo razvija in se posodablja z uporabo informacijske opreme. Potreba po vzdrževanju sodi v čas velikega razvoja industrije – od začetkov industrijske revolucije v drugi polovici in na koncu osemnajstega stoletja. To velja še zlasti po iznajdbi parnega stroja, ki je pospešil industrijsko proizvodnjo. V tej fazi je vzdrževanje opravljano stihijsko, brez uporabe kakršnih koli metod – okvara stroja je bil vzrok za njegovo vzdrževanje. Z razvojem proizvodnih sistemov z uporabo različnih vrst energentov (premog, nafta, plin, električna energija) in z razvojem sistemov krmiljenja in vodenja posameznih podsistemov se izkaže potreba po uvajanju metod preventivnega vzdrževanja. Osnovna naloga le-tega je, da prepreči morebitni nastanek okvare in tako ohrani napravo (podsistem, sistem) v brezhibnem stanju. Vzpostavita se metodi preventivnega vzdrževanja po času in metoda preventivnega vzdrževanja po stanju. Slednja se uveljavlja zlasti pri napravah in sistemih, ki jim z diagnostiko ugotavljamo stanje tako natančno – in s tem tudi potrebne vzdrževalne ukrepe –, da so tveganja za nastanek okvare – in s tem tudi izpada napajanja odjemalcev – minimalna. Nadgradnja metodi vzdrževanja je koncept vzdrževanja določenega sistema, ki zajema sistemski pristop k vzdrževanju naprav. S konceptom vzdrževanja se osredotočimo na dejavnike, ki so ključnega pomena za učinkovito, gospodarno in varno delovanje obravnavanega sistema. Za sisteme elektrogospodarstva (kakor tudi za jedrske elektrarne, letalstvo in vesoljske projekte) je odločilnega pomena zanesljivost, zato je v teh sistemih tudi primeren koncept RCM (Reliability Centered Maintenance) – vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti. Zakaj je navedeni koncept najprimernejši za uporabo v elektrogospodarskih podjetjih, utemeljujemo z naslednjimi dejavniki: Kakovost električne energije in s tem tudi zanesljivost napajanja odjemalcev je osnovno merilo učinkovitosti delovanja elektrogospodarskih podjetij – še zlasti distribucijskih podjetij. Zanesljivost napajanja odjemalcev je neposredno odvisna od zanesljivosti delovanja elektroenergetskega omrežja, naprav in omrežja; zanesljivost naprav je v tem kontekstu zelo pomemben dejavnik, ki neposredno vpliva na zanesljivost napajanja odjemalcev. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 19 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Vloga in vpliv posameznih naprav na zanesljivost napajanja odjemalcev je različna, kar pomeni, da se za posamezne skupine naprav lahko uporabljajo različne metode vzdrževanja. S stališča varstva okolja je nujno treba zagotoviti največjo možno zanesljivost naprav, katerih okvare negativno vplivajo na okolje, predstavljajo nevarnost za premoženje ali so nevarne za zdravje in življenje ljudi. Pri uveljavljanju tega koncepta je pomembna izbira metode, po kateri vzdržujemo posamezno vrsto opreme; izbira metode vzdrževanja je odvisna od zmožnosti (dosega) diagnostike glede ugotavljanja stanja posameznih naprav, kar omogoča sprejemanje kakovostnih in gospodarnih odločitev glede potrebnih vzdrževalnih posegov na napravah; bolj natančno kot je mogoče ugotoviti stanje naprave, manj tveganja je, da bo predmetna naprava okvarjena oz. ne bo sposobna opravljati funkcij, zaradi katerih je vgrajena. Pomembnost zanesljivosti je treba sistemsko vgraditi v poslovanje elektrogospodarskih podjetij, da se delovanje vseh zaposlenih usmerja v kakovostno in učinkovito izvajanje del, ki vplivajo na zanesljivost naprav. Navedeni ukrepi se izvajajo v postopkih uvajanja sistemov kakovosti v posameznih podjetjih. Pomembnost uporabe tega koncepta je tudi v tem, da je njegovo izvajanje v skladu z zahtevami sistema upravljanja s sredstvi (»asset managementa«), zato se ta pristop uvaja v številna podjetja[4]. Koncept vzdrževanja s poudarkom na zanesljivosti ima tudi to prednost, da ga je mogoče uvajati postopno v skladu s principom optimiranja stroškov in koristi za podjetje. Najprej se uvaja pri napravah, pri katerih se pričakuje največji prihranek sredstev in s tem največji ekonomski učinki ter povečanje zanesljivosti delovanja. Uvajanje koncepta RCM mora slediti podrobni analizi nekaterih ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost. Za posamezne skupine naprav je treba razčleniti naslednje dejavnike: o o o o o o o določiti funkcionalnosti in obratovalne standarde, ugotoviti načine prenehanja funkcionalnosti, opredeliti načine nastanka okvare, določiti učinke okvar, določiti posledice okvar, opredeliti ukrepe za preprečevanje okvar, predlagati privzete ukrepe. Kakovostna določitev navedenih dejavnikov omogoča hitro in učinkovito uvajanje RCM koncepta in s tem tudi koristi, ki jih ta prinaša[4]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 20 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija V nadaljevanju so razčlenjeni koncepti, metode, vzdrževalna dela in vzdrževalna opravila, ki sodijo v pomembne dejavnike oblikovanja in uresničevanja koncepta RCM. Hierarhično si sledijo v vrstnem redu: koncept → metode → vzdrževalna dela → vzdrževalna opravila, kot sledi v nadaljevanju: koncept vzdrževanja: RCM – vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti (v zanesljivost usmerjeno vzdrževanje); metode vzdrževanja: 1. preventivno (preprečevalno) vzdrževanje: - preventivno vzdrževanje po času, - preventivno vzdrževanje po stanju; 2. korektivno (popravljalno) vzdrževanje: - takojšnje korektivno vzdrževanje – interventno vzdrževanje, - odloženo korektivno vzdrževanje; vzdrževalna dela: - popravilo naprav oz. odprava okvar, izredni pregled, pregled, revizija, remont, diagnostika, meritve, preizkusi. opravila: - ugotavljanje stanja s pregledom, preverjanje (nivo olja, tesnil, pritrditev, itd.), preverjanje delovanja, čiščenje, poseki tras, mazanje, antikorozijska zaščita, nastavitve, zamenjava delov (popravila). Nabor teh dejavnikov omogoča izvajanje vzdrževalnih del v skladu s potrebami in zahtevami, ki so postavljene pred posamezna podjetja elektrogospodarstva. Z Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 21 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija upoštevanjem rezultatov statistike dogodkov in s spremljanjem stroškovnih parametrov pa je mogoče izbrati najustreznejšo metodo vzdrževanja posameznih naprav[4]. Hierarhična delitev področja vzdrževanja Slika 5: Hierarhična delitev vzdrževanja: koncept vzdrževanja, metode vzdrževanja, vzdrževalna dela in pravila (Vir: EIMV; Enotna navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja; študija št.: 2157) V Elektru Ljubljana je uveljavljena praksa izvajanja preventivnih in korektivnih vzdrževalnih del. Korektivna vzdrževalna dela se opravljajo v primeru nastanka nenačrtovanih dogodkov v sistemu, na katere ni mogoče v naprej vplivati oz. jih predvidevati. V ta namen so zgrajeni centri daljinskega vodenja, ki omogočajo hitro in učinkovitejše ukrepanje v primeru okvar, kar pomeni predvsem večanje zanesljivosti napajanja. Pri tem vplivamo predvsem na trajanje izpada napajanja in manj na število izpadov napajanja posameznih odjemalcev. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 22 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Za uspešno lokalizacijo in odpravo okvar so izven rednega delovnega časa organizirane dežurne ekipe, ki se v primeru potrebe tudi aktivirajo in odpravljajo posledice okvar nastalih v omrežju. Naslednji ukrep za zmanjšanje časov trajanja prekinitev napajanja je avtomatizacija SN nadzemnega omrežja, katere učinkovitost pa je odvisna od števila odjemalcev na izvodu, možnosti njihovega prenapajanja ter mesta in obsega nastajanja okvar na SN nadzemnem vodu. Preventivno vzdrževanje se opravlja pred nastankom okvare z namenom, da se naprava povrne ali ohrani v stanju, v katerem je sposobna opravljati funkcije, zaradi katerih je vgrajena. Preventivna vzdrževalna dela so načrtovana dela, pri čemer se upošteva Pravilnik o vzdrževanju (njegov osnutek iz leta 1997), Navodila o vzdrževanju DES (iz leta 1978), TP-8 iz leta 1968. Pri tem so postavljeni roki opravljanja vzdrževalnih del praviloma le za preglede ter meritve in izvajanje nekaterih diagnostičnih posegov (torej temu bi rekli vzdrževanje po času) za izvajanje revizij in zahtevnejših diagnostičnih posegov pa se odloča po potrebi, kar lahko rečemo glede na stanje naprave (torej preventivno vzdrževanje po stanju)[4]. Za uspešno in učinkovito izvajanje vzdrževalnih del ima Elektro Ljubljana organizirane vzdrževalne ekipe, ki so locirane na posameznih nadzorništvih v osrčju dela omrežja v njihovi pristojnosti. Temu primerno pa so organizirane tudi podporne dejavnosti kot so: administrativna dela, zajem podatkov iz BTP o napravah, na katerih se bodo izvajala vzdrževalna dela, podatki o potrebni vrsti in količini materiala za izvajanje vzdrževalnih del (skladišče), zagotavljanje ustreznih vozil (osebni avto, kombi, tovornjak – dvigalo idr.). Danes ustrezna informatizacija omogoča široko paleto uporabe informacijskih pripomočkov, od katerih so najpomembnejši uporaba dlančnikov, ki omogočajo neposredno povezavo z vsemi podatkovnimi bazami in tudi neposreden vnos podatkov o izvedenih vzdrževalnih delih na posameznih elementih distribucijskega omrežja[4]. Največji doseg informatizacije pa predstavlja daljinsko vodenje ključnih elektroenergetskih naprav v distribucijskem omrežju in s tem neposreden vpliv na njihovo stikalno oz. položajno stanje. Tu je še razlog več za čim večjo informatizacijo in vključevanje sistema dlančnikov tudi v podsistem daljinskega vodenja (blokada vklopa naprav, ki se vzdržujejo), da se tako doseže največja možna stopnja varnosti pri delu. Temu primerno je organiziran tudi nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del, katerega naloga je zagotavljati pravilno izvajanje posameznih nalog ter ugotavljati morebitne pomanjkljivosti in usmerjati nadaljnji razvoj področja vzdrževanja v Elektru Ljubljana[4]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 23 od 61 ICES – Višja strokovna šola 3.4 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija OPIS POTREBNE DOKUMENTACIJE ZA VZDRŽEVANJE Dokumentacija predstavlja vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo izvajanja vzdrževalnih del. Tako izpolnjuje zelo pomembno funkcijo povezano s pripravo, izvajanjem in shranjevanjem posameznih dognanj na področju vzdrževanja. Najprej bomo podali splošna načela dokumentacije potrebne za vzdrževanje, sledi kratek opis vsebine področnega standarda, ki obravnava tovrstno problematiko[4]. 3.4.1 NA SPLOŠNO O DOKUMENTIH VZDRŽEVANJA Vzpostavitev vsakega dokumentacijskega sistema, torej tudi dokumentacijskega sistema za vzdrževanje, mora slediti nekaterim zakonitostim, ki omogočajo kakovostno in učinkovito vodenje podatkov, uporabnih za različne namene. Vodila za vzpostavitev so naslednja: podatki oz. informacije morajo biti opredeljene jasno in kratko; v nabor podatkov zajeti le tiste nove podatke, ki se pogosto pojavljajo; obliko in velikost dokumentov, ki se uporabljajo na terenu, je treba prilagoditi razmeram uporabe; po možnosti uporabljati dlančnike in drugo sodobno tehnologijo; morebitni obrazci morajo biti enostavni in pregledni; vse postavke v njih pa morajo biti razumljive vsem uporabnikom; po možnosti naj bo čim več podatkov vpisanih vnaprej, da je dela na terenu čim manj, zajemati je treba samo tiste informacije in podatke, ki se uporabljajo za vnaprej določene namene, zagotoviti je treba enkraten vnos podatkov in njihovo razpršeno uporabo v številnih aplikacijah. V splošnem se dokumentacija za vzdrževanje deli na: konstrukcijsko dokumentacijo, ki zajema načrt opreme, načrt posameznih sklopov opreme, delavniške načrte, shemo instalacij idr.; tehnološko dokumentacijo, ki zajema diagnostični list, tehnološki postopek opravljanja del, mazalni načrt, popis okvar idr.; načrtno dokumentacijo, ki zajema delovni nalog, navodilo za vzdrževanje, listo rezervnih delov. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 24 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Neposredno izvajanje vzdrževalnih del oz. opravil je povezano s podatki, ki opisujejo naslednje dejavnike: I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. izvajalce vzdrževalnih del, čas opravljanja vzdrževanja, mesto opravljanja (predmetna naprava), vrsta del (pregled, revizija, obnova), potrebna orodja in pribor, potrebni material in rezervni deli, predvideno trajanje vzdrževalnih del (opravil), koordinacija med obratovanjem in vzdrževanjem zaradi minimiziranja izpada proizvodnje (časa nerazpoložljivosti naprave), ugotovljene pomanjkljivosti in okvare[4]. 