1. No category

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
061.2-053.6(497.4Črnomelj)(091)
ALTERNATIVA na margini : 20 let MKK BK / [pisci člankov Igor
Bašin ... [et al.] ; urednik, pisec spremne besede Janez Weiss ;
fotografije Marko Pezdirc ... et al.]. - Črnomelj : Mladinski
kulturni klub Bele krajine, 2010
1. Bašin, Igor 2. Weiss, Janez, 1978- 3. Mladinski kulturni klub
Bele krajine (Črnomelj)
250618880
To ni eulogija,
to ni epitaf !
Konec najstni{kih let. Hormonalne nestabilnosti so prebrodene in zdaj smo tu, v jutru dvajsetih,
ponosni na dve desetletji dela, hkrati pa tudi želje po nadaljnjem delu, razvoju, rasti in novih
zmagah. Dvajset let ne smemo pustiti mimo brez opisa, brez spomenika na{emu trudu, delu in
naivnostim. Zato smo se odlo~ili zbrati prispevke, spomine, pisane in fotografirane, in jih
obelodaniti, da ne bi v megli pozabe izginila na{a stremenja, na{ drobec k razvoju celote, tak{ne
in druga~ne, belokranjske, slovenske, evropske, globalne.
Rad bi se zahvalil vsem, ki so brez nepotrebnega prepri~evanja pristopili k projektu in pomagali
pri njegovi realizaciji. Hvala Marku Zupani~u, Bo{tjanu [vajgerju, Heleni Vuk{ini~, Robiju Lozarju,
Du{anu Jesihu, Samerju Khalilu, Igorju Ba{inu, Branetu Koncilji, Goranu Jarnevi~u, Juliju Karinu
in Sa{u Jankovi~u za besede ter Bo{tjanu Matja{i~u, Marku Pezdircu, Tomu Urhu, Ireni Pov{e in
Ga{perju Gregori~u za foto utrinke.
Poudariti moram, da klub nikakor ni le delo nas objavljenih tukaj, ravno obratno, je delo in
prizadevanje kopice ljudi, ki so tokom dveh desetletij s svojo voluntersko in udarni{ko voljo v
najve~ji meri omogo~ili obstanek in utrip na{ega dru{tva. Imen je preve~, no~em katerega
izpustiti, sr~na zahvala gre vsem in vsakemu.
Klub stoji kot pristna manifestacija svobo{~in na{e družbe, kot resni~en predstavnik neodvisne
civilnodružbene sfere, ki politi~no neobremenjen, brez parcialnih interesov, ustvarja del~ek
resni~nosti, v korist vseh, v {kodo nikomur. Upajmo, da vsaj {e dvajset let!
Janez Weiss, urednik,
predsednik MKK Bele krajine
v ^rnomlju, 5. IV. 2010
8|9
Sleherni spominski utrinek
je naša sedanjost.
(Novalis)
Nekje v začetku osemdesetih
let prejšnjega stoletja, tako
čudno in oddaljena se sliši ta
preteklost, je v naših krajih
zavela nova kultura mladih,
subkultura punka.
Nova generacija se je postrigla, si zataknila knofljico v uho, se opremila
z bedži. Staro usnje ali {e bolj dostopen »znucan« skaj sta zamenjala kariraste
ohlapne srajce ostarelih frikov. Ostrina dialoga je zamenjala hipijske simbole
miru.
Subkultura novega vala se je v Beli krajini najprej nastanila v Metliki,
kjer je vztrajala vse do druge polovice osemdesetih. Na sredini teh turbolentnih
let, ko tovrstnem dogajanju v Metliki pojame sapa, se želja po druženju in mladinski ustvarjalnosti preseli v ^rnomelj in se udejani v Mladinskem kulturnem klubu,
kjer vsemu navkljub vztraja {e danes. MKK tako postaja eden najstarej{ih in
najvztrajnej{ih mladinskih prostorov v Sloveniji.
Dogajanje v Metliki, koncerti, Industbag, pesni{ke zbirke, ~asopis
Razmerja, je zaznamovalo mojo generacijo. In ko tega ni bilo ve~,
je zavela neka praznina in apati~nost.
V tem ~asu smo se {tirje mladi - Marko Zupani~, Robi
Lozar, Andrej Kuni~ in jaz odlo~ili ustanoviti dru{tvo, oziroma
izgraditi klub, kjer bi se »dogajalo«. Kjer bi bila možnost
razli~nih izrazov. Nekoliko kasneje se nam pridruži {e Helena
Vuk{ini~ in z njo postanemo popolna subkulturna ost v
mestu.
Mladost je biolo{ka forma in mlada generacija je
družbena sila, ki se posku{a izraziti. Je sila, ki i{~e svojo pot, svoj
prostor, svojo identifikacijo. Mlada leta nosijo v sebi nekaj, kar
se pove~ini kasneje oportunisti~no izgubi.
Takrat smo se zna{li v novih politi~nih in kulturnih
diskurzih, v upiranju obstoje~im okostenelim kulturnim
praksam. Hoteli smo nekaj narediti, biti konstruktivni in se ob
tem zabavati. Brati poezijo in jo delati.
To je bil ~as, ko se je glasba, ko so se nove umetnostne
prakse in razli~ne poezije razkrivale kot subverzivna sila napram
že tolikokrat razkrinkanemu, znanemu svetu odraslih, ki se
ponavlja v svoji dolgo~asni predvidljivosti.
Uspelo nam je angažirati dobr{en del mladih v
^rnomlju in v okolici. Res je, da smo bili mi za~etniki, a je bila
poleg nas množica mladih in nekoliko manj mladih, ki jih je bilo
potrebno zbuditi, da so pomagali živeti sanje.
Ob svoji veliki angažiranosti smo imeli tudi sre~o s
~asom, v katerem smo živeli. Bil je to hvaležen »pomladni čas«
in »velika« mladinska politika v mestu ni imela ne volje, ne
prevelikega hotenja ukvarjati se z nami, marginalnimi kulturniki.
Kajti vladajo~e elite si svoj svet ponujajo med seboj in
tudi nam ga ponujajo, zavitega v lesketajo~ papir floskul. Žal se
to kaže od zmeraj in tudi danes ni ni~ druga~e, ko živimo v t.i.
tajkunskih ~asih. Predstava elit je urejena in predvidljiva. Najve~
strahu imajo ob tem, ko se jih, ~e se jih (???), dotakne teoretska
govorica druga~nosti, ~e tr~ijo ob iskren umetni{ki izraz ali
kritiko (npr. letošnji govor ob kulturnem prazniku, ko je bil
citiran S. Žižek s prigodo bombe pod Cankarjevim domom!).
Mladost pa si upa. Na tem mestu pridemo do sti~ne
to~ke z neupogljivostjo dolo~enih subkulturnih praks. Soo~imo
se z druga~nimi oblikami in vsebinami, ki jih posku{amo prepoznati in nas lahko bogatijo.
Takrat, konec osemdesetih, so nastajale prve stranke
in tudi takratna, kakor se je imenovala, frontna organizacija
mladih ZSMS, se je prelevila v stranko, ki je participirala na oblast. Nas so, po za~etnih nestrinjanjih, pustili pri miru. Kar je bilo
odli~no, kajti imeli smo mir pred odve~nimi besedami in poleni.
Vodilo v na{em klubu je bilo, da je kultura in ta
ustvarjalni, angažirani prostor ne apoliti~en, temve~ nadpoliti~en, nadstrankarski. Nismo pristajali na govorico ene same
politike, ampak smo ponujali odprt prostor diskusiji, razli~nim
mnenjem, kritiki. In tu smo dostikrat, v samem za~etku pa sploh,
naleteli na nasprotovanja, na nejevernost tako nazadnja{kokonzervativno-bukoli~nega dela javnosti, kot kvazi-intelektualno-politi~nega.
Moram pa hkrati povedati, da so nekateri starej{i s
simpatijami spremljali na{ trud in hrepenenja.
Omenim naj go. Ksenijo Khalil, takratno predsednico
Zveze kulturnih organizacij, in pokojnega župana Martina
Janžekovi~a. Njuna prijazna beseda in tudi konkretna pomo~
nam je veliko pomenila.
Vem, da ne morem omeniti vseh, ki so nam pomagali,
malo zaradi varljivega spomina in malo zaradi prostora, a bolj,
ko smo se bližali otvoritvi, ve~ je bilo ljudi, ki so prepoznali idejo
kluba kot pozitivno in iskreno hotenje.
Spomnim se pokojnega Du{ana Vr{~aja, ki nam je
skupaj s Simonom [tefanom - Mi{otom uredil elektriko v klubu.
Naj omenim Silva Grde{i~a - Gerota, ki nam je dal ra~unalnik, pa
mojstra Gojkota Malki~a, ki nam je polagal plo{~ice, pa Lojza H2O, katerega že ime nakazuje, da je pomagal pri vodovodu, pa
oba brata Rus. Tukaj je Jože Gor{e, ki nam je podaril termoakumulacijsko pe~, pa Ksenija, ki je fotografirala dogajanje v
klubu. Naj omenim Bojca, pa Janija Papeža - Bodija, ki nam je
zrisal {tampiljko, in {e in {e je bilo ljudi …
^e se ob dolo~eni ideji angažira kriti~na masa ljudi,
potem gre, potem se da. En sam ne pomeni veliko. In to se je
takrat dogajalo v na{em mestu. Takrat leta 1989, ko smo ustanovili kulturno dru{tvo in pre{li od besed k dejanjem.
umetnosti, o klubu in {e o mnogo drugem.
[e je bil tisti pravi {ank, ožgan od besed, žalosti in
upanj. In mi. Mladi, lepi, zaljubljeni in v~asih ~isto malo nesre~ni.
Polni mo~i, mladostne potence in poezije. Robijeve prve opazne
slike, Maretovi zadnji izpiti na pravu, ter Andrej, ki je bil itak na{
»spiritus agens«. Na{a modra misel, na{ peace maker. ^eprav je
zmeraj zamujal. ^eprav smo ga zmeraj ~akali, nam je ponavadi
uspelo priti v zadnjem trenutku. Prevozno sredstvo – Andrejeva
rde~a »katrca«, o~itno registrirana za nas pet.
8.FEBRUAR 1992, OTVORITEV MKK.
»Barva na lesenih oblogah v klubu se še suši. Hitimo.
Tako kot zmeraj, v zadnji minuti je potrebno še toliko
postoriti. Pa govor imam. Napetost. Sanje se materializirajo,
lahko jih okusiš. Da, sanje dišijo. Dišijo po oljnati barvi, po
Nato sta sledili dve leti udarni{kega dela, lobiranja,
turisti~nega vodenja izletov po Beli krajini, kelnarjanja na
Jurjevanju, prerekanj, iskanj, sestankovanj, tistih bolj uradnih in
onih malo manj. Vse samo, da bi zaslužili kak dinar za obnovo
na{ega prostora, vse samo, da bi bil klub ~imprej izgrajen.
Dobesedno smo ga gradili, ta prostor, ki je bil totalno v razsulu, ki
je bil pred leti streli{~e, {e prej pa so bili na tem mestu javni WCji. Kako pomenljivo. Prostor za izlo~anje, sranje, bruhanje.
Dostikrat smo namre~ sli{ali: »Kako sranje se grejo tisti
belem apnu na stenah. Ljudje se zbirajo, ne morem verjeti,
hašišarji?«
Mislim, da so tam. Rad bi, da so tam. Dare Grgičev je sigurno
Klubovci smo imeli vsake toliko »sestanke«, ~e prav
pomislim, skoraj vsak teden, na katerih smo predebatirali
prej{nje in prihodnje korake. To so bili eni taki lepi trenutki
vznesenosti. To so bile na{e enkratne sanje. Druženja vodstva
kluba, ~e ga tako pretenciozno imenujem, kajti ne glede na
dolo~ene »funkcije«, smo bili enaki med enakimi.
Dobivali smo se v gostilni pri Bari~u ali pri [tefani~u v
Dragatu{u.V takrat {e starem Župan~i~evem hramu so nas greli
kru{na pe~, vino in za~udeni pogledi Belokranjcev. Pa pogovori o
tam, pa Ðef, ki se filozofsko muza. In mnogo drugih. Vrvež.
koliko jih pride. Klub je premajhen. Kje imam napisan
govor? Trema. Je vse to res? Spijem kozarec vina. Potem se
začne.
Član predsedstva RS Dušan Plut uradno odpre klub.
Miha Plevnikov igra na klarinet. Besede se lepijo na
neposušen les in strop. Nazdravljamo. Tam je Daja, ki se
smeje. Mislim, da tam stoji Funf in da ob šanku med gostim
smehom in dimom zagledam Toma, ki debatira s Poljcem.