3.4.2 OPIS DOKUMENTACIJE ZA VZDRŽEVANJE V pravilniku ločimo dve vrsti dokumentacije, ki je nujno potrebna za izvajanje funkcije vzdrževanja, in sicer: dokumentacijo za vzdrževanje, ki zajema podatke in informacije potrebne za natančno in tehnično brezhibno vgradnjo objektov oz. naprav in njihovo brezhibno delovanje; dokumentacijo o vzdrževanju, ki zajema podatke in informacije o vzdrževalnih posegih na objektih in napravah. Dokumentacija za vzdrževanje za vsak elektroenergetski objekt zajema projekte, akte, navodila, tehnične karakteristike ter rezultate preizkusov oz. atestiranj, kot sledi: projekt izvedenih del (PID), interni akt za vzdrževanje, tehnične karakteristike objektov in naprav, navodila proizvajalcev ali dobaviteljev vgrajenih naprav, rezultate tipskih in kosovnih preskusov, certifikate, dokazila in izjave o skladnosti. Posamezne vgrajene naprave morajo imeti podatke potrebne za njihovo enoznačno identifikacijo in podatke, ki zajemajo: oznako mesta vgradnje in tehnične karakteristike; dokumentacijo o opravljenih vzdrževalnih delih, obnovah in posodobitvah; statistiko pomanjkljivosti, okvar in dogodkov; rezultate diagnosticiranja stanja posameznih naprav; Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 25 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija rezultate meritev (merilni listi) in poročila o preizkusih. Trend razvoja podpornih informacijskih sistemov v vzdrževanju je v uporabi sodobnih podatkovnih baz, ki omogočajo enkraten vnos podatkov in njihovo uporabo v številnih aplikacijah. Zaradi večje učinkovitosti pri uporabi podatkov, se od shranjevanja podatkov in informacij zahtevajo še naslednje lastnosti: Dokumentacija mora biti urejena na tak način, da se ob premestitvi na drugo mesto skupaj z napravo prenesejo tudi pripadajoči dokumenti. Način vodenja dokumentacije ni predpisan, predpostavlja pa se ustrezna informatizacija posameznih opravil, ki zagotavlja enkraten in enostaven vnos podatkov, točnost, preglednost in dostopnost do posameznih podatkov. V PID se morajo sproti vnašati vse spremembe, nastale v dobi uporabe. Dokumentacijo za vzdrževanje je treba hraniti do fizične razgradnje EEO ali njenega dela. Tu je podanih nekaj osnovnih izhodišč za oblikovanje podatkov o napravah, ki jih je treba izpolnjevati za učinkovito in uspešno izvajanje vzdrževalnih del[4]. 3.4.3 OPIS DOKUMENTACIJE O VZDRŽEVANJU Opravljanje posameznih vzdrževalnih del mora opredeliti ustrezna dokumentacija, ki bo zajemala naslednje podatke in informacije vzdrževalnih delih na elektroenergetskem objektu oz. napravi: osnovni tehnični parametri vzdrževanega EEO; točen čas in datum začetka ter konca izvajanja vzdrževalnih del (po statistiki dogodkov čas in datum nastanka dogodka); pri prostorsko razpršenih EEO natančna lokacija izvajanja del; vrsta dela in predvideni obseg; opis izvedenih vzdrževalnih del; popis porabljenega materiala in rezervnih delov (bistvene postavke); stanje EEO kjer so dela izvajana; rezultati diagnostike, meritev in preizkusov posameznih naprav, s popisom uporabljenih instrumentov in naprav; stroški opravljenega dela (porabljen čas, material, transport, stroški morebitnih zunanjih izvajalcev); predlogi za vzdrževalne posege v prihodnje z oceno roka, v katerem naj se ta dela izvedejo; imena izvajalcev del in osebe, odgovorne za izvajanje del ter nadzor (to velja tudi za morebitne zunanje izvajalce); Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 26 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija za posamezne naprave je treba voditi statistiko vsega vzdrževanja (načrtovano, nenačrtovano, preventivno vzdrževanje, popravljalno (korektivno) vzdrževanje), ki omogoča izračun njihove zanesljivosti. Tudi v primeru dokumentacije o vzdrževanju, je treba izpolniti nekatere pogoje, ki so osnova za enostavno in učinkovito uporabo le-te, in sicer: dokumentacija mora biti pregledno urejena za posamezne naprave in za celoten EEO, dokumentacija za vzdrževanje in dokumentacija o izvajanju vzdrževalnih del mora biti stalno dosegljiva odgovornim osebam in izvajalcem vzdrževanja. Elektro Ljubljana ima na področju vzdrževanja uveljavljene predvsem naslednje dokumente: Navodila za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih naprav, ki jih sestavljajo: navodila za obratovanje, navodila za vzdrževanje, ki pa jih sestavljajo: navodila za preglede in vzdrževanje VN in SN nadzemnih vodov; navodila za preglede in vzdrževanje SN kabelskih vodov; navodila za preglede in vzdrževanje RTP, RP; navodila za preglede in vzdrževanje TP; navodila za preglede in vzdrževanje NN omrežij. Dokumentacija o vzdrževanju nam tako predstavlja vez med sedanjostjo in preteklostjo ter nam zagotavlja sledljivost opravljanja vzdrževalnih del na posameznih elektroenergetskih napravah[4]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 27 od 61 ICES – Višja strokovna šola 4 STATISTIKA OMREŽJU Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija DOGODKOV NA OBRAVNAVANEM V letni statistiki 2011 so prikazani pomembnejši statistični podatki o planiranih delih, okvarah in motnjah, ki so se v tem letu zgodili na SN omrežju podjetja Elektro Ljubljana okolica. Vsi dogodki SN se sproti ob nastanku beležijo v CV na posameznih poslovnih enotah, nato se pa vsi podatki preko računalnika beležijo v centru DCV v Ljubljani. Podatki se vnesejo v računalniško bazo podatkov, tako da je možna statistična obdelava preko posebnega programa. 4.1 PREGLED DOGODKOV V ELEKTRO LJUBLJANA Pregled dogodkov v Elektro Ljubljana Dogodki Št. vseh dogodkov Št. dogodkov na delovni dan Št. dogodkov na nedelovni dan Št. planskih dogodkov Št. neplanskih dogodkov ELJ KO LM LO NM TR 3.972 3.752 220 3.439 533 514 505 9 428 86 939 846 93 851 88 1.227 1.154 73 1.029 198 834 804 30 742 92 458 443 15 389 69 Tabela 9: Pregled dogodkov v Elektru Ljubljana (Vir: Elektro Ljubljana) Motnje Št. vseh motenj Št. motenj na delovni dan Št. motenj na nedelovni dan ELJ KO LM LO NM TR 1.124 961 163 127 114 13 59 54 5 486 401 85 299 254 45 153 138 15 Tabela 10: Prikaz števila motenj (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 28 od 61 ICES – Višja strokovna šola 4.2 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija PREGLED MESTA DOGODKOV Mesto dogodka Odcepni leseni drog Nosilni leseni drog Kotni leseni drog Razbremenilni leseni drog Nosilni betonski drog Kotni betonski drog Razbremenilni betonski drog Drogovi skupaj: ELJ KO LM 5 235 23 3 11 1 1 51 6 3 1 1 6 1 LO NM TR 48 7 2 97 2 1 33 7 1 3 55 102 44 29 39 12 80 50 4 54 48 4 1 53 11 19 1 31 1 15 5 21 1 25 1 27 3 2 19 1 7 10 102 19 25 119 19 6 1 1 279 1 16 62 Podporni porcelanski izolator Kapasti porcelanski izolator Kapasti stekleni izolator Izolatorji skupaj: 147 65 14 226 17 2 1 20 3 16 AL-FE vodnik(35 mm2) AL-FE vodnik(70 mm2) Poizolirani vodnik Vodniki skupaj: 36 93 36 165 21 34 29 84 2 Konzola Obešalni pribor Tokovna vez in sponka Žica za pritrditev vodnika Pritrdilna oprema skupaj: 10 13 146 1 170 19 2 1 5 1 6 1 Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 29 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Varovalke Ostali elementi Transformatorska postaja SN/NN Vod Distribucijski transformator Streha Prenapetostni odvodnik Energetski transformator SN celica Ostale naprave v omrežju Mest dogodka ni poznano 121 14 21 7 4 2 62 2 28 6 3 1.320 1.113 145 5 168 72 97 65 10 46 107 40 319 76 36 1 1 20 17 37 478 781 21 2 33 16 7 14 1 424 87 34 2 46 17 63 7 1 53 62 14 45 3 4 3 3 43 16 6 4 5 Tabela 11: Pregled mesta dogodkov (Vir: Elektro Ljubljana) 4.3 VZROK DOGODKA Atmosferski in elementarni vzroki Atmosferska prenapetost Direktni udar strele Požar Vihar Sneg, led, žled Megla, rosa, kondenz Poplave Potresi Plazovi Skupaj: ELJ KO LM LO NM TR 49 11 11 4 37 1 0 0 2 115 10 4 2 2 14 2 21 5 5 1 23 11 2 2 1 5 1 1 1 32 4 1 56 16 1 7 Tabela 12: Prikaz atmosferskih in elementarnih vzrokov (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 30 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Tuji vzroki Dotik, padec drevja Ptiči Ostale živali Namerna poškodba Zemeljska in bagerska dela Tuje osebe Izklop na zahtevo tretje osebe Material in izdelava Staranje ali obraba Obseg rastlinja Ostali tuji vzroki Skupaj: ELJ KO 115 11 3 1 20 7 18 16 174 150 9 524 37 1 3 LM LO NM TR 14 5 1 7 3 1 57 3 1 12 1 3 6 55 2 2 85 2 14 64 121 4 2 8 4 58 28 7 172 2 1 23 24 1 2 1 5 3 24 32 71 75 1 Tabela 13: Prikaz tujih vzrokov (Vir: Elektro Ljubljana) ELJ Lastni vzroki Pleskanje 3 Sprememba regulacijskih stopenj 11 Prestavitev 29 Priklop-odklop tokovnih mostov 40 Zamenjava 745 Revizija 1.409 Vzdrževanje 462 Remont 144 Umerjanje 297 Novogradnje 169 Napačna stikalna manipulacija 2 Dotik pod napetostjo 1 Olje 61 Ostali lastni vzroki 42 Skupaj: 3.415 KO 2 1 4 92 89 115 2 6 15 27 6 359 LM 7 95 541 66 28 112 29 1 20 12 911 LO NM TR 2 1 7 8 3 297 163 202 102 112 54 1 24 51 2 5 7 101 146 25 12 43 20 1 9 6 809 3 8 373 2 10 963 8 26 160 470 54 Tabela 14: Prikaz lastnih vzrokov (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 31 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija ELJ Posebni vzroki Preobremenitev Obratovalna prenapetost Preklop voda Križanje vodov Nepravilno delovanje zaščite Varnostni izklop Ostali posebni vzroki Skupaj: 0 6 4 1 1 132 23 167 KO LM 2 LO NM 2 2 2 TR 2 1 11 1 14 35 6 43 1 41 10 54 27 3 33 18 3 23 Tabela 15: Prikaz posebnih vzrokov (Vir: Elektro Ljubljana) 4.4 OMEJITVE DOBAVE EL. ENERGIJE ELJ Omejitve dobave el. energije Okvare na postrojih dobavitelja 6 Vzdrževalna dela pri dobavitelju 55 Omejitev porabe zaradi pomanjkanja moči 0 Omejitev porabe zaradi pomanjkanja energije 0 Razpad sistema 0 Nega 0 Ostale omejitve 0 Vzrok dogodka ni poznan 89 Skupaj: 150 KO LM LO NM TR 1 1 27 2 14 3 6 7 4 6 9 36 52 68 13 22 11 18 Tabela 16: Prikaz omejitve dobave električne energije (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 32 od 61 ICES – Višja strokovna šola 4.5 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija DELOVANJE IZKLOPNIH NAPRAV ELJ Delovanje izklopnih aparatov Odklopnik SN voda Odklopnik za SN transformator Odklopni ločilnik Ločilnik PS Skupaj: KO LM LO NM 1.477 283 432 428 199 183 9 63 44 40 2.528 214 929 778 443 2.763 608 48 1.030 883 6.951 1.114 1.472 2.280 1.565 TR 135 27 164 194 520 Tabela 17: Prikaz delovanja izklopnih aparatov (Vir: Elektro Ljubljana) Iz tabel je razvidno, da je največ dogodkov v Elektru Ljubljana okolica. Razlog je predvsem v nadzemnih vodih, ker so bolj izpostavljeni atmosferskim in elementarnim vplivom. Velikokrat pa vzrok dogodka ni poznan. Elektro Ljubljana okolica ima največ izpadov na strani tujih vzrokov, vendar se tem dogodkom ne moremo izogniti. Veliko je tudi dotrajanih lesenih drogov, ki pa se jih zaradi pomanjkanja sredstev iz strani SODA ne da zamenjati. Leto 2014 je najbolj zaznamoval žled. Tukaj je bilo na udaru najbolj SN in NNO omrežje. To se sanira zelo počasi, ker vmes pridejo tudi katere druge prioritete, npr. havarije, ki nastanejo v letnem času. Upajmo, da bo teh dogodkov v prihodnje čim manj. 5 IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH DEL NA SN OMREŽJU Navodila za vzdrževanje distribucijskega omrežja opredeljujejo način vzdrževanja, vrsto vzdrževalnih del, vzdrževalna opravila in v splošnem tudi roke njihovega izvajanja za posamezne naprave, vode in postroje, ki opravljajo nalogo razdeljevanja električne energije odjemalcem, ne glede na lastništvo naprav in objektov. Navodila opredeljujejo roke opravljanja vzdrževalnih del (preglede, revizije) in ne razčlenjujejo pripravljalna in administrativna dela, ki so nujno potrebna za izvedbo vzdrževalnih del[7]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 33 od 61 ICES – Višja strokovna šola 5.1 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija IZVAJANJE VZDRŽEVANJA Vzdrževalna dela, ki se izvajajo na naslednjih objektih, napravah, opremi in vodih, so sledeča: - RTP in RP (VN, SN, NN oprema in naprave): primarna oprema (energetski transformatorji, odklopniki, ločilniki, TT, NT idr.), sekundarna oprema (zaščita in vodenje, merilne naprave, telekomunikacije), gradbeni objekti; - TP (SN/NN) (SN, NN oprema in naprave): primarna oprema (distribucijski transformatorji, odklopniki, ločilniki, TT, NT idr.), sekundarna oprema (zaščita in vodenje, merilne naprave, telekomunikacije), gradbeni objekti; - nadzemni vodi (VN, SN, NN oprema in naprave ter DVLM), - podzemni vodi (VN, SN in NN), - kabelska kanalizacija, - center vodenja, - merilni center, - priključki uporabnikov, - merilne naprave. Vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi naslednjih mehanizmov: • načrta vzdrževanja, • poročil (zapisnikov) o ugotavljanju stanja naprav, • na podlagi ocene stanja, • na podlagi poročila o nastali okvari, na zahtevo inšpektorja ali SODO v primeru zapisniško ugotovljenih pomanjkljivosti na napravah oz. omrežju. Pri izvajanju vzdrževalnih del je treba upoštevati še dokumentacijo, navodila proizvajalcev in pravilnike ter standarde s področja vzdrževanja[7]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 34 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE 5.2 Preventivno vzdrževanje se izvaja pred nastankom okvare in zajema naslednja vzdrževalna dela: pregled, revizija in odprava pomanjkljivosti, remont, diagnostika, meritve, preizkusi, obnova. To vzdrževanje se izvaja ob upoštevanju letnega, mesečnega in tedenskega načrta vzdrževanja. Pri tem so predvideni roki opravljanja vzdrževalnih del (pregled, revizija) za posamezne naprave[7]. ROKI ZA VZDRŽEVANJE 5.3 Za roke so dovoljena odstopanja v obsegu, kot sledi: Predvideni rok Dovoljeno odstopanje Do enega tedna 2 dni Do enega meseca 7 dni Do šest mesecev 30 dni Do enega leta 90 dni Več kot eno leto 120 dni Tabela 18: Prikaz rokov za vzdrževanje (Vir: Navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja Verzija 1.0, 13. 9. 2013) Dovoljena so tudi večja odstopanja, pri čemer je treba upoštevati stanje naprav in morebitne posebne okoliščine, ki zajemajo naslednje dejavnike: obratovalne okoliščine, ki ne dovoljujejo izklop predmetne naprave (voda); izredne obremenitve; veliko pomembnost posameznega objekta za napajanje odjemalcev; atmosferski ali klimatski pogoji; zemljepisne posebnosti; nezadostnega števila potrebnih delavcev; Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 35 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija drugi utemeljeni razlogi. Odstopanje mora za posamezen primer odobriti SODO po vnaprej pripravljeni pisni utemeljitvi izvajalca. Po opravljenih preventivnih vzdrževalnih delih je treba izdelati poročilo o opravljenih delih in o stanju naprave (postroja, voda), na katerem so bila izvajana dela[7]. KOREKTIVNO VZDRŽEVANJE 5.4 Korektivno vzdrževanje se izvaja po nastali okvari in praviloma zajema naslednja vzdrževalna dela: popravilo naprav oz. odprava okvar, izredni pregled. V kolikor tako zahtevajo izredne okoliščine, se v okviru korektivnega vzdrževanja opravijo še dodatna dela, kot so: diagnostika, meritve, preizkusi. Na podlagi tako dobljenih dodatnih informacij se o nadaljnjih delih na obravnavani napravi odloča glede na stanje naprave. Po izvedenem popravilu ali izrednem pregledu se napiše poročilo z vsemi podatki, ki so relevantni za nadaljnje odločanje. Izven rednega delovnega časa mora distribucijsko podjetje organizirati dežurno službo za odpravo okvar. Distribucijsko podjetje mora organizirati korektivno vzdrževanje tako, da bo okvara odpravljena v najkrajšem možnem času[7]. 5.5 NAČRTOVANJE VZDRŽEVANJA Distribucijska podjetja izdelujejo načrte vzdrževanja v skladu z navodili SODO in internimi pravili. Pri realizaciji načrta vzdrževanja je treba upoštevati vse zakone, predpise in standarde ter interne akte distribucijskih podjetij ob upoštevanju zakona o varnosti in zdravju pri delu. O realizaciji načrta vzdrževanja je treba izdelati poročilo[7]. 5.6 DOKUMENTACIJA Dokumentacija o snovanju, projektiranju in gradnji distribucijskih elektroenergetskih naprav ni predmet te točke. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 36 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Potrebno je vodenje, spremljanje in dopolnjevanje celotne dokumentacije o gradnji, obratovanju in vzdrževanju tekom cele njihove življenjske dobe. Dokumentacijo je treba voditi ažurno in jo sproti dopolnjevati. Vodenje, dopolnjevanje in razdeljevanje dokumentacije je treba v največji možni meri podpreti s sodobnimi informacijskimi sredstvi. Za vodenje, spremljanje in dopolnjevanje celotne dokumentacije je zadolženo distribucijsko podjetje. Slednje pa mora na zahtevo SODO takoj omogočiti vpogled v celotno dokumentacijo. Le-to je potrebno hraniti v skladu s tehničnimi predpisi in internimi akti distribucijskega podjetja o hrambi dokumentov (arhiviranje)[7]. 5.7 SPREMLJANJE, NADZOR IN OBVEŠČANJE Direktorji distribucijskih podjetij morajo zagotoviti spremljanje, nadzor in poročanje o izvajanju del. Poročanje o izvajanju vzdrževanja mora potekati v skladu z navodili SODO. Za nadzor pooblaščeni delavci pri svojem delu upoštevajo pooblastila, ki jih imajo osebe, zadolžene za izvajanje vzdrževanja, upoštevati pa morajo še določila: Pravilnik o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest distribucijskega podjetja. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu. Usmeritve in navodila za izvajanje nadzora v skladu z ISO standardi, ki jih uporabljajo distribucijska podjetja[7]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 37 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 6 ORGANIZACIJA NADZEMNIH VODIH VZDRŽEVALNIH DEL NA SN Sama organizacija vzdrževanja poteka takole: - obhodi tras(SN in NNO), - poseki tras (SN in NNO), - revizije vseh postrojev, - zamenjava drogov, - zamenjava poškodovanih delov, - urejanje okolice, - pisanje poročil. 6.1 OBHODI TRAS Obhodi tras se izvajajo dvakrat letno. Izvajajo se tudi izredni obhodi. Ti obhodi se delajo po neurjih, po nevihtah, po večkratnih izpadih na daljnovodu, kjer se ne more vzpostaviti normalnega stanja. Namreč pomanjkljivosti se iščejo toliko časa, dokler se je ne najde oz. odkrije. Enako se dela tudi pri NNO. Slika 6: Žica na konzoli (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 38 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 7: Žica v zraku (Vir: Elektro Ljubljana) Slika 8: Poškodovana pritrdilna žica (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 39 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 9: Izolator v zraku (Vir: Elektro Ljubljana) 6.2 POSEKI TRAS Pri obhodih po trasi se ugotovi, kje so potrebni obseki in poseki. Ti se izvajajo zaradi vegetacije. Vsak stik vegetacije z vodniki pomeni izpad omrežja. Kadar pride do stika z zemljo, je potrebno daljnovod izklopiti in opraviti posek. Šele po opravljenih delih gre daljnovod lahko v obratovanje. Ta dela so, poleg ostalega dela, zato zelo pomembna. Včasih je potrebno tudi dogovarjanje za poseke in obseke z lastnikom zemlje, na kateri stoji bodisi NNO vod ali SN vod. Slika 10: Žice v vejah (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 40 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 11: Žice v krošnji drevja (Vir: Elektro Ljubljana) 6.3 REVIZIJA Pri revizijah se dela izvajajo strogo v breznapetostnem stanju. Za izvajanje revizij se je treba vnaprej dogovoriti z odjemalci, ki bodo ali so nekako v to vključeni. To so predvsem obrtniki, ki si nekako ne morejo privoščiti izpada električne energije, zato se jih toliko prej obvesti in se z njim nekako dogovori kdaj in koliko časa se bodo dela izvajala. V teh primerih se dela vedno pogosteje izvajajo med vikendi ali pa zgodaj zjutraj. Sam namen revizije je, da se ugotovi stanje naprave, in sicer ali deluje brezhibno ali pa je potrebno popravilo. A namen revizije ni, da bi se stvari zamenjale, to je samo nekakšen vizualni pregled in preizkus naprave. V tem segmentu je zajeto tudi čiščenje in mazanje naprave in zamenjava obrabljenih delov ter nastavitve. Če se ugotovi, da določena naprava ne bo delovala, se jo zamenja z novo. Skratka, sama revizija zajema kompleten pregled stikalnih naprav, transformatorjev, čiščenje prostorov, TP-jev, pragovnih stikal na lesenih in betonskih drogovih ter mejnih stikal. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 41 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 12: Pragovno stikalo z gasilnimi komorami (Vir: Elektro Ljubljana) Slika 13: Daljinsko vodeno stikalo na ND (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 42 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 14: Stikalo na A-drogu (Vir: Elektro Ljubljana) 6.4 ZAMENJAVA POŠKODOVANIH DELOV Menjava poškodovanih ali razbitih delov je rezultat divjanja narave, kar se vidi predvsem v današnjih časih. V to je zajeta menjava transformatorja, SN izolatorjev, SN odvodnikov, konzol, drogov, žice … Za menjavo poškodovanih delov, odvisno od škode, sta potrebna najmanj dva elektromonterja. To delo izven delovnega časa opravlja dežurni monter. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 43 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 15: Strela (Vir: Elektro Ljubljana) Slika 16: Havarije Gozd 2008 (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 44 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 17: Zlomljene betonske klešče (Vir: Elektro Ljubljana) Slika 18: Zlomljen ND (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 45 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Slika 19: Uničen prenapetostni odvodnik (Vir: Elektro Ljubljana) Slika 20: Požgan ND (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 46 od 61 ICES – Višja strokovna šola 6.5 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija ZAMENJAVA DROGOV Podrobneje bom opisal, kaj vse je potrebno za zamenjavo drogov, kaj vse potrebujemo za izvedbo del in kaj je potrebno storiti za varnost ljudi. 6.5.1 DOGOVARJANJE Po obhodu trase na daljnovodu je ugotovljeno, da je treba zamenjati nekaj lesenih drogov, ker so dotrajani. To je potrebno storiti zaradi varnosti ljudi, ki se na tej lokaciji nahajajo. Potrebno se je dogovoriti za izklop, za izvedbo del, dogovor s kooperanti, kdaj se bodo dela izvajala, dogovor z lastniki zemljišč in ostalimi udeleženci pri tem delu. 6.5.2 DOKUMENTI Pri dokumentih moramo biti zelo dosledni. S strani vodij in delovodij mora biti vse napisano in podpisano. Tukaj mislim na delovni nalog in delovni program. Te dokumente mora vsak, ki je na nalogu naveden, prebrati in podpisati, vse pa mu mora biti tudi razumljivo. Vsak mora vedeti, zakaj je odgovoren in katero delo mu je dodeljeno. Vse podpisane dokumente je treba faksirati v DCV (dispečerski center vodenja). Za vsako stikalno manipulacijo mora DCV vedeti in brez njegovega dovoljenja ne sme nihče nič storiti. Pred samim pričetkom del mora biti vsakemu od delovodij izdan dokument, na katerem je napisano, kateri del je brez napetosti in da je daljnovod obojestransko ozemljen. Seveda mora biti tudi podpisan s strani osebe, katera je vzpostavila breznapetostno stanje, in osebe, katera je prejela ta dokument. Po končanih delih mora biti ta dokument znova podpisan ravno v nasprotnem vrstnem redu. Teh dokumentov se ne zavrže takoj po končanih delih, ampak se jih shrani za dobo petih let. 6.5.3 IZVEDBA DEL Šele nato, ko imamo vse dokumente pripravljene, seveda mora biti vse podpisano tako od nadrejenih kot od podrejenih, se lahko lotimo del. Najprej moramo na samo mesto pripeljati lesene drogove, kot tudi sam obesni material (konzole, vijake, podložke, podporne izolatorje, betonske klešče). Nato gre nekaj dni prej na teren ekipa, da stvari pripravi za realizacijo. Ko so določeni termini izklopov, se mora še enkrat vse obvestiti preko radijskih postaj in tudi preko Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 47 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija interneta. Vsi izklopi so tudi na naši spletni strani (http://www.elektro-ljubljana.si/1/Oomrezju/Obvestila-o-izklopih.aspx). Ko pridejo vse ekipe na teren, se zberejo na dogovorjeni točki, kjer se počaka, da se najprej izvedejo stikalne manipulacije. Ko je daljnovod obojestransko izklopljen in ozemljen, se da delovodjem dovoljenje za delo. Na delovnem nalogu je napisano, katero točko ima vsaka ekipa. V nadaljevanju gredo vsi na svoje položaje in preden se dela sploh začnejo, morajo preveriti breznapetostno stanje na samem delovišču. Ko to naredijo, se dela lahko šele pričnejo. Seveda vsi ti preklopi in izklopi potekajo preko DCV-ja. Tukaj se vsi pogovori snemajo, če bi slučajno prišlo do kakšne nesreče. Če je na terenu več ekip hkrati, se na delovnem nalogu določi koordinatorja. Ko so vse te najpomembnejše stvari za varno delo narejene, se lahko monterja pošlje na delo. Pri tem delu sodelujejo tudi zunanji kooperanti, ki pa morajo upoštevati vsa varnostna opozorila, pa čeprav samo kopljejo jame za nosilne in druge drogove. Na teren včasih pride tudi varnostni inženir pogledat, kako potekajo dela – če so v skladu z varnostnimi predpisi in če se jih vsi držijo. Ko so dela zaključena, se vse ekipe zopet zberejo pri zbirni točki in se dokumenti predajo koordinatorju del. Ko se ta papir odda pomeni, da so dela zaključena in da so vsi monterji na tleh in odstranjeni iz delovišča poleg kooperantov. To pomeni, da gre daljnovod lahko pod napetost. O zaključku in o odstranitvi z delovišča se nadrejenega obvesti tudi preko DCV-ja. Ko vsak delovodja, odvisno koliko jih je, pove, da so vsi odstranjeni in da se daljnovod lahko priklopi, šele takrat gre oseba, ki je odgovorna za breznapetostno stanje, v preklope. Še enkrat ponavljam, da se vsa dela izvajajo preko DCV-ja. Vsa dela, ki so bila narejena pred pričetkom del, se po končanih delih vršijo v obratnem vrstnem redu. Obstaja PET ZLATIH PRAVIL: 1. 2. 3. 4. 5. IZKLOPI VSE POLE IN IZ VSEH STRANI! ZAVARUJ SE PROTI PONOVNEMU VKLOPU! PREIZKUSI BREZNAPETOSTNO STANJE! OZEMLJI IN KRATKO SKLENI! BLIŽNJE DELE, KI SO POD NAPETOSTJO, PREKRIJ IN NEVARNA MESTA OGRADI! Ko so dela zaključena, se počaka na zbirnem mestu toliko časa, da gre daljnovod v normalno obratovalno stanje. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 48 od 61 ICES – Višja strokovna šola 6.6 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija UREJANJE OKOLICE Sem sodi čiščenje, pometanje, košnja in urejanje okolice TP-jev. Kar pa jih je v nadzorništvu Grosuplje veliko. Imamo 311 TP-jev. V to točko je zajeto tudi urejanje okolice okoli samega nadzorništva. Mislim, da urejena okolica veliko pomeni za zaposlene. 6.7 PISANJE POROČIL Tako kot povsod, je tudi tu potrebno napisati poročilo o delu. Le-to je potrebno napisati za vsako stvar, ki si jo naredil. Potrebno je oddati poročila od obhodov SN vodov in NNO vodov. Prav tako je potrebno napisati poročilo o opravljenih revizijah – kaj smo storili in kaj bi bilo potrebno storiti v prihodnje, da zadeva deluje brezhibno. Ta poročila je potrebno oddati delovodji, slednji pa jih odda vodstvu. Na podlagi teh napisanih poročil se delajo tudi plani za delo naprej. 7 OCENA STROŠKOV IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH DEL Vzdrževanje distribucijskih elektroenergetskih naprav, postrojev in vodov je pomembna dejavnost distribucijskih podjetij, katerih obveza je zanesljivo napajanje odjemalcev z električno energijo. Delovanje posameznih naprav je odvisno od številnih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo stanje, in s tem na zmožnost brezhibnega delovanja. S stališča vzdrževanja je pomembno spremljanje delovanja posameznih skupin naprav, kot so energetski transformatorji (VN/SN), VN odklopniki, SN odklopniki, VN ali SN ločilniki ali instrumentni transformatorji glede na napetostni nivo[2]. 7.1 PREGLEDI SN VODOV Pregledi se opravljajo periodično po normativu in izredno na elementih voda z namenom, da se zagotovi normalno delovanje in ohrani življenjska doba naprave. Pri tem je obseg del minimalen in se opravlja s tal s pomočjo daljnogleda med normalnim obratovanjem voda. Redni pregledi se izvajajo po letnem planu, ki ga sestavi vodja nadzorništva. Ob pregledih SN vodov se ugotavlja dejansko stanje elementov daljnovodov: - LESENI DROGOVI (v betonskih kleščah): - preverjanje lege droga; - ugotavljanje zunanjih poškodb droga; Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 49 od 61 ICES – Višja strokovna šola - Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija ugotavljanje zunanjih poškodb nožnega dela droga; preverjanje trhlosti nožnega dela droga; ugotavljanje stanja gornjih delov droga; ugotavljanje stanja spojnega materiala zgornjega dela droga; ugotavljanje stanja opozorilnih tablic, številk in letnic (namestitev poškodovanih in manjkajočih); ugotavljanje zunanjih poškodb nožnega dela droga (stanje betonske obloge, korozija armature). - PROGOVNO STIKALO: - ugotavljanje stanja izolatorjev, - ugotavljanje stanja mehanizma za vklop/izklop, - ugotavljanje stanja pritrditev odklopnega ločilnika na drog, - ugotavljanje stanja ozemljitvenih priključkov, - ugotavljanje števila delovanj, - ugotavljanje stanja oznak vklopljeno/izklopljeno. - OBESNI MATERIAL IN IZOLATORJI: - ugotavljanje vertikalnosti verige, - ugotavljanje stanja pribora izolatorskih verig, - ugotavljanje stanja izolatorskih členov (izolatorjev), - ugotavljanje onesnaženosti izolatorskih členov (izolatorjev), - ugotavljanje poškodb kovinskih delov izolatorskih členov (izolatorjev) – rjavenje. - VODNIKI IN ZAŠČITNE VRVI: - ugotavljanje stanja (poškodb) tokovodnikov; - ugotavljanje stanja (poškodb) zaščitne vrvi; - preverjanje povesov tokovodnikov in zaščitne vrvi; - preverjanje razdalj med tokovodniki in med tokovodniki in zaščitnim vodnikom; - preverjanje varnostnih razdalj (tokovnih mostov, mest prepletanja faz); - ugotavljanje stanja nastavitvenih sponk in vrvi; - preverjanje varnostnih višin in oddaljenosti na mestih križanj z drugimi objekti. - TRASA NADZEMNEGA VODA: - ugotavljanje stanja posekov na trasi, - preverjanje varnostnih oddaljenosti (vodnikov), - ugotavljanje stanja drevja ob robu trase, - ugotavljanje stanja dostopnih in obhodnih poti[2]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 50 od 61 ICES – Višja strokovna šola 7.2 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija REVIZIJE SN VODOV Revizija se opravlja enkrat letno in se opravlja na elementih voda pred nastankom okvare z namenom, da se zagotovi normalno delovanje in ohrani življenjska doba naprave. Ob revizijah vodov je obseg del večji in se ob pregledu, ki zajema vsa dela, kot so opisana v prejšnji točki, opravijo še dodatna dela, ki se opravljajo v breznapetostnem stanju (če je to potrebno) in pri katerih je potrebna tudi zagotovitev varnega dela, ki je skladna z Navodilom za varno delo (NA 093): NA DROGOVIH (jekleno predalčni drogovi): - čiščenje temeljev stebra; PROGOVNO STIKALO: - preverjanje delovanja stikala vklop/izklop, - ugotavljanje stanja priključkov in kontaktov, - podmazovanje gibljivih delov; OBESNI MATERIAL: - ugotavljanje stanja pribora za zaščitno vrv, - pregled usmerjenosti iskrišč ter morebitno nastavljanje, - pritrditev vijakov na sponkah tokovnih mostov; IZOLATORJI: - čiščenje in premazovanje izolatorskih členov (izolatorjev) v onesnaženem okolju; VODNIKI IN ZAŠČITNE VRVI: - termovizijski pregled vodnikov; TRASA NADZEMNEGA VODA: - čiščenje trase in dostopnih poti, - podiranje drevja trase – gozdni rob[2]. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 51 od 61 ICES – Višja strokovna šola 7.3 Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija STROŠKI VZDRŽEVANJA SN Delo Količina Cena Št. monterjev Stroški Obhodi dvakrat letno 4 7.776 € Posek podrasti Posek in obsek dreves Revizija SN stikal Cca 70.000 m Cca 450 h 16,20 € (80 min/km) 2 0,10 €/m 12 €/h 4 4 28.000 € 21.600 € 2 Cca 12.410 € 3 Cca 93.300 € Strojnik + 4 1200 € Strojnik + 5 2.500 € Kamion + 2 Odvisno od tipa betonskega droga Cca 200 € Revizija TP Zamenjava N-droga Zamenjava A-droga Postavitev B-droga 2 1 ura in material Cca 100 € (364 kom) 277 min–400 min Cca 300 € z materialom (311 kom) Komplet (strojnik 1.200 € in monterji) Komplet (strojnik 2.500 € in monterji) Komplet (kamion 1.500 €–2.500 € in monterji) 1 kom Cca 200 € 2 Cca 80 m 500 €–1.000€ 5 1000 m Cca 18.000 € 20 1000 m Cca 22.000 € 20 Zamenjava SN odvodnika Cena kamiona 3 kom 800 € 2 1 38 €/h–45 €/h 0 Cena strojnika 1 Cca 26 €/h 0 Zamenjava izolatorja na drogu Zamenjava poškodovanega vodnika Al-Fe 70 2 mm Zamenjava Al-Fe 2 35 mm na Al-Fe 2 70mm Zamenjava Al-Fe s PIV vodnikom Dvokratno krpanje vodnikov, napenjanje V ceni so ure monterjev, km, material V ceni so ure monterjev, km, material 800 € Odvisno od kamiona Cca 26 €/h Tabela 19: Prikaz stroškov vzdrževanja (Vir: Elektro Ljubljana) Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 52 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Tabela 19 prikazuje približne stroške vzdrževanja na letni ravni. Mogoče so nekateri podatki v tabeli drugačni od realnih, ker gre za poslovno skrivnost podjetja. Stroški preventivnega vzdrževanja so na letni ravni približno 203.086 €. Tukaj so zajeti stroški: obhodov 277 km SN voda, posekov podrasti, posekov in obsekov dreves, revizija SN stikal in TP, zamenjava Al-Fe s PIV vodnikom, zamenjava Al-Fe 35 mm2 na Al-Fe 70 mm2. Stroški korektivnega vzdrževanja so pa na letni ravni približno 8.271 €. Zajeti so stroški: zamenjave N-drogov in A-drogov, menjave izolatorjev na drogu, zamenjava poškodovanega vodnika, postavitev betonskega droga, zamenjava SN odvodnika, kamion, strojnik. Ti stroški so zelo relativni. Pogojeni so z naravo dela. Naj izpostavim samo strošek menjave SN odvodnika. V tabeli je cena za komplet, v katerem so trije kosi. Lahko se zgodi, da jih moramo zamenjati veliko več kot en komplet. Enako je tudi z menjavo SN izolaterjev ter lesenih drogov. Vsi ti stroški so lahko na letni ravni mnogo večji ali pa manjši. Žal na to nimamo vpliva. Za letošnje leto lahko rečemo, da so stroški korektivnega vzdrževanja zelo visoki. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 53 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija ZAKLJUČEK 8 Vzdrževanje je ena od osnovnih dejavnosti distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana. To še zlasti velja za SN omrežje, ki je hrbtenica razdelilnega omrežja vsakega distribucijskega podjetja. V nalogi je ugotovljeno, da so za kakovostno in učinkovito vzdrževanje SN omrežja pomembni naslednji dejavniki: kakovost vgrajene opreme in vodov; vzpostavljen sistem preventivnega vzdrževanja; vzpostavljen sistem korektivnega vzdrževanja – odprava okvar; ustrezno usposobljeno osebje, ki izvaja vzdrževalna dela; ustrezna koordinacija med službami vzdrževanja in obratovanja, kar zagotavlja varnost pri izvajanju posameznih del; vzpostavljen sistem dežurne službe izven delovnega časa; hitro odkrivanje in odpravljanje okvar. Veliko poudarka je na samem obhodu SN omrežja in pisanju poročil. Pri revizijah in remontih se upoštevajo tudi napisana poročila, saj je moto podjetja ta, da so odjemalci brez električne energije zelo malo časa. Stremi se k temu, da se v enkratnem izklopu zamenja več stvari naenkrat, da ne bi bilo potrebno ponovno izklopiti odjemalcev. Večkratnega izklapljanja se lahko poslužujemo tam, kjer je možnost prenapajanja. V večini primerov se zagotavlja prenapajanje, ampak največji problem nastane za mesta, kjer to ni izvedljivo. Vzdrževanje omrežja mora biti zagotovljeno tako, da je izpadov zelo malo ali nič. Vsak izpad je za nas zelo pomemben, zato se strmi k temu, da se jim izognemo. V današnjem času si zelo težko predstavljamo biti brez električne energije. Tako kot z vsako stvarjo, so tudi z vzdrževanjem povezani stroški. Ti stroški so lahko zelo veliki. V nalogi je ugotovljeno, da so stroški preventivnega vzdrževanja zelo majhni, odvisni od ukrepanja vodilnih oseb v posameznih nadzorništvih. Če se recimo najde kakšna okvara in se jo takoj odpravi, so stroški lahko minimalni, če pa se okvara ne odpravi in se samo čaka, so pa stroški veliki. Mislim, da se da v preventivnem vzdrževanju še veliko prihraniti. Veliko izpadov je na strani vegetacije. Pri korektivnem vzdrževanju so pa stroški lahko tudi astronomsko veliki. Na to pa žal nimamo vpliva. Ti stroški so odvisni od razsežnosti okvar in posledic, ki so nastali. Letos so zaradi žledoloma stroški zelo veliki, posledice se še odpravljajo. Elektro Ljubljana je leta 2011 začela z uvajanjem DPN na NNO. Po uspešni fazi uvajanja in izvajanja DPN na NNO se je vodstvo odločilo, da naredi pomemben korak k DPN na SN. Začelo se je z DPN na SN, čiščenje TP. To je običajno v svetu prvi korak, ki bo pripeljal k dejanskemu izvajanju DPN na SN na nadzemni mreži Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 54 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija tako kot v TP. Šele ob uvedbi tehnologije DPN na oddaljenosti, v dotiku ali na potencialu oz. kombinirani metodi, bomo v Elektro Ljubljana lahko govorili o na novo osvojeni tehnologiji DPN na SN. Menimo, da je ta proces začet in upamo, da bo vodstvo v nadaljevanju podprlo DPN kot pomembno izboljšavo pri preventivnem vzdrževanju SN omrežja in tako preprečila veliko število nepotrebnih izklopov odjemalcev. V Evropi praktično vse velike distribucije preventivno vzdržujejo SN omrežje z metodo DPN na SN in so na ta način tako bolj prijazni do odjemalcev. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 55 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija LITERATURA IN VIRI [1] Elektro Ljubljana (2014). Dosegljivo na naslovu http://www.elektro-ljubljana.si/. Dostopno 12. 10. 2014. [2] Elektro Ljubljana. Interno gradivo. [3] Tehmar (1999). Slovenski system 20 kV s polizoliranimi vodniki: tehnična dokumentacija št. PV03S1 / DT-TH. Izdaja 2, marec 1999. [4] EIMV: Enotna navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja; Študija št.: 2157. Ljubljana, marec 2013. [5] Puhar, S. (1993). Uporaba armiranobetonskih drogov v elektrodistribuciji. Splošno gradbeno podjetje Primorje, dodatek priročnika (izdaja maj 1992). [6] IzoElektro (2012). Katalog izdelkov. [7] SODO (2013). Navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Verzija: 1.0. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 56 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija PRILOGE Priloga 1: Delovni nalog Priloga 2: Dovoljenje za delo Priloga 3: Obvestilo o prenehanju dela Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 57 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Elektro Ljubljana d.d. 12.11.2014 OE SDO Grosuplje, dne: DELOVNI NALOG št.:GR/1/2014 Čas pričetka del (datum):12.11.2014 Čas zaključka del (datum):12.11.2014 (ura): 8:00 (ura): 14:00 Deli postroja in opis del: -RTP 110/20 kV GROSUPLJE – POLICA CELICA J 28 -PS PO4 TP Gatina -Revizija Dela odobrena: Zahteve za izklop št. DCV 1/14 Odgovorni vodja delovne skupine po tem nalogu je: RUDOLF KURENT Odgovorna oseba za vzpostavitev breznapetostnega stanja: BORUT PERŠ Za izvedbo del so obvezne naslednje manipulacije in zavarovalni ukrepi: -RAZBREMENITEV TP GATINA -IZKLOP PS PO4 -PREIZKUS BREZNAPETOSTNEGA STANJA IN OZEMLJITEV PS PO4 -PO KONČANIH DELIH SE DV POLICA RAZZEMLJI IN VZPOSTAVI V NORMALNO STANJE Dovoljenje za delo izda: BORUT PERŠ Obvestilo o prenehanju dela bo izdal RUDOLF KURENT Način obvestila odjemalcev in drugih prizadetih oseb: Posebne pripombe: Vodja skupine poskrbi za pravočasno pripravo orodja, opreme in prevoza. Pred pričetkom dela je dolžan seznaniti delovno skupino z delovnim nalogom kakor tudi s posebnimi pogoji in nevarnostmi. Ko se je prepričal, da so izvedeni vsi varstveni ukrepi, izda dovoljenje za pričetek del. Delovni nalog je dostavljen: DCV LJ., Janez Duša, Borut Perš, Rudolf Kurent. Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 58 od 61 ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija VARNOSTNA NAVODILA Za dela na električnih napravah Izklopi vse pole in iz vseh strani! Zavaruj se proti ponovnemu vklopu! Preizkusi breznapetostno stanje! Ozemlji, kratko skleni! Bližnje dele, ki so ostali pod napetostjo, prekrij in nevarna mesta ogradi! Ponovno vklapljanje izvedi v obratnem vrstnem redu! Delovni nalog izdal: Janez Duša ______________________ Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana Delovni nalog prejel: _________________________ stran 59 od 61 ICES – Višja strokovna šola Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija stran 60 od 61 ICES – Višja strokovna šola Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija stran 61 od 61
© Copyright 2024