Stiski rok. Utrinki, spomini ...«
Klub smo potem vodili do nekje 1995. leta, ko so ga
prevzeli naslednji mladi zanesenjaki. Ta prostor druženja je bil
prakti~no odprt vsak vikend. Organizirali smo razli~ne koncerte,
tako džeza, kot alternativne glasbe, folklornih ritmov in klasike.
Pri nas so se ustavili tudi igralci s svojimi monodra12 | 13
mami. Celo lastno gledali{ko skupino smo imeli, ki jo je vodila
Helena.
Organizirali smo kulturne prireditve tudi izven kuba.
Razstave, multimedijske dogodke, kot je bila tista pod ~rnomaljskim Kozolcem, na takrat praznem prostoru, kjer so danes razni
lokali. Jaz s svojo pisarijo in Robi ter njegov slikarski kolega s
svojo slikarijo. [koda, ker nimam ene same fotografije tega
dogodka (?), ki se je odvijal na son~no sobotno dopoldne, mislim
da l. 1989. Na Studiu D sem v samostojni avtorski oddaji Rock
studio na Studiu D podajal informacije o dogajanju v klubu, gostil
{tevilne izvajalce in populariziral klub kot tak.
Zmeraj ve~ je bilo obiskovalcev tudi iz drugih krajev.
Med drugim smo pomagali mladim iz Ko~evja, ki so si želeli podobnega prostora v svojem mestu.
»In tako vsak vikend, neprespani, a nasmejani.
Jutro, nedeljsko jutro, mi majavega, nekoliko neodločnega
koraka iz kluba, prve mamice in strici pa k jutranji maši. Jutro
je sveže, saj se sonce komaj sluti za kopreno mraka. Griček,
ta Panteon mesta se rojeva pred nami. Črnomelj je še posebej lep tako umit z jutranjo roso. In tako naprej … do danes,
»neki novi klinci«, nova jutra … petki, sobote…«
Naj sklenem z mislijo, da je naloga družbe dati mladim
možnost, da bodo lahko svoj prosti ~as smiselno uporabili, a jim
brez odve~nih besed in insinuacij prepustiti odlo~itev in pobudo.
Resni~na svoboda je le svoboda posameznika, svoboda imeti
možnost razli~nih iskanj.
Verjamem, da smo z na{o idejo ustvarili tak prostor
novih ali-in druga~nih kulturnih praks, novih informacij in pozitivnega ter kreativnega razmi{ljanja, ki bo, sr~no si želim, z
novimi generacijami živel tudi v prihodnje.
Slika 1. 7. februar 1992, otvoritev prostorov Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine, foto: arhiv MKK BK.
14 | 15
Slika 2. Dr. Dušan Plut, član predsedstva RS na otvoritvi prostorov MKK BK čestita prvemu predsedniku društva, Boštjanu
Švajgerju. V ozadju stojijo od leve proti desni: Marko Zupanič (zakrit), Helena Vukšinič, Andrej Kunič, Damjan Plut, Anton
Starc (zakrit), Gordana Popovič (zakrita) in Robert Lozar, foto: arhiv MKK BK.
Slika 3 in 4. Na otvoritvi MKK BK, 7. februarja 1992, je nastopila Vita Mavrič, foto: arhiv MKK BK.
16 | 17
Vsaka mladost potrebuje
iluzije, se mora upirati in
mora biti kreativna. To so
trije pogoji, da se lahko
kvalitetno izživi, da se
izpolni. Mladi moje
generacije smo živeli v
času burnih družbenih
sprememb,
ki jih bo prihodnost vrednotila podobno, kot druge velike prevrate dvajsetega
stoletja. Tak{ne okoli{~ine, kot tudi dejstvo, da smo odra{~ali v poznem socializmu, so nas usmerile v kriti~nost do družbenih anomalij. Kasnej{e generacije so
bile s tega stali{~a v veliko slab{em položaju. Razgradilo se je prevladujo~e
ideolo{ko sredi{~no polje, ki je pred tem tudi povsem pasivne subjekte sililo v
dejavnej{e soo~anje s stvarnostjo. Seveda posplo{ujem in ne drži, da so bili v tistih
~asih kar vsi mladi kulturno ali politi~no aktivni. Gotovo pa nas je bilo ve~ kot
danes. Trenutna situacija je verjetno spet priložnost za mlade, da se vzpostavijo
kot kriti~ni, aktivni ustvarjalni subjekti, vendar se zaenkrat v veliki ve~ini {e vedno
obna{ajo kot pasivni soudeleženci potro{ni{kega cirkusa. ^e primerjamo denimo
srednje{olske ~asopise izpred dvajsetih let in {e prej z dana{njimi, je vtis porazen.
Dana{nji srednje{olski ~asopisi so na ravni takratnih osnovno{olskih, vsebina je
strukturno enaka, nekriti~no, naivno sprejemanje vladajo~e ideologije, prej
socializma, danes potro{ni{tva. V tistih ~asih pa~ nismo bili
obremenjeni toliko z eksisten~nimi problemi, s katerimi se prej
ali slej soo~i vsak posameznik, ampak so nas, kot vsakega
ustvarjalnega mladega ~loveka, zanimala bolj temeljna vpra{anja: preizpra{evanje lastne pozicije v svetu in neustavljiva
želja po tem, da bi ga spremenil. Ideali, brez katerih ni prave
mladosti …
Tako sva nekega ve~era z Bo{tjanom po nekaj kozar~kih v zamra~enem kotu neke ~rnomaljske gostilne pri{la do
ideje, da bi naredila klub, mladinski klub. Navdu{enje, ki sva ga
ob~utila, sva kmalu delila s {e drugimi soustanovitelji dru{tva, ki
si je poslej organizirano prizadevalo za uresni~itev ideje, ki
prežema skoraj vsako mlado generacijo. Imeti svoj prostor,
ustvariti atmosfero, s katero se lahko identificira skupina mladih
ljudi z neko vizijo.
V za~etku se je ustvarila {iroka skupina razli~nih
interesnih skupin, zraven se je prikradla seveda tudi nastajajo~a
politika, ki je v bodo~em prostoru videla velik interes. Kar v
ponos mi je, ko se spomnim, kako smo tovrstne tendence, ne
glede na na{o mladost in politi~no neizku{enost, v temelju prepre~ili. Nenehno smo vztrajali, da klub ne more biti denimo v
simbolni lasti ene skupine oz. stranke, v tem primeru ZSMS,
ampak mora biti politi~no nevtralen, njegove vsebinske prioritete pa splo{no kulturne, umetni{ke.
Presenetljivo pa je bilo tudi, da nam je lokalna politika
pustila proste roke pri projektu. Temu so gotovo najbolj botrovale
tedanje zgodovinske okoli{~ine: na{a prizadevanja je ve~ina
razumela kot del {ir{ih družbenih sprememb, ki so bile pred
vrati.
Sprva so nam kot potencialni prostor ponudili malo
dvoranico v kleti kulturnega doma, potem pa je pri{la prava
prilika. Staro {portno streli{~e pod sodi{~em, biv{a javna
strani{~a. Veselje nad bodo~im prostorom je bilo nalezljivo,
atmosfera, ki je obdajala samo izgradnjo, pa izredna. Navdu-
{enje, pri~akovanje, strastno vizionarstvo … S ponosom pa me
posebej navdaja dejstvo, da smo klub v veliki meri tudi dejansko
zgradili z lastnimi rokami. Najprej izkop drenažnega jarka ob
sodi{~u, ~i{~enje prostorov, zidarska dela, pleskanje, barvanje
… Bodo~ sodnik Igor v oblaku prahu, ko z veliko rezilko v kamnito
steno vrezuje kanale za vodovod, bliskanje varilnega aparata v
rokah mojstra Bojana, nepozabna vožnja s katrco v Ko~evje po
pult za {ank, pol metra snega, Andrej, Bo{tjan, Marko, smeh …
Zidanje odra, vzhi~enje ob postavljanju prvega ozvo~enja (danes
še za slušalke ne bi bilo dovolj močno), itd, itd.
Vizija kluba je bila preprosta in navdihujo~a: ustvariti
kreativno polje, kjer se bodo kresale ideje mladih ljudi. Kot vsaka
vizija, je bila tudi na{a v veliki meri iluzorna, že dolgo vem, da je
bila neuresni~ljiva. Ampak, kot pravi nek star pregovor, si je
treba želeti nemogo~e, da lahko naredi{ mogo~e, ali vsaj tako
nekako. Bodo~i prostor sem videl kot neke vrste kreativni
generator z intelektualnim potencialom, kavarni{ko vzdu{je
podnevi, kupi resnih revij in ~asopisov, pogovori o umetnosti,
družbi in seveda o vseh ostalih stvareh, ki zanimajo mladega
~loveka, zve~er pa klub, zatemnjeno, naelektrizirano ozra~je,
valujo~a energija, dobra glasba, gledali{ke predstave, performansi, norost, veselje, razposajenost … Bila je ideja za druge
~ase, predvsem pa za drug prostor, verjetno za ve~je mesto. V
majhnem mestu pa~ ne more{ ustvariti urbanega ozra~ja.
Kriti~na masa je bila premajhna, premalo je bilo kreativnih ljudi,
ki bi presegali obi~ajne vedenjske vzorce. Revije, ki so bile
zložene na polici za {ankom, so v glavnem samevale neprebrane
in klub nikoli ni postal kavarna, kot smo si nekateri želeli.
Izpolnil in presegel pa je druga pri~akovanja. Postal je kvaliteten
koncertni prostor, prava meka za alternativo v celotnem
dolenjskem prostoru. Povsem izpolnil je tudi pri~akovanja in
željo, da ne bi po nekaj letih vse zamrlo, kot se obi~ajno zgodi in
se je zgodilo denimo v sosednji Metliki. Mogo~e je bila zadeva
tako dobro zastavljena, da jo vsakokratna menjava generacije ni
ogrozila, ne vem. Ustvarili smo prostor, ki je premogel dovolj
centripetalne sile, da je združeval in zadržal energijo. In ga
morebitne destruktivne namere, ki jih seveda ni manjkalo, niso
mogle ogroziti. Vsako vodstvo, ki je prevzelo »štafeto«, je
preseglo nesoglasja in bilo, v radost in zadovoljstvo ustanoviteljev, v svojem delu uspe{no.
Kar nekako ne morem dojeti, da je že dvajset let, kar se
je vse skupaj za~elo, ena cela generacija je v tem ~asu odrasla.
Življenje me je, kot vse ostale akterje, seveda zapeljalo v druge
sfere, prioritete so se spremenile, tista prava mladost pa nas je
pred lastnimi o~mi prevarala, zapustila, kot je lepo rekel en
pesnik. Že leta nisem reden gost kluba in ko pomislim, koliko
~asa in energije sem vložil vanj, v~asih obžalujem. Zdi se mi, da bi
lahko ta ~as, ali vsaj del tega ~asa porabil za druge stvari. Pa
vendar: ko ob~asno zavijem vanj, pozno popoldan, kot se re~e,
he, he, me spreleti po hrbtu, znova za~utim, da se je nekje
obdržala sled tistih intenzivnih ~asov. Bil sem del tega prostora,
in me je vsaj malo zaznamoval.
Kot pri vsaki stvari je vsak za~etek težak, potem pa
vse ste~e, vendar je verjetno {e teže tak{no zadevo obdržati na
nivoju, ki je bil zastavljen. Žalosti me, ko vidim srednje{olce in
{tudente, mlade ljudi v krempljih potro{ni{kega delirija, ob
pomanjkanju kolektivnih vizij pa vlada tudi apati~en odnos do
duhovno presežnih vsebin. Ultimativna želja povpre~nega
mladega ~loveka je nov avto, izobrazbeni vrhunec pa vozni{ki
izpit. Ob omembi besedic, kot so umetnost, filozofija, poezija in
podobno, pa dobi vsaj prebavne motnje, ~e že ne kaj huj{ega.
Razmere verjetno niso tako ~rne, kreativci tudi v najhuj{ih
razmerah splavajo na povr{je, vendar so pred sedanjim
vodstvom kluba veliki izzivi. Mogo~e jim bo v pomo~ globalna
sprememba temeljnih vrednot, ki bi morala biti pred nami, ta bi
vzdramila mlade ljudi, da bi znova v ve~jem {tevilu iskali
prostore, v katerih posku{ajo navdu{enci odpreti alternativno
polje sodobni pop-potro{ni{ki civilizaciji. Tu se skriva resni~ni
potencial prihodnosti, za vse nas. Držimo pesti in jih podprimo,
kolikor je to v na{ih mo~eh …
Pa spet čez dvajset let, ne?
20 | 21
Slika 5. Goran Jarnevič - Gonge iz Industbag, prvi rock koncert v MKK BK, 8. februarja 1992, foto: arhiv MKK BK.
Slika 6. 21. februar 1992, Trinajsto prase. Na fotografij Roman Ravnič in Tomaž Rauch, foto: arhiv MKK BK.
22 | 23
Slika 7. 21. marec 1992,
The search for what,
iz klubskega dnevnika, v katerega
so nastopajoči vpisali svoje vtise.
Slika 8 in 9. 28. marec 1992, Morrison Hotel, za bobni Damjan Plut, na kitari Peter Jakša, foto: arhiv MKK BK.
24 | 25
Ko mi je Janez Weiss pred
približno pol leta omenil, da s
prijatelji pripravlja obsežen
kronološki in vsebinski
pregled delovanja
Mladinskega kulturnega
kluba Bele krajine ob
dvajsetletnici ustanovitve
društva, sem bil prijetno
presenečen; hkrati pa sem
se začel počasi zavedati
razsežnosti podviga.
Vendar, Janeza poznam, in vem, da bo s svojo analiti~no natan~nostjo in
neizmerno delovno vnemo zagotovo zaklju~il delo, ki si ga je zadal. Povrh vsega mi
je {e namignil, da od {tirih ustanoviteljev dru{tva pri~akuje nekaj uvodnih vrstic in
dvajset let zakopani spomini na prva snidenja z idealistom Bo{tjanom [vajgerjem,
zasanjanim in vedno prepoznim Andrejem Kuni~em ter radikalcem Robertom
Lozarjem so po~asi spet pokukali na plano ...
V rosnih – ampak res rosnih - letih sem se vtihotapil na koncert
~rnomaljskih rock skupin v avli dija{kega doma v ^rnomlju.
Smrkavo uho, do tedaj vajeno melodi~nih napevov skupin, ki so
igrale po okoli{kih veselicah ter igranja harmonike v glasbeni
{oli, se je prvi~ soo~ilo s hrupom in energijo Britofa, Katerpilerov,
Bak{i{ kanalizacije (naj mi člani bendov oprostijo pisne
napake) in mogo~e {e koga poleg. Fantje so mi razkrili, da poleg
priznanega in veljavnega vedno obstaja {e nekaj drugega,
druga~nega, novega. Doma~a harmonika je pa~ dobila obris
kitare. Tovrstno dogajanje v ^rnomlju je v zgodnjih osemdesetih
letih bolj ali manj zamrlo; primat je v celoti prevzela Metlika.
Prodor punka in jugoslovanskega novega vala, ki ga v
^rnomlju takrat nismo kaj prida upo{tevali, so s pridom izkoristili Metli~ani in v klubu v sedanjem gasilskem muzeju v metli{kem gradu pri~eli prirejati izvrstne koncerte. Iz mojega zornega
kota so bile razmere v Metliki idealne; primeren klubski prostor,
mo~no organizacijsko jedro in pripadnost ve~ generacij so
povzro~ili, da so bendi v Metliki z Industbagom na ~elu rasli kot
gobe po dežju. Metlika je bila takrat romarska Meka manj{ega
{tevila ^rnomaljcev in {e danes velja za unikatno punkersko
zadrugo v slovenskem alternativnem glasbenem prostoru.
Medtem se v ^rnomlju ni dogajalo skoraj ni~; to
seveda velja za generacije, ki so ustrezale metli{kim zavzetežem. Ve~eri ob petkih in sobotah so minili ve~inoma ob
kvantanju in premlevanju vedno istih zgodb v gostilni „pri
Skubcu“ in se nadaljevali v disku v grajski kleti. V disku je sredi
osemdesetih let nastopilo kar nekaj zvene~ih imen doma~e
glasbene scene, ki pa so hitro zvodenela ob prisotnosti skupin,
kot so Agropop in podobnih izdelkih doma~e glasbene obrti.
Prvo dobrodo{lo vznemirjenje je povzro~il velikanski
grafit na Kolodvorski ulici v ^rnomlju pod osnovno {olo:
„Študenti, riti lene neustvarjalne“, zaradi katerega sem bil kot
{tudent sprva malce jezen, potem osramo~en, nato pa sem hitro
sprevidel, da do potankosti zadeva srž problema pasivnosti in
samozadostnosti ^rnomlja. Avtorja grafita seveda poznam in
kasneje sem se dodobra seznanil z njegovim ogor~enjem zaradi
dejstva, da velika kolonija {tudentov, ki se je ob vikendih iz
Ljubljane vra~ala v ^rnomelj, ni zmogla ni~esar razen zatrjevanega po~itka.
Pred dobrimi dvajsetimi leti je Zveza socialisti~ne
mladine Slovenije (ZSMS) obvladovala podro~je mladinske
aktivnosti, kulture in mogo~e kan~ka upornosti na simboli~ni
ravni. V ob~inskem odboru ZSMS v ^rnomlju je vzniknila ideja, da
bi mladini zagotovili ustrezne klubske prostore za raznovrstne
dejavnosti. Prva predvidena lokacija je bila stavba nekdanje
knjižnice na Gri~ku, kjer sedaj domuje ~rnomaljska godba.
Treznemu premisleku takratnih vodilnih pri ob~inski organizaciji
gre zahvala, da je bila izbrana nova lokacija, sedanji klubski
prostor MKK. Zatem je vnema ZSMS nekoliko pojenjala; za~ela je
namre~ iskati ustrezni prostor na novem slovenskem politi~nem
zemljevidu. Tak{na vloga ZSMS ni sovpadala z na{o vizijo kluba
kot sredi{~a ustvarjalnosti in prostora razli~nih idej in pobud.
Prostora, ki je bil namenjen mladim ^rnomlja razli~nih
mnenj in opredelitev, nismo hoteli deliti z nobeno politi~no opcijo,
~eprav je bil, to moram poudariti, prvotni namen ZSMS hvalevreden. Zato sem s prijatelji Bo{tjanom [vajgerjem, Andrejem
Kuni~em in Robertom Lozarjem ustanovil dru{tvo – Mladinski
kulturni klub Bele krajine, ki je postal upo{tevan sogovornik pri
pogovorih o usodi in namenu kluba. ZSMS se je po dolo~enih
nesoglasjih dokon~no umaknila, se na portoro{kem kongresu
preoblikovala v stranko ter s tem dokon~no izgubila ves interes
za realizacijo prvotnega namena. Ne glede na omenjena majhna
nesoglasja bi se rad takratnemu vodstvu in ~lanom ZSMS zahvalil
za idejo, ki nas je na svojstven na~in vzpodbudila in nam dala
zalet, katerega rezultat je viden {e danes.
Tako, prvi korak je bil storjen. Korak, ki je sprostil vso
energijo, ki se je nakopi~ila v nas. Korak, kateremu se je
pridružilo veliko {tevilo somi{ljenikov in idealistov, ki so verjeli v
kon~ni cilj. Množica posameznikov, ki so nesebi~no pomagali, da
je klub iz popolnega razsula pri~el dobivati sedanjo obliko,
posameznikov, ki jih raje ne bi na{teval, ker bi lahko koga po
krivici izpustil. Dobri dve leti dela, ki je bilo opravljeno z dobro
voljo in med salvami smeha ob na~rtovanju vseh mogo~ih
dogodkov. Tudi o koncertu No Means No. Ne{tete ure dogovarjanj,
najbolj izvirni na~ini nabave materiala in improvizacija pri
vgradnji. Med tem ~asom ni zamrla osnovna dejavnost dru{tva;
ob pomo~i Helene Vuk{ini~, ki se nam je pridružila, je MKK
organiziral ve~ dogodkov in si po~asi za~el nabirati izku{nje –
koncert metli{kega Industbaga, branje Bo{tjanove poezije in
Robitovo slikanje na mestu sedanjega Piccola, koncert Nane
Kure v kulturnem domu in, ~e me spomin ne vara, celo svojevrstna predstava ob kulturnem prazniku. Vse skupaj je
spremljalo tiho odobravanje in podpora dolo~enega dela
~rnomaljske javnosti na eni in množica ve~nih dvomljivcev na
drugi strani.
8. 2. 1992 je dr. Du{an Plut z odprtjem kluba vtisnil
neizbrisen pe~at na slovensko klubsko sceno. Klub namre~ brez
prekinitve deluje od otvoritve dalje; pretežno samofinanciranje
dejavnosti v tako dolgem ~asovnem obdobju ga uvr{~a na vrh
slovenske vzdržljivosti. Poudarjena neodvisnost je bila vedno
upo{tevano pravilo, ki je omogo~ilo raznolikost in izvirnost
programa. Ob gostovanjih priznanih skupin je klub vseskozi
podpiral mlade, neuveljavljene bende in na nek na~in postal
njihovo zato~i{~e. Kmalu po otvoritvi je na naslov kluba pri~elo
prihajati ogromno {tevilo ponudb skupin, od kvalitetnih demo
posnetkov do skoraj nerazpoznavnega, v garaži posnetega
hrupa. Nepregledna množica tujih in doma~ih bendov, ki so se
zvrstili na klubskem odru, je potrditev, da je bila na{a odlo~itev
pred dvajsetimi leti pravilna.
Kljub podpiranju raznih oblik in usmeritev glasbenega
ustvarjanja pa klub ravno zaradi lastne prepoznavnosti ni mogel
nuditi okrilja dolo~enim subkulturam, ki so se na glasbeni sceni
pojavile v ~asu delovanja kluba. Ob{irna programska shema je
bila vedno jasno za~rtana in ravno zaradi nje je klub na{el svoje
mesto v prostoru ter s tem upravi~il pri~akovanja obiskovalcev.
Tak{na interpretacija je seveda le navidezno kontradiktorna;
dolo~ene subkulture so morale svojo afirmacijo pa~ poiskati na
drugih, njim prilagojenih mestih in tam upravi~iti svoja in
pri~akovanja drugih.
Na koncu bi rad dodal le {e nekaj besed o mestu MKK v
~asu nastanka in njegovi sedanji poziciji. Nedvomno je druga~nost, bodisi na glasbenem, bodisi na kak{nem drugem podro~ju,
vedno marginalizirana. Najlažje je seveda pobegniti v zavetje
ustaljene in družbeno sprejemljive (navidezne) idile - pri tem
imam v mislih naj{ir{o družbeno sprejemljivost – ter iz varne
razdalje napadati druga~e misle~ega. Druga možnost, ki se
ponuja, je možnost odkritega zagovarjanja lastnih idej in mi{ljenj
ter njihovo udejanjanje ne glede na negativni odziv okolice. Po
drugi strani pa margina v smislu ekskluzivnosti mora obstajati,
kajti v nasprotnem primeru kaj hitro pade v vode tolerance in s
tem v istem trenutku izgubi izjemnost. Ve~inski odklon zato
zagotavlja prepoznavnost in, posledi~no, obstoj.
Na~elnost in doslednost idej je v na{em kulturnem
prostoru v tem trenutku na psu; resorno ministrstvo za kulturo je
malodane ra~unovodski servis (pa četudi Majdo Širca cenim),
intelektualni potencial institucij umetnosti ne vpije, temve~
nebogljeno mol~i in - le pred kom ? - varuje svoje fevde,
28 | 29
nacionalna televizija, sicer prva poklicana k izobraževanju in
dvigu kulturne zavesti, pa nas v mesecu kulture velikodu{no
obdari s posebno, slovesno izdajo Ko{nikove gostilne. Varno
zavetje je garant eksistence, vendar ne za vsako ceno. S tega
zornega kota v celoti sprejemam sicer poudarjeno radikalno
izjavo Slavoja Žižka glede Cankarjevega doma. [e dobro, da ima
vsak prepad tudi svoj rob ...
MKK, ki se je dvignil iz ru{evin bednega streli{~a, je od
nastanka dalje preživljal napade, poskuse onemogo~anja
delovanja in druge ovire, ki jih je uspe{no odbijal. Odpornost,
vztrajnost in v pravih trenutkih podana odlo~ilna beseda podpore
lokalnih oblasti so MKK izoblikovali v institucijo, katere nadaljnji
obstoj ni ve~ odvisen od zunanjih vplivov; MKK bo živel, dokler
bodo smisel v njegovem življenju videli njegovi ~lani. Njim pa
želim obilico ustvarjalnosti in užitkov v bodo~em delu.
P.S.
Pa vendar, 1.12. 2007, MKK BK ob 11.00 uri:
No Means No, Kanada
Slika 10. 2. maj 1992, Pure Laine (A). Nastop prve tuje zasedbe v MKK BK, foto: arhiv MKK BK.
30 | 31
Slika 11. in 12. 9. maj 1992, Ukrajinski kozaki (UA), foto: arhiv MKK BK.
Slika 13. 12. junij 1992, Šukar, foto: arhiv MKK BK.
32 | 33
Slika 14. 27. junij 1992, Marko Brecelj z Javno Trajo, foto: arhiv MKK BK.
Slika 15. 11. julij 1992,
Laufer (HR),
iz klubskega dnevnika.
34 | 35
Vsiljuje se mi misel, da bi
morala napisati, kako se
začetkov MKK pred
dvajsetimi leti skoraj ne
spomnim več. Da bi morala
ugotoviti, da so začetki kluba
neskončno daleč, oddaljeni in
zamegljeni. Pa se nekaterih
stvari še kako jasno spomnim
in priznam, da sem si v tistih
časih lažje predstavljala, da
bo klub deloval 20 let,
kot da bom sama neko~ toliko starej{a. Tipi~no žensko, najbrž …V prvi stik z idejo
kluba in njenimi snovalci sem pri{la nekega sobotnega popoldneva v stari metli{ki
{oli, kjer smo imeli vaje z belokranjsko {tudentsko gledali{ko skupino. Pri{la sta
Bo{tjan in Andrej in nas modro spremljala. Ne, ta prihod mi ni bil v{e~, priznam. Po
vaji mi je Bo{tjan razložil, kaj pripravljajo, kaj se bo zgodilo in kaj v klubu dogajalo.
Pa da bi želeli imeti pod svojim okriljem tudi mlade kulturnike mojega kova, pa
celo gledali{ko skupino in da bi v klubu pripravljali literarne in gledali{ke ve~ere,
poleg glasbenih seveda, pa {e in {e … Ne, to prvo sre~anje in ta
razgovor mi sploh nista bila v{e~. Zdelo se mi je nekoliko vsiljivo
in veliko preve~ idealisti~no. [e danes prav ~utim svoje takratno
nezaupanje in dvom v sli{ano.
[ele ~ez nekaj ~asa sem ugotovila, da je Bo{tjan
~lovek Velikih besed, s katerimi pripoveduje svoje velike sanje,
in katerim ~isto zares sledijo tudi konkretna dejanja. To ga je že
takrat (še bolj pa danes) lo~ilo od množice tistih, pri katerih se
vse za~ne in kon~a pri besedah. Na sre~o je svoje takratno delo
zastavil v skupini fantov, ki so živeli na podoben na~in. Ki so imeli
v glavah in srcih izjemne ideje, sanje in vizije. Ki so znali vse to
opisati in predstaviti. In to glasno! (Težko so kdo predstavlja te
glasne velike besede, prešeren smeh in široke kretnje, če tega
ni slišal in doživel …) In ki so si v nekem trenutku upali velik del
tega uresni~iti. Tako je nastal Mladinski kulturni klub Bele
krajine in tako je nekaj let uspe{no deloval pod vodstvom
Bo{tjana, Andreja, Robija in Marka, pa na svoj na~in {e Damjana.
V ~ast mi je, da se v nekih trenutkih lahko pri{tevam k tej skupini.
Spomnim se priprav na odprtje kluba, mravlji{~a pridnih mladih
»delavcev« v podzemlju, ki so kon~evali dela in skrbeli za zadnje
detajle. Sama sem imela na skrbi kulturni program ob otvoritvi. Z
Gogo in Tonijem smo resno in profesionalno pripravljali recital.
Klicala sem Vito Mavri~, ki je takoj in pod normalnimi pogoji
privolila v glasbeni nastop. In nikoli ne bom pozabila, ko je pri{la
vsa nasmejana in navdu{ena in vpra{ala, kje se lahko preoble~e
in uredi. Poslala sem jo v sanitarije v grad ~ez cesto … Že takrat
so bile v nemogo~em stanju (kot danes), a druge re{itve ni bilo.
Nazaj je pri{la vsa ble{~e~a in lepa in prav ni~ ni komentirala
»garderob«, v katere sem jo napotila. Svoj nastop je opravila
dobro, kot zna, in mislim, da je dala otvoritvenemu programu
prav poseben pe~at. Poleg vsega ostalega … in vse je bilo
posebno.
Potem se je za~elo … redni klubski program … ideje za
nove dogodke … novi glasbeniki, pa spet glasbeniki in novi
glasbeniki. Klub je bil bolj kot vse drugo koncertno prizori{~e,
kar je ostal do danes. Ni~ slabega ni v tem, ravno nasprotno,
~eprav sem vedno upala, da bodo v njem na{li mesto tudi drugi
mladi ustvarjalci. Kdaj pa kdaj se je sicer pojavil kak igralec ali
manj{a skupinica njih, pa kak{ni potopisi, videoprojekcije,
v~asih celo literarna prireditev, a vse to je bil od nekdaj zgolj
rahel spremljevalni program. Z malo odziva in {ibko publiko.
Zadnje ~ase se baje to spreminja, npr. na ve~erih stand-up
komedije, kar je vsekakor za pohvaliti.
Na{e takratne ideje in stali{~a »predsedstva« smo
nenehno premlevali, dograjevali in usklajevali. Nepozabni so bili
(običajno nedeljski) sestanki, ki so se vedno zavlekli pozno v
no~ in med katerimi se je mo{ki del ekipe obvezno skregal na
smrt. Vendar je bil to le na~in izražanja mnenj, kresanje stali{~,
dokazovanje mladih nepokvarjenih ustvarjalnih mo~i, konstruktivno priznavanje pripadnosti istim ciljem. Vsaki~ znova pa
je bilo glasno, burno, veselo in strastno. Na vse ali ni~. Najbrž
smo tak{no predanost in zavzetost iskali tudi pri delu in
ustvarjanju ostale mlade populacije svojega ~asa in prostora.
Mogo~e smo vsaj na za~etku pri~akovali veliko preve~.
Nemogo~e je zapisati ne{tete drobce, ki se ~loveku
utrnejo ob razmi{ljanju na tiste za~etke. Ogromno je internih
doživetij in ob~utij, ki bi jih težko razumeli. Z 20-letne razdalje se
zdi vse takratno {e lep{e in bolj{e, kot je mogo~e bilo. Zdi se, da
smo bili v pravem ~asu na pravem mestu. In s pravo mero
idealizma in realizma v sebi. Da smo znali za~eti nekaj, kar so
pozneje drugi samo {e izbolj{evali in dopolnjevali. Slednje je
pravzaprav velika nagrada - nam in mestu, v katerem živimo.
In ob~utek ob tem je – brez nepotrebne skromnosti – dober.
Res dober.
Slika 15. 3. oktober 1992, Strelnikoff, foto: arhiv MKK BK.
38 | 39
Slika 16. 31. oktober 1992,
Polska Malca,
iz klubskega dnevnika
Slika 17.
25. december 1992,
Tomaž Pengov,
foto: arhiv MKK BK.
40 | 41
Ko so me v soboto (na
koncertu Majk) nagovorili,
naj nekaj napišem v okviru
obletnice MKK, se nisem
počutil ravno v pravi fazi za
to zadevo. Najbrž si nisem na
jasnem, ali zato, ker se ne
udeležujem več redno
koncertov v Črnomlju, ali je
mogoče krivo to, da ravno
zdaj aktivno ne priganjam
svojega banda, tudi pomeni
ene vrste odvajanja od stvari.
No, ~e bi se hotel o~istiti od te scene, bi trajalo verjetno ve~ kot trideset
let. Najbrž bi dolo~enim, seveda ~e bi bilo možno izlužiti substanco, morali poleg
ostalih zadev na zdravni{kih pregledih meriti nivo rock&rolla v krvi. Ha, ha, potem
bi se ~udili, kako ta ~lovek sploh {e živi - pa ne misliti da sem se s temi besedami
prelevil v laboratorijskega abstraktneža. No, vodstvo kluba, zadnja leta trdno
zasidrano okoli Broken lock (čestitam jim za zadnjo odlično ploščo), so že druga
oz. tretja generacija, ki daje {e tisto nekaj pristnega in zavzetega
belokranjski sceni, da vse skupaj ne gre vragu v naro~je. Saj
potem bi lahko hitro bili tam, kjer se je zna{la takrat Metlika. Se
pravi - v prelomu tam nekje okrog leta 1987, ko je razbitje
angažiranih pogledov na stvari in frakcizem dolo~enih
Metli~anov, ki so bili, ali bolje re~eno smo bili, do takrat veliko
bolje povezani med seboj (naj se spomnimo, da smo imeli v
Metliki do tedaj močno punk oz. rockovsko tudi koncertno
dogajanje, pa da ne bom zdaj našteval akterjev skupin od
Indust baga, Stekline, Groteske, bb shopa, La grande
britanie, Betlehemske zvezde, Mame dolores, Pasmatrsov in
še raznoraznih derivatov, ki so bili prisotni tudi zgolj kot
muhe enodnevnice), prispeval k temu ,da nikakor nismo na{li
ve~ skupne poti. Nekaj se je potem {e dogajalo v dvorani v
Gradacu, a kaj ko Metlika ve~ ni mogla zadržati prostorov, ki so
bili nujni za delovanje koncertne dejavnosti. Iz na{e stare
metli{ke kinodvorane - nekdaj centra belokranjskega rock
prizori{~a, ki smo jo o~itno po pankersko zažigali (še bolj kot
nekoč Turki), je po vsej tej na{i metli{ki nesložnosti in fau{ariji
tam ratal gasilski muzej (ne bi zdaj o podpihovalcih in krivcih
za to). Seveda »vigredaških sešnov«, ki so se redno dogajali v
na{em vadbenem prostoru (bag plac), tudi ne bi hotel me{ati v
tako kontinuirano resno dogajanje, ~eprav je tudi to nekaj. Na{
band je nekako 1989 le na{el nov zagon, da smo pri{li do tiste
znamenite cd-jke »Nova leta«, in pokazalo se je, da je rockfolk
{e živ, neverjetno velik odziv. Samo kje in kdo lahko nekaj naredi,
da bo belokranjski rock'n'roll {ibal in kar je v zvezi s tem tudi
naprej, rabimo prostor ... da, prostor, ampak ne samo metli{ki ali
zgolj ~rnomaljski, rabimo belokranjski subkulturni center ali
nekaj podobnega ... mogo~e je to imel v glavi {e marsikdo, ne
samo v okviru ~lanov belokranjskih bandov, verjetno {e kak{ni
entuzijasti ali pa nadebudni dobi~karji, ki so se pletli okoli te
scene, mogo~e jih je o tem sanjalo kar nekaj, veliko je bilo o tem
izre~enih besed ...
Samo nekje v meglici pa se le spomnim tistega gostilni{kega
sestanka v ^rnomlju, kjer me je Bo{tjan [vajger pobaral:
»Dajmo se združiti, mi mislimo resno, imeli bomo klub, glej,
tu je tudi Kunič, Zupanič, nekaj bomo naredili, ti boš
mogoče iz strani bandov, ozvočenja kaj pripomogel.« ... Da,
lepo ... sli{i se fajn. Mene je Indust bag obvezal do te mere, da
sem lahko samo bolj vzpodbujal, kot dejansko pomagal, ~e ne
{tejem na{ega ozvo~enja, ki smo ga v za~etku delovanja kluba
posojali. Priznam, da si nisem niti mislil, da bo možno na tako
dolgi rok to tudi uresni~iti, zato dajem tukaj, vsaj jaz, velik plus
Bo{tjanu [vajgerju - njegov prijateljsko realni, a tudi filozofsko
retori~ni pristop mi je zlezel pod kožo {e iz ljubljanskih
{tudentskih ~asov - pa potem tudi druženje v okviru {pilov na{e
Groteske v Kr{kem, okoli Mame dolores in predvsem pesni{kih
storitev, ki sva jih ve~krat pretehtavala. Pa vseeno, za tako resen
poseg, {e posebej, ~e pomisli{, da je bilo vse bolj ~utiti vpliv
neizprosnega kapitalizma v porajanju, kjer brez ficka ne gre prav
ni~ in brez pravne in jasno tudi ob~nske podpore sploh ne, je bilo
treba biti veliki optimist.
»Čak«, ampak tega je že ve~ kot dvajset let in MKK je
vzdržal in se nadgradil v {e lep{i in bolj{i podobi, kot je bil takrat!!
Fajn bi bilo, da bi na{a tridesetletnica, ki se pa~
aktivno ni uresni~ila v letu 2010, bila v okviru dvajsetletnice
centra, ravno tako kot je bila prej{nja, sem za hip pomislil na
koncertu Majk. [e posebej zato, ker smo bili ravno Industbag
tisti, ki smo imeli ~ast, da smo bili lahko povabljeni na samo
otvoritev, da je mogo~e na{ »trmasti« rock'n'roll zaznamoval
tako na{e dolgoletno delovanje, kot tudi kontinuirano delovanje
MKK-ja. Želim si, da bi {e kdaj stal na tistem odru kot akter, kot
že tolikokrat do sedaj. Priznati moram, da mi je bilo tam nekje
okoli leta 1994 nekako najtežje, saj sem se ujel v lastno pest
zare~enega kruha, da bom vedno igral le svoje songe, pa smo se
mogo~e tudi kot upor razcepitve (rock'n'roll nikoli ni v duši in
srcu priznaval razcepitve juge in to si upam trditi tudi sedaj)
provokativno lotili rock jugo priredb. Nenazadnje, tudi s
prijateljem, so~lanom tistega jugo projekta - Maretom Zupani~em, tudi on je v MKK-ju že inventar in seveda eden najbolj
zasluženih za razvoj in obstoj le-tega, ~e se lahko tako izrazim.
Njegovi prihodi v Metliko niso bili samo simboli~nega pomena, da
tehtamo ruzance in prestarje, ampak se je verjetno dobro po~util
v tistem okolju, ~eprav že takrat Metlika {e zdale~ ni bila ve~ to,
kar je bila. Verjetno se spomni, kako sem bil ves v dvomih »pa to
niso naši komadi pa ... hm, saj nimamo vaj, pa kako bo to
izpadlo v tako angažiranem klubu, kot je MKK. Dokler je
bilo to naše jugo skidaško preigravanje le domena odličnega
puba KROKAR, kjer smo bili nastavljen žur duo s
Skanitom, je to še šlo, samo naprej pa halooo!!« No, Mare je
imel prav - bilo je cool! Ampak sem le imel zavest, kaj pomeni ta
~rnomaljski plac … pomeni da podpira angažiran pristop in
predvsem lastno ustvarjalne skupine v subkulturnem - lahko
tudi angažiranem provokativnem smislu. In band, ki dobro dela,
ima potem zeleno lu~ pri publiki, lahko dela tudi naprej. ^e dela{
povr{no ali neustvarjalno, potem tudi ne sodi{ sem ... je pa to bil
povod, da je tudi Indust bag zadihal ponovno 96. leta in sem to
svoje »izdajalstvo k lastnem ustvarjanju« na sre~o dal na
smeti{~e zgodovine »ali bilo je ljepo« ... in spet hvala MKK-ju, ki
je tudi to vrsto prepoznal, kot le del žur zgodovine in je lo~il, kaj
so priredbe in kaj so predelave in kaj je zavzetost do stvari recimo po kme~ko, lo~il je zrno od plev!!
No, to je bilo obdobje, kjer smo si marsikak{no besedo
in vzpodbudo delili z Du{anom Jesihom, »Kiskotom«, ki je postal
že na{ prijatelj in je bil dolga leta najbolj zaslužen za vse, kar je
bilo potrebno povezati skozi dogajanje in v okviru organizacije
bandov za MKK. Marsikaj smo dorekli z njim, lahko re~em, da je
pozitivno vplival tudi na na{ band in mu tudi sugeriral, {e posebej
zato, ker smo se kot trio ponovno revitalizirali. Enkrat je v {ali
celo dodal, ~e ne bi bilo MKK-ja, danes ve~ ne bi imeli kje igrati,
»mamicu vam«. No to seveda ni bilo res, ampak v enih kriznih
obdobjih bi pa skoraj držalo … ha ha, ~e potegnem {alo {e naprej,
tudi SIDDHARTI je v njihovih za~etkih omogo~il, da je bila enkrat v
MKK na{a predskupina, saj ne moreš verjeti ...
Z Broken lock smo velikokrat nastopili kar na istih koncertih, {e
posebej se v lepem spominu spomnim tistega v Ljubljani v KUD
Pre{eren, pa jasno tudi na »Novem rocku v Križankah«, kjer
smo ponudili en lep pe~at belokranjskega ustvarjanja. [e lep{e
je, ~e se ima{ kam vrniti in fantje iz skupine Broken lock se ne
samo da imajo kam vrniti, ampak jih takoj ~aka doma {e velik del
novih nalog in prav je tako.
Danes mislim, da je tukaj z njimi nov duh intelektualnih
in ALTER rockovsko mo~no podkovanih zagonov in dajem jim en
veliki »daaaaaaaa« za njihov doprinos in trud v MKK, saj ga
prakti~no držijo pokonci. Naj bo {e dolgo let vsaj tako, kot je, ~e
ne {e bolj{e.
In vsi se bomo trudili za to!!
44 | 45
Slika 18. 8. februar 1993, Kulturni praznik, koncert Bojana Drobeža in Lada Jakše ter recital poezije, recitira Andrej Kavšek, Prva
obletnica delovanja v prostorih MKK BK, foto: arhiv MKK BK.
Slika 19. 1. maj 1993, Jan Plestenjak in Interaction Jazz Group z Bracom Doblekarjem, foto: arhiv MKK BK.
46 | 47
Slika 20. 15. maj 1993, KUD Idijoti (HR) po koncertu, foto: Marko Pezdirc.
Slika 21. 26. junij 1993, Jani Kovačič, foto: Marko Pezdirc.
48 | 49
Slika 22. 9. oktober 1993. Prvi koncert hrvaških punk veteranov Hladno Pivo (HR), foto: Marko Pezdirc.
Slika 23. 22. januar 1994, Res Nullius, foto: Boštjan Matjašič.
Slika 24. 19. marec 1994, Niet, foto: Boštjan Matjašič.
Slika 25. 16. april 1994, 2227, foto: Boštjan Matjašič.
50 | 51
Anarhija na področju kulture
& umetnosti še najbolj
produktivna – dokazi:
sexualna revolucija 60. let,
punk 1976-77. Pokojni rock
kritik Darko Glavan je punk
definiral kot »potpuno
ubedljiva negacija klasike.«
Seveda to velja za zgodnji
punk 70. & 80. let – 20. st. –
punk sedanjih generacij je
kakopak simptomatično
hiperglikemičen –
konformističen
– za razliko od konteksta Exploited, Dead Kennedys, nasploh Crass ipd. Generalna
olaj{evalna okoli{~ina je ta, da {e obstajajo anarho punk bendi, kot so Aktivna
propaganda – Diktatura kapitala pod masko demokracije. Punk pa je pravo~asno
pri{el v na{e kraje na Dolenjsko – Bacili, Gonars oz. Abortus in
BK – natančneje v Metliko – Indust bag, Steklina idr. Punk je v
80. prepri~ljivo negiral kulturstati~ni dogmati~ni dolgcajt – in
stimuliral inovativnost moderne urbane rock kulture. Napalm
Death so po 1982 patentirali hard core – temu pa so sledili tudi
legend Discharge, idr. Joy Division so ob koncu 70. let patentirali
post-punk. Punk je v na{ih krajih aktiviral kulturni pluralizem in
boj za avtonomni prostor. Angažirana - nekonformisti~na generacija je v 80. in 90. letih 20. stol. vzpostavila klubsko sceno – to
je infrastrukturo urbane rock kulture.
V Metliki je do srede 1989 deloval klub, ki so ga istega
leta zaprli in preuredili v gasilski muzej. Skratka kulturstati~ni
dogmatizem je na liniji ni~ ni treba spremenit … Metli{ka scena je
postala didakti~en vzor ~rnomaljskih mladincev in za~ela se je
procedura ustanavljanja MKK BK ^rnomelj. Koncertna ponudba
je bila v 80. in 90. dokaj siroma{na. Za ponudbo so takrat skrbeli
tudi mladinci iz Semi~a npr. l. 1991 – koncert metli{kih The Pas
maters – v gasilskem domu.
Ne kaže pozabiti da je MKK BK – ^r. pridobitev
povezana z angažiranostjo in vztrajnostjo generacije iz 80. Boj za
avtonomni prostor – svetovljanstvo oz. kozmopolitanstvo je za
sedanje pretežno konformisti~ne generacije precej ne-
razumljen pojem – kar velja {teti za produkt ortokapitalisti~ne
ov~ereje – iz mladih ljudi napraviti konformiste; hlapce &
služabnice … I feel xenophobia – in Xenophobialand.
MKK BK – ^r. je od 1992 konstanta moderne urbane
rock kulture. Kljub pop hiperglikemi~nem trendu v rocku – je
MKK vedno poskrbel za kulturni žanrovski pluralizem urbane
kulture od punka, noisa, grind corea & underground metala do
avantgardnega jazza. Tej konstanti vsekakor velja slediti tudi v
prihodnosti. V MKK so nastopali mnogi dotakrat neznani bendi,
kot so Orleki, Siddarta idr. Ob koncertih Hladnega piva – v 90. je
bila v MKK tak{na gužva – da je premik od odra k {anku
spominjal na hojo v hribe. Od 90. do sedanjega retrokulturstati~nega dolgcajta se je v MKK zvrstilo vrsto žanrovsko
inovativnih bendov, kot npr. Iconoclast – avantgardni jazz duet iz
New Yorka, do Hesus Attor iz Ri-HR, No means no & Hanson
brothers - podružnice do Extreme smoke 57 - grind core
primorcev in sedanjih Dickless Tracy iz Brežic – pa sevni{kih
Scum, idr. Skratka MKK BK je svetovljanstvo urbane kulture
približal retrostati~ni zaspani provinci.
V bolj{ih letih 20. stol. je bil MKK BK tudi svojevrstna
prestolnica urbane kulture NM Podgurskega sektorja idr. Kljub
vztrajnem plakatiranju – je dandana{nja mladina tako konformisti~na – da se jim ne da pogledati, kaj se dogaja v MKK – kar
velja za domorodske, ne samo podgurske subjekte. Inovativnost
& inventivnost urbane kulture – je tista kulturna dobrina, ki jo je
potrebno posredovati generacijam, ki prihajajo …
Slika 26. 21. oktober 1995, Harries (NL), foto: Boštjan Matjašič.
54 | 55
Slika 27.
27. april 1996, Fregatura,
prvi all-girl band v MKK BK,
foto: Boštjan Matjašič.
Slika 28.
17. maj 1996,
Skytower,
foto: Marko Pezdirc.
Slika 29 in 30.
5. april 1997,
Broken Lock,
foto: arhiv MKK BK.
56 | 57
Slika 31. 5. april 1997, Atheist Rap (SR), foto: Marko Pezdirc.
Slika 32.
31. maj 1997, Aurora (HU),
foto: Boštjan Matjašič.
Slika 33.
7. november 1997,
Long Term Survivor (FR),
foto: Boštjan Matjašič.
Slika 34. 8. november 1997, Ana Pupedan, foto: Boštjan Matjašič.
Slika 35.
21. junij 1997, Sarcom,
foto: Marko Pezdirc.
Slika 36.
27. december 1997,
Kojoti (HR),
foto: Marko Pezdirc.
60 | 61
Brez ironije. Brez cinizma.
Brez pretiravanja. Brez
olepševanja. Brez
umetniškega pretiravanja.
Brez prisile španske
inkvizicije. S časovno
distanco. S čistimi mislimi. Z
lepimi spomini. Z vloženo
energijo. Z zasejanim
semenom, ki še vedno živi
svoje življenje.
Seme, katerega je skupina entuziastov skrbno zasejala v zadnjih
vzdihljajih rajnke samoupravne in socialisti~ne Jugoslavije, je uspe{no vzklilo v
samostojni, demokrati~ni in kapitalisti~ni Sloveniji. Okoli{~ine so bile semenu
naklonjene. Samoodrekajo~e negovanje premnogih ga je ~udežno obvarovalo pred
zavistjo boje~ih se svoje sence. [e vedno ga varuje.
Otroci socializma smo tako svojo podalj{ano adolescenco preživeli v
oazi, namenjeni vsem, razumljeni redkim. Bili smo nezavedni borci za ohranitev
analognega. Toda vse se je dogajalo v svoji ~asovni dimenziji. Mo~ sekunde nas je
po~asi drobila in nas spreminjala v ni~le in enke. Vse. Brez
izjeme. Po~asi smo se spremenili v sužnje digitalnega.
Hoteli smo narediti vse, kar nam niso hoteli ponuditi
drugi. Hoteli smo poskusiti vse, nad ~emer so se zmrdovali. Ni jim
bilo kaj prida mar za na{e želje. Prav. Nau~ili smo se preživeti
sami. Bilo nam je prijetno v razli~nosti. Seme nam je bilo
hvaležno. Z ljubeznijo smo ga zalivali z na{im nebrzdanim
zajemanjem iz vodnjaka idej.
Nam je biolo{ka ura skrbnikov in negovalcev
rasto~ega semena neutrudno bila. Odbijala. Odbila. Po~asi, a
zanesljivo. In pri{li so neki »novi klinci«. Nezavedno se
spreminjajo v nas. Samo z druga~nimi besedami bi se opisali.
MKK je zgodba o uspehu. Je zgodba o nas. Je zgodba o
vas. In predvsem je zahvala vsem, kateri so se razdajali.
S predanim delom. Kot ekipa. Brez imen.
Slika 37. 14. februar 1998, Zaklonišče prepeva, foto: Marko Pezdirc.
64 | 65
Slika 38. 21. november 1998, Demolition Group, foto: Marko Pezdirc.
Slika 39. 27. november 1999, Overflow (HR), foto: Marko Pezdirc.
66 | 67
Slika 40.
12. februar 2000,
Pridigarji,
foto: Marko Pezdirc.
Slika 41.
25. marec 2000,
Wanda Chrome and the
Leather Pharaohs (US),
foto: Marko Pezdirc.
68 | 69
Slika 42. 7. oktober 2000, Let 3 (HR), foto: Marko Pezdirc.
Slika 43.
9. december 2000,
Polyplush Cats (US),
foto: Boštjan Matjašič.
Slika 44.
20. januar 2001,
Elvis Jackson,
foto: Marko Pezdirc.
70 | 71
Razumeti MKK BK zgolj
kot tistih nekaj deset,
morda sto kvadratnih
metrov vlažne kleti, je
zgolj privid resničnosti.
Klub je predvsem vsebina,
energija, so člani, privrženci
in obiskovalci, nastopajoči,
stari prijatelji in vedno novi
znanci. Je prispodoba
sproščenih druženj in vikend
svobode. So Branetovi No
Gods No Masters alter songi.
Je zmaga strpnosti, je možnost izbire z dvakratnim ja. Zato bi {e enkrat.
Kaj {e enkrat, {e petkrat, {e stokrat po~el isto, ~e te slu~ajno zanima.
Konec leta 1995, na vrhu ustvarjalnih mo~i, se je jedro klubskih prvoborcev pred~asno umaknilo. Za svoje delo bi si zaslužili zvezdo na plo~niku
slavnih. Vsak član svojo! Zato, ker so postorili umazana
birokratska opravila, se uspe{no zoperstavili ozkim in ozkogledim interesom ter na prvi liniji prestregli prezir malome{~anske omejenosti. Pripravili so trdne temelje, uveljavili pravila
vedenja in za~rtali smer delovanja. S Samerjem, s katerim sva
kot nala{~ ravno takrat dojela, da je definitivno konec {tudentskega življenja, in prenovljeno ekipo, smo prevzeli klub z
renomejem. Treba je bilo samo nadaljevati in nadgrajevati za~eto
delo, ostalo je pri{lo samo od sebe. Vsaj zdelo se je tako.
Klju~ni poudarki delovanja, ki smo si jih zastavili, so
temeljili na programu, promociji, nabavi nove opreme in predvsem na razvoju lastne produkcije na glasbenem, likovnem,
gledali{ko-scenskem in literarnem podro~ju.
predavanja in okrogle mize seveda niso prestavljali glavnine
programa, jih je bilo pa ravno dovolj, da smo se lahko {irokoustili
z njimi. Bolj sicer s samimi dogodki kot s {tevilom obiskovalcev,
ki jih je itak, bolj kot (po večinskem mnenju) brezjaj~na
umetnost, zanimala to~ka G. Glasba!
Usmeritev kluba je bila in je {e, da je treba mladim,
neznanim, neuveljavljenim doma~im, slovenskim izvajalcem
ponuditi možnost nastopa. Pa smo jim jo. Stotim, dvestotim,
enkrat, ve~krat, vsak teden kak{nemu. Seveda se nismo branili
niti ve~ih, bolj znanih, da ne re~em slavnih izvajalcev. Nak. Da le
niso bili komercialni izme~ki ali samov{e~nimi naduteži, kar je
pogosto itak eno in isto. Pravega arhiva ni, tu in tam je kdo kaj
zapisal, pofotkal, posnel. Za ušesa bi nas bilo treba. Vse
vpletene v vseh teh letih. Tudi tiste bodoče. V poduk!
Nabava opreme se je za~ela z zamenjavo centralnega
ozvo~enja. Obstoje~a 4-kanalna me{alna miza, ve~inoma
pregreti oja~evalec, mikrofon ali dva in zvo~niki, ki bi bili bolj
primerni za v doma~o dnevno sobo kot za ozvo~evanje koncertov,
enostavno niso ve~ ustrezali vse ve~jim tehni~nim zahtevam
bendov, niti ne pri~akovanjem obiskovalcem. Z nakupom nove
me{alne mize se je za~ela zmagovita, nikoli dokon~ana zgodba.
[e zdaj sem nejevoljen, ker nismo uspeli razviti ve~
lastne produkcije. Ve~ina na~rtov se je izjalovila, vse izjemne
ideje pa so se namesto na odrih in v galerijah zaklju~ile z
neskon~nimi modrovanji ob {anku. Brezmejen ustvarjalni naboj
mladih, ki se nima kje samouresni~iti, se je kmalu pokazal za
utvaro, za floskulo, za neumnost. Ne nasedajte! Imajo kje, celo
vedo kaj in kako, samo ne ljubi se jim dvigniti riti izpred
ra~unalnika ali z barskega stol~ka.
Smo pa z velikim zadovoljstvom gostili druge.
Performansi, predstave, razstave, film in video, potopisna
Najraj{i smo imeli rock z vsemi podzvrstmi, nadžanri,
stili in slogi, smo se pa radi družili tudi z džezisti, kantavtorji,
punkerji, metalci, improvizatorji, etno friki, noiserji, hip hoperji,
glasbenimi vseznalci in pogumnimi diletanti. Vsebina je imela
prednost pred obliko, izvirnost pred uigranostjo, ustvarjalnost
pred poslu{ljivostjo, samosvojost pred v{e~nostjo.
[e posebej pomemben se mi zdi nastop prvega
srbskega benda leta 1996, kljub {tevilnim tujim bendom, ki so
nas do tedaj že obiskali. Za prihod k nam so morali prevoziti tako
reko~ pol Evrope, saj preko Hrva{ke pa~ niso mogli zaradi
(po)vojnih razmer. Zato pa so hrva{ki obiskovalci predstavljali
pomemben delež publike. MKK je za nekaj ur postal drugo
Jajce, tretji AVNOJ, četrta Jugoslavija!
Prvi ameri{ki bend mi je že zdavnaj u{el iz spomina, pa
ni~ ne de, saj so mu kmalu sledili drugi in tretji. Severno in južno
ameri{ki, zahodnoevropski so si podajali kljuko z vzhodno-
evropskimi, z doma~imi in metli{kimi, z dolenjskimi in slovenskimi.
Okoli{ki so bili {e posebej dobrodo{li, saj jih je
obi~ajno spremljala množica navija~ev, pa tudi z reklamo se v
tak{nih primerih ni bilo treba posebej truditi. [e sre~a, kajti
plakate, ki so pogosto bolj kot promociji služili provokaciji, smo
itak ve~inoma pozabili razobesiti.
Neverjeten komunikacijski napredek se je zgodil
konec tiso~letja, z razmahom elektronske po{te in mobilne
telefonije. Namesto tiskanja in po{iljanja gradiva po po{ti sem
lahko z enim klikom obvestil (tedaj sicer še skromno) množico
uporabnikov spleta, neskon~no zvonjenje v prazno stacionarnih
telefonov pa so nadomestila SMS sporo~ila.
Mediji so nas imeli pove~ini radi (hvala še enkrat),
vsekakor raj{i kot politiki. Pred vsakimi volitvami smo naredili
na~rt, kako bomo sodelovali s kandidati na volilnih listah. V
zameno za skromne denarje smo jim ponujali možnost bogate
promocije v klubu. Pretežno neuspe{no, saj so se nas eni ogibali
malce z leve, drugi pa krepko z desne. S predstavniki lokalne
oblasti smo pa~ živeli v svojevrstnem sožitju - oni niso ne
potrebovali ne marali nas, mi pa njih ne. Neko~ smo bili
predlagani za Župan~i~evo priznanje za delo na kulturnem
podro~ju, pa ga je namesto nas dobil nek narodnozabavni
ansambel. Z martinovanji se res nismo mogli kosati.
je praviloma ostajal od vstopnine in od prodaje pija~e, smo
vlagali v opremo, ob~asno dodeljena sredstva na razpisih pa v
prenove prostora. Samoumevno brezpla~no delo je bilo nujni
pogoj, kritje stro{kov iz lastnega žepa pa pri~akovana oblika
obna{anja. Z redkimi izjemami smo tovrstno vedenje ohranili
skozi celotno obdobje. Takrat pa~ {e nismo vedeli, da tako
opevano in družbeno priznano prostovoljstvo nima neposredne
povezave z zastonjskim delom. Prav nam bodi, ~e smo pa
ignorirali, celo prezirali seminarje, na katerih so si odvratni
mladi(nski) povzpetniki izmenjavali tovrstne informacije. S
sorodnimi doma~imi in tudi tujimi dru{tvi pa smo zgledno
sodelovali, si zavidali in se bodrili, si izmenjavali izku{nje in
posku{ali skupaj premagovati ovire na poti, ki je pomembnej{a
od cilja.
Nismo želeli spreminjati sveta, kve~jemu podreti
ka{en tabu, iz zasede napadati predsodke, morda tu in tam komu
raz{iriti obzorje in se ob vsem tem {e dobro zabavati. Trdim, da
nam je uspelo. Vsaj slednje.
V tem kontekstu ne gre prezreti niti nenehnih govoric o
zaprtju kluba ali v blažji verziji preselitvi na drugo lokacijo, ki so
nam na za~etku povzro~ale no~ne more, kasneje so postale zgolj
del folklore. Bile so zunanji sovražnik, ki nas je vedno znova
uspel poenotiti.
Nau~ili smo se preživeti z lastnimi sredstvi. Drobiž, ki
74 | 75
Slika 45.
8. december 2001,
KBO! (SR),
foto: Marko Pezdirc.
Slika 46. 26. januar 2002, Freestyle event: Pižama, N'toko, Trkaj, Valterap, utrinki iz dogodka, foto: Janez Weiss.
76 | 77
Slika 47. 9. februar 2002, Urban & 4 (HR), foto: Janez Weiss.
Slika 48. 14. september 2002, Brain of Morbius (UK), foto: Janez Weiss.
78 | 79
Slika 49. Klubski flyerji, november/december 2003, avtor: Janez Weiss.
Slika 50. 27. marec 2004, Psychopath, foto: Tomislav Urh.
80 | 81
Zmeraj, ko se vozim skozi
Črnomelj, upočasnim na Trgu
svobode in pogledam proti
Komendi. Za trenutek se mi pred
očmi pokažejo kamnite stopnice,
ki jih je že zdavnaj načel čas.
Zvečer, v temi, se ni prijetno
spuščati po njih. Nevarnost zdrsa
je na vsakem koraku nižje.
Takšna je pač netlakovana pot
v pekel.
Spodaj se odpre klubsko preddverje, ki je danes namenjeno kadilnici na
odprtem. Dovolj varno mesto za zami{ljen pogled v temno globo~ino, od koder
odmeva re~no bobnenje. Gromka muzika iz MKK ^rnomelj ima veliko skupnega s
{umom od spodaj, kjer se skrito pogledu zlivata Lahinja in Dobli~ica, in ostaja
ostaja glavni navdih za obstoj in delovanje tega mladinskega kluba v Beli krajini.
Na MKK ^rnomelj me najbolj vežejo živi spomini iz ~asov, ko sem vandral
po na{em klubovju s [tirimi pravimi dedci - se pravi, s preloma devetdesetih let v
novo tiso~letje. ^e se ne motim, smo igrali dvakrat na tem tesnem, vendar
prijetnem odru. Enkrat z metli{kimi punk-rock pionirji Indust-bag, drugi~ z
gromkimi Kramfid in težkimi Pussyfinger. S prvega nastopa se spomnim
pokoncertnega prizora, ko se je med ple{o~o rajo gibal ~rnomaljski posebnež,
»cigo«, ki je umetelno skrival gore~i ~ik v svoja usta in vsaki~, ko je to storil, je {e
pomežiknil z iskrami v o~eh. Takrat {e nismo nosili mobitela s
sabo, zato smo ga kot turisti~no trofejo pritisnili na fotoaparat in
celo na kamero (nikar me ne sprašujte, kje je danes ta slika
oziroma posnetek). Ko smo drugi~, leto in pol ali dve kasneje,
spet pri{li na oder MKK, nas je pri~akalo veliko manj ljudi. Zdi se
mi, da jih ni bilo ve~ kot petnajst in {e ti so se zabubali na drugi
konec dvorane, da jih je bilo težko videti v mraku. Spodbude so
sicer ploskale med komadi, vendar pa je bilo ozra~je bolj hladno
in ne prav spodbudno za nastopajo~e, dokler niso od neznano kod
pridrveli mladi panksi in za~eli svoj rusfaj pod odrom. Težili so, da
ho~ejo sli{ati hard core. »A hard core bi?« se je odzval na{ pevec
Boris, se po~asi obrnil k meni za bobne in mi z zna~ilnim zanj in
nagajivim nasmehom namignil, naj po~akam. Segel je po
konzervi piva in jo ve{~e odprl z desnim kazalcem. Na kratko je
srknil požirek in si približal mikrofon k ustom: »Kaj bi radi?
Hard core?!?!« V hipu, ko smo ostali dedci neusmiljeno udarili po
instrumentih, je obrnil piksno in do zadnje kaplje izžel hmeljev
napitek na glavo najbližjega panki~a, ki so ga kameradi odrivali
in sku{ali {e sami ujeti svojo sekundo pivskega tu{a. Srborite
fante smo v trenutku imeli na svoji strani. Bili smo njihovi,
koncert je dobil novega zagona in ostal dobro odtisnjen v mojem
spominu, tudi zato, ker smo ob povratku v Ljubljano doživeli
karambol.
Zagotovo ima vsak gost in obiskovalec svoje spomine z
roba prepada, kjer {e vedno trdno stoji oder in klubski podij tega
mladinskega, kulturnega shajali{~a v sredi{~u ^rnomlja. Za
lokalne veljake je treba {e enkrat pod~rtati, da je {lo skozi to klet
pol ducata generacij glasbenikov in drugih kulturnih ustvarjalcev ter obi~ajnih ljudi - obiskovalcev. Zgodbe in doživetja so se
globoko zažrle v stene, strop, tla in zatohel zrak samega kluba
ter ostale v podzavesti vseh, ki so zrasli in {e rastejo v tem
vabljivo opojnem svetu druga~nosti. Tak{ni klubi, kot je MKK,
igrajo neizmerno in nikoli popla~ano vlogo v kultiviranju in v
socializaciji odra{~ajo~e mladine v mestu oziroma kraju. Z
ilirskobistri{kim MKNŽ, izolskim Shotom, murskosobo{kim
MIKK-om, {kofjelo{ko Rde~o ostrigo, koprskim MKC-jem,
cerkljanskim CMAK-om, Kompleksom v Ravnah na Koro{kem,
kranjskim Izbruhom, velenjskim MC-jem, piv{ko Hi{o kulture,
kamni{ko Kotlovnico in drugimi {e živimi ali pa žal pokojnimi,
zaprtimi ali preoblikovanimi klubskimi prostori sodi MKK
^rnomelj v verigo mladinskih klubov po Sloveniji, brez katerih bi
bila na{a mala dežela revna in dolgo~asna. Gre za prizori{~e,
kjer odvija resni~na, otipljiva, preznojena kultura, ki se je ne da
uloviti in nadomestiti z realisti~nimi {ovi ali celo olep{ati na
straneh brezpla~nih tabloidov. Je tukaj in zdaj! Kdor pride
narejen in vzvi{en v tak{en prostor z du{o, odide iz njega pristen,
živ in ponižen pred resni~nostjo, s katero se je soo~il - ali pa je ob
glavo. Kdor ne pristane na pravila igre svobode, se vanj ne
vrne nikoli več!
Kot ostala slovanska ljudstva imamo tudi na
Slovenskem posebej razvito nagnjenje obeleževanja okroglih
obletnic, vendar dvajset let MKK ^rnomelj ni samo okrogla
obletnica in razlog ve~ za nazdravljanje. Pohvale vreden praznik
poriva mladinski klub v novo, tretjo dekado. Zgodovina vzponov
in padcev je ob tak{nem slavnostnem trenutku ve~ kot
dobrodo{la, saj se z njo krepi odgovornost in pomen kluba.
Vredno se je zazreti v preteklost ter obuditi in prisluhniti
spominom za bolj{i jutri, za bolj jasen pogled v prihodnost
kulturnega zbirali{~a. Brez te luknje, ki je danes na oko umirjena
in prav ni~ divja kot neko~, je vsak zemljevid slovenskega
klubovja nepopoln. Avtorjem in ustvarjalcem alternativne,
podzemne, neetablirane, mladinske kulture je pomembna, pravzaprav obvezna postaja na turnejah in gostovanjih. {e toliko
pomembnej{a pa je za lokalno oziroma regionalno kulturo Bele
Krajine. Je kot odre{enje na slovenski periferiji, je okno v svet in
barikada za preživetje vseh tistih mladih in ne ve~ tako mladih, ki
odklanjajo populisti~no, prazno, ceneno, napihnjeno, silikonsko
in vsiljeno narodnozabavno pop doma~ijo.
Slika 51.
12. februar 2005,
Shyam,
foto: Tomislav Urh.
Slika 52.
23. april 2005,
Srečna Mladina,
foto: Tomislav Urh.
84 | 85
Slika 53. 23. julij 2005, Brant Bjork & The Bros (US), festival Poletje v Črnomlju, foto: Irena Povše.
Slika 54. 19. avgust 2005, Kolektiv Bast, foto: Tomislav Urh.
86 | 87
Slika 55. 3. november 2006, Zlatko Kavčič, foto: Tomislav Urh.
Slika 56. 10. februar 2007, Mr. T-Bone & The Young Lions (I), foto: Tomislav Urh.
88 | 89
V MKK sem kvalitetno
preživel večino svojega
prostega časa v mladostniških
letih (evropski standard je 1530 let). Aktiven sem bil kot
član, dj, tonski tehnik,
natakar, redar, čistilka,
avtor, programski vodja,
predsednik, sedaj
spet član!
Tako, da je zgodb, o katerih je vredno govoriti, veliko. V tem kratkem
prispevku sem se osredoto~il na ~as, ko se je MKK »obrnil navzven« in postal
gonilna sila v razvoju mladinskih institucij v Beli krajini.
V upravnem odboru, ki je leta 2003 prevzel vodenje in upravljanje MKK,
nas je gnala želja po dogajanju – ~im ve~ programa tako v klubu kot drugje
(koncerti, dj večeri, predstave, razstave, potopisi, filmi, elektro, internet,
informacije, okrogle mize, predavanja, delavnice, športne igre in prenosi,
družabne igre, mladinski center, hostel, ...).
Vse te, obstoje~e in nameravane, aktivnosti smo v skladu z belo knjigo za
mladino evropske komisije prevedli v kvalitetno preživljanje prostega ~asa -
informiranje, svetovanje, neformalno izobraževanje, kulturne
dejavnosti, prostovoljno delo, sodelovanje z drugimi organizacijami ... - in {li v akcijo. MKK kot ustanovni ~lan je skupaj s
KB[ in KUD Kolpa v letu 2003 v skladu z Zakonom o mladinskih
svetih ustanovil Mladinski svet Bele krajine v okviru katerega je
zanimivo nastal projekt Etno folk festival kot del Jurjevanja v
^rnomlju, ki ga sedaj vsako leto organizira MKK v sodelovanju z
drugimi organizacijami. MSBK danes zadružuje 12 ~lanic in skrbi
za sodelovanje ter povezovanje med mladinskimi organizacijami
na obmo~ju Bele krajine, izvaja mladinsko politko. V okviru MSBK
se je poglobilo tudi sodelovanje med MKK in KB[.
Plod medsebojnega sodelovanja je bil podpis pogodbe
o ustanovitvi zavoda MC BIT z dne 24. 12. 2004, katerega
ustanovitev dne 25. 1. 2005 je prav gotovo pomenila dodano
vrednost na podro~ju mladinske organiziranosti in mladinskega
dela v Beli krajini. MC BIT informira, svetuje, izobražuje, omogo~a mednarodne izmenjave ter {tevilne druge aktivnosti za
mlade. Ta del zgodovine kluba je pomemben zato, ker MKK s
svojo aktivno vlogo pri ustanavljanju in upravljanju zakonsko
predvidenih mladinskih institucij je in lahko odlo~ilno prispeva k
enakopravnosti vseh dru{tev, spo{tovanju avtonomnosti vsake
organizacije, demokrati~nosti pri odlo~anju in javnosti dela. Res
je na ra~un avtonomije manj sredstev, vendar je kreativnost
tisto, kar {teje. Niso redki primeri, ko so si te mladinske organizacije podredili politi~ni podmladki in preko njih izvajali dobro
financirano delegirano politiko, za druga~e neorganizirano mladino pa ni ostalo ni~.
MKK danes z vso infrastrukturo in prvovrstnim
klubskim ter festivalskim programom, s svojimi partnerji – MC
BIT, KB[, MSBK, Ob~ino ^rnomelj, Uradom RS za mladino, JSKD,
Ministrstvom za kulturo in {tevilnimi drugimi - pomeni gotovo
to, kar je bil tudi njegov namen ob ustanovitvi pred 20 leti!
Slika 57. 27. oktober 2007, Sleepytime Gorilla Museum (US), foto: Tomislav Urh.
92 | 93
Slika 58 in 59.
1. december 2007,
No Means No (CA),
foto: Tomislav Urh.
Slika 60.
2. avgust 2008,
Brutal Polka, 1. Črnfest,
foto: Janez Weiss.
Slika 61.
18. oktober 2008
The Hanson Brothers (CA),
foto: Gašper Gregorič.
94 | 95
»Ej Bojc, k'daj se dns
z'čne?« sem vprašal Bojana,
ki je stal na vrhu stopnic, ki
vodijo do prostorov
Mladinskega kluba. »V'rjetno
ob enajstih, zmer'm mau
zamujajo, zmer'm je kasneje,
ko je napisano,« je odgovoril
in vprašal, če grem na
koncert Strelnikoff, ki
se je tisto noč imel namen
zgoditi.* »Ne, s'm vprašam,
mor'm domuh,«
je bil jasen odgovor,
saj se kot {e ne {tirinajstletnik nisem smel niti približati klubu, kaj {ele obiskati
koncert tovrstne glasbe. Rahlo razo~aran sem se obrnil, zmeden ogledoval staro
trafiko, ki je v~asih stala na trgu in od{el domov. Strelnikoff so ostali kak{no leto
*Ravno pri sestavljanju tega zbornika sem iz starega klubskega dnevnika izvedel, da so celjski Strelnikoff
nastopili 3. oktobra 1992, skupaj s Stuff iz Krškega.
oddaljeni, zamujeni, vendar sem prvi~ govoril z nekom iz kluba;
iz prostora, ki sem ga poznal le po nenavadnih plakatih, ki so
predstavljali druga~en element oglasnih desk katere so krasile
na{e provincialno gnezdo. Plakate smo trgali z njih in jih obe{ali
po na{ih najstni{kih sobah, ~eprav nismo poznali bendov. Že sam
pogovor z Bojcem, ki je bil po tedanjih pojmovanjih glavni, je dajal
prijeten ob~utek.
je bila glavna tema vseh razgovorov v ponedeljek, ko je ob
odlo~nih besedah padel najstni{ki sklep, da je nujno potrebno
~imprej dejansko vstopiti v prostore kluba.
^imprej se je nekako razvlekel, precej, kak{no leto,
lasje so rasli po~asi; nakar sem se v manj{i skupini ponovno
zna{el na vrhu stopnic. Skupinsko, v formaciji, smo se prvi~
spustili underground, dobesedno. Klub je bil nabito poln, par
poznanih obrazov v gne~i, no, poznal sem Bojana, seveda, on je
bil glavni. V jugoslovanski svetlo moder jeans – deki, odet sem
se nekako opogumil stopiti skozi precej{njo gne~o ob {anku in
komajda sledil raztrganemu Rihardu, izginjajo~emu za vrati, ki
lo~ujejo koncertni prostor od {anka. In sem stopil v temen, s
podobno oble~enimi starej{imi bolj ali manj zmerno alkoholiziranimi kadilci napolnjeni prostor nabijajo~e glasbe. bam!
evforija, notr smo! Nekaj komadov sem celo poznal, kak{no
Nirvano, Pearl Jam, Smashing Pumpkins, saj smo bili grungerji,
valda, in seveda Rambo Amadeusa, ki ga je nekaj mesecev poprej
na zlizani kaseti prinesel kolega. I bogami nalijepiše plakate
Redno smo spremljali plakate in zahajali v klub, ^akali
vsakokratnega Halid invalid Harija u zlatnom odijelu. Ni bilo ve~
alternative alternativi. Komaj smo ~akali konec tedna, se spustiti
po stopnicah v nabito poln velban pobeljen hrupen prostor
smrde~ po alkoholu in cigaretnem dimu z zlizanimi linolejastimi
tli, posejanimi z žve~ilnimi izpljunki. Nekako si se po~util varno,
toplo, sprejeto, med somisle~imi neprilagojenci. Bil je sobotni
poganski ritual, plesa in kan~ek odmaknjenih stanj, ki je v vsem
nadgradil naglo izginjajo~e ministrantske sanje o nedeljskem
živ-žavu.
Postopoma so obrazi postajali imena, veliko le-teh,
imena prijatelji. Imena je dobila tudi glasba, Fugazi, Sex Pistols,
Victims Family, No means no, Talking Heads, Pankrti, Niet, Indust
Bag, The Pixies, The Clash, Rage against the machine, Bodycount,
Polska malca, Red Hot Chilli Peppers, Žambo Žoet Workestrao,
Overflow, Hladno Pivo, Kud Idijoti, Majke, Disciplina Ki~me,
Laufer, Ekatarina Velika ... boleč vrat in konzumiranje. mama s
razlogom se brineš. Z glasbo je pri{el nek druga~en mindframe,
druga~en odnos do vsega, najstni{ko uporni{ki in cini~en, rasli
so lasje, vse je bilo jasno, vse je bilo brezveze, brez smisla,
vsakodnevnica debilana, neizogibna nujnost, vikend in glasba
edini smisel, užitek, odmik od ^rnomlja, nedeljski župa in koko{
povratek, pristanek. oceans, undertow. Zalet, odriv in skok v
zid, trk telesa ob steno in padec dol, na tla, z lasmi v umazanijo,
dvig na noge, zasuk glave, telesa, odriv nekoga drugega,
ponovitev vaje. tender age in bloom, helmet in the bush.
po selu, Halid invalid Harija u zlatnom odijelu, a ispod je piso
megla.
rukom sitan tekst, u nedjelju u mjesnu početak u šest … Vsi
Tedaj smo že se ponujali v pomo~. »Ej bi l'hk rolau
mau?« je bilo vpra{anje, teženje. Mare je ob~asno težkega srca
popustil in prepustil navadno polno plesi{~e rde~eokim mladcem
»Na! s'm ne forsiraj, pa pazi, da ne bo šlo v rdeče« Seveda smo
spraznili plesi{~e, forsirali in noreli, blodili, skrajno, {lo je v
rde~e. i see red, i see a tower against the sky. Seveda je bilo
potrebno ustanoviti skupino, zlomiti klju~avnico. Kupovalo se je
»Ej, govoru s'm z Bojcom, k'daj se koncert z'čne,«
skupaj smo se pririnili do plesi{~a, kjer smo v precej{nji gne~i
pri~eli opona{ati erati~ne gibe na{ih soplesalcev. Spominjam se,
da sem se po~util nespro{~eno, opazovano, zasmehovano in
skrajno neumno. Vendar vse manj, vse bolj je postajalo normalno
tedaj povsem trezen skakati, padati in predvsem mahati z
najstni{ko glavo.
plo{~e, odkrivalo bende, poslu{alo, forsiralo, {lo v rde~e, norelo.
Zdelo se je, da je to trajno stanje, nespremenljivo, klub bo vedno
tu, mi pa vedno stari sedemnajst let.
S tokom gimnazijskih letnikov se je relevantno
spreminjal le nabor bendov, Nirvano in Pearl Jam so zamenjali
Tool in Kyuss, Karma to burn, Helmet. Grunge je na smeti{~u
zgodovine delal družbo punku, mi pa smo sanjali o pu{~avskem
kamenju med belokranjsko zelenjavo. Kolegi so od{li {tudirat,
klub je postal vikend sti~i{~na to~ka, zborovanje v hrupu,
blodnjah, zakajenih teorijah o svetu in vseh njegovih nesmislih,
vse v nedeljskem vonju sobotnih oblek.
Prodirala je elektronska glasba, vse bolj, densalo se je, rejvalo, v
florescentih pajkicah. V Gavioliju je bila ~ista ljubezen, na
afterjih {e ve~ja, obe sinteti~ni. Gravitacijska sila elektronskih in
kemi~nih sintez je goltala generacijo, nekateri smo opazovali od
dale~, drugi so živeli od blizu. Klub je postajal prazen, plesi{~e
senc z Dj-jem, katerega godba je odzvenela v prazno, za {tiri
stene. Prej polni avtomobili Metli~anov so ob vse ve~jem
policijskem terorju pri~eli izostajati, prav tako novome{ki
pankerji. Ples so zamenjale partije {aha in taroka, klub
upokojencev.
Gimnazija je kmalu postala preteklost, postali smo
{tudenti, ki jim je Radio [tudent delal delovni{ko družbo v ozkih
sobah Rožne doline ali poceni garsonjerah, klub pa ponujal
vikend trip v naivnosti in poznanstva osnovno{olskih in
gimnazijskih let, bil je del prtljage, ki je ostajala doma, v
^rnomlju.
Ob koncu ljubljanskih let se je pojavila ideja »ostati in
razvijati«, delati doma. Klju~ni del tega je bil ravno klub in
njegove dejavnosti. Sedaj ne vem, ali so to bile le blodnje
{tudentov v njihovih absolventskih in podiplomskih negotovostih
ali dejanska stremenja naivcev po bolj{em jutri. Kakorkoli, ostali
smo v ^rnomlju, razvijali »sceno«, karkoli to pri nas že je, in
nadaljevali klubski program. Vikendov preprosto nismo mogli
pustiti izzveneti v prazno za nekim {ankom, v nekem baru s
solatnim naborom hrva{kih sing-a-long superuspe{nic tipa
voljela sam ja slovenca ojlarijaoj. Ko gledam nazaj, se mi zdi, da
so bila to najbolj kriti~na leta. Na koncertih se nas je zbralo
najve~ dvajset, na klubskih ve~erih {e manj, redkokdaj kak{en
nov obraz, sploh pa se je spremenila povpre~na starost, niti
enega mladinca, kaj {ele mladinke.
In smo vztrajali, {e vedno so prihajale dobre skupine,
navadno s spo{tovanjem do na{e male luknje, o kateri so že
sli{ali, nas pa je bilo nekako sram praznega prostora, ki smo jim
ga ponudili, kot da bi kljuval tihi »... mi smo svoje naredili. Pa
vi?« Pa vendar ob~asno, na koncertu kak{ne ve~je zasedbe,
kak{nega hrva{kega benda, navadno Hladnega Piva ali Let 3, se
je zbrala klubska generacija ali ve~ le-teh in klub je dobil tisto
podobo povsem nabitega zakajenega prostora, ki sem se ga
spomnil iz najstni{kih let in ga tako pogre{al. Navadno so se
pojavili tudi obrazi, že dolgo od{li iz provincialnega gnezda, tudi
oni so pri{li v umazano zakajeno luknjo, iskati prijatelje, pa
mogo~e tudi kaj drugega, mogo~e del sebe in kopico meglenih
spominov, ki jih je vezala na en drug ~as in na klub. Ne vem za
njih, vem pa zase, da v~asih {e vedno i{~em tisto najstni{ko
vikend evforijo.
****
Precej nepri~akovano sem prevzel predsedstvo MKK
leta 2007 po odhodu Julija in se odlo~il nadaljevati zadane
projekte. Ustanovitev MC BiT nekaj let poprej je omogo~ila veliko
bolj stabilen finan~ni okvir delovanja, saj vstopnina na koncertih
že dolgo ni prina{ala zadostnih sredstev za financiranje na{e
dejavnosti. Hkrati je bil vseskozi na~rt vrniti klub na njegovo
poprej{njo raven, ohraniti mo~no ekipo aktivistov in klub
napolniti z mladimi naivci, idealci, vtrganci, zadetki in vsemi
ostalimi neprilagojenci, da bi videli, da lahko v MKK najdejo svoj
prav, svoj mir, svoj odmik od turbodebilane va{kih {tal.
98 | 99
Nekako se nam je uspelo povezati z vrsto drugih
organizatorjev po Sloveniji in si drzniti organizirati koncert
kak{ne ve~je tuje zasedbe. Uspelo nam je na razpisih, že poprej
redno uspe{en razpis za opremo je dopolnila {e programska
podpora ministrstva za kulturo. Obnovili smo prostore kluba. [e
naprej smo organizirali Etnofolk Fest, na~rtovali pa smo {e ve~, v
tesni navezavi s Klubom belokranjskih {tudentov smo se odlo~ili
organizirati avgustovski ^rnfest in tako obuditi že mrtvo poletje v
^rnomlju. Hkrati je tudi MC BIT izvajal svoje naloge in kvalitativno
nadgrajeval delo MKK. V nekaj letih smo odkrili nov na~in
delovanja, postali bolj drzni v na~rtih, si jih zadali in realizirali.
Naenkrat ve~ ni bilo nemogo~e pripeljati v ^rnomelj No means
No, zasedbe, ki je v mojih najstni{kih letih vsak petek in soboto
grmela iz klubskih zvo~nikov, nato pa je z vsem svojim
veteranskim žarom po~astila na{ oder. Ni bilo nemogo~e
pripeljati Sleepytime Gorilla Museum, Däleka, Keelhaul, Nicka
Oliverija, Brant Bjoerka in vrste ostalih. Irena, sr~na hvala.
MKK in z njim ^rnomelj, po besedah Johna Wrighta
mestece »with a name i cannot pronounce«, leže~, po besedah
Nilsa Frykdahla »in the coutry where barns have legs«, je kar
naenkrat gostil skupine, ki so oblikovale ali {e oblikujejo
pomemben del~ek svetovne alternativnoglasbene scene.
Navadno jih je presenetilo okolje, v katerega so pri{li,
verjetno smo mi njim naredili ve~ji kultur{ok, kot oni nam. V
vsem tem vidim, mogo~e naivno, nek dosežek, nekak{no misli
globalno deluj lokalno prakso, nek presežek, ki v vsem
preka{a sicer{njo belokranjsko odmaknjenost. V tem duhu smo
blizu nam tako sorodnim Prekmurcem, ki se s svojim MIKKom
prav tako na robu borijo proti vsem uni~evalnim posledicam
provincialnega malodu{ja, obrobnosti in svojevrstnih izklju~enosti.
Iz podobe mesta sedaj izginjajo sive tovarne proletarskega ponosa, na njih mestih rastejo avstrijski in nem{ki
supermarketi drugorazrednega potro{ni{tva. Svega če bit svega
če bit samo neče biti ljubavi. Klub pa je {e vedno tu, linolejasta
tla posejana z žve~ilnimi gumiji so zamenjala sveža, nova, zlizano
belino {tiristo let starih velbov komende je prekrila oranžna
barva, dva srednježalostna zvo~nika nadomes-tilo vrhunsko
ozvo~enje, stari unionov hladilnik spodoben {ank, obraze
zdolgo~asencev pa sveža dekli{ka lepota. Tudi vsi mi smo
vrhunski, v tridesetih, stari dovolj, da vemo, kdaj oditi, preden s
svojimi modrovanji o tem, kaj in kako je prav, zagnijemo celotno
stvar. Naslednike imamo, imeli smo prav in naredili svoje. Pa vi,
boste?
Slika 62.
8. november 2008,
Leaf Fat,
foto: Gašper Gregorič.
Slika 63.
21. februar 2009,
Dodgy Stones,
foto: Gašper Gregorič.
100 | 101
Slika 64.
28. februar 2009,
Žoambo Žoet Workestrao,
foto: Gašper Gregorič.
Slika 65.
28. marec 2009,
East Rodeo (I/HR),
foto: Gašper Gregorič.
Slika 66.
29. avgust 2009,
Bratko Bibič & The Madleys,
2. Črnfest,
foto: Gašper Gregorič.
Slika 67.
17. oktober 2009,
The Lift,
foto: Gašper Gregorič.
102 | 103
Stvari se v vseh pogledih
obračajo na boljše. Obnova
je marsikomu odprla vrata in
v klub pride vse več ljudi, vse
več je tudi mlajše populacije
– dijakov. Klubski prostor se
počasi, a vztrajno otepa
tistega neprijetnega
pridevnika, ki ga je spremljal
pretekla leta.
Najbolj{e v klubu je to, da vsak najde prostor zase. Iz kota spremlja{
udrihanje bobnarja, ska~e{ pred odrom, se ~udi{ resident dj-ju ali pa naslonjen na
{ank ogovarja{ lu{tno natakarco. ^eprav se pri pobiranju vstopnine ni najlep{e
nagovarjati glede pla~ila le-te in prepri~evati najpogumnej{ih, da ob petih {ank
ve~ ne dela, ve~er v klubu s svojimi prednostmi pretehta tistih malo neprijetnosti.
Nikakor ne smem pozabiti tudi odli~ne ekipe, lahko bi rekel kar
»družine MKK«, ki se trudi, da ima ^rnomelj oziroma Bela krajina nekaj ve~, da
imamo klub, ki že 20 let dopolnjuje kulturni prostor in skrbi, da imamo mladi ter
mladi po srcu vsak vikend možnost videti tudi kaj drugega kot le gostilno. Hvala
vam tudi, ker mi stojite ob strani, ko je to potrebno, oziroma ko vas najbolj
rabim. Dobra družba, dobra muzika in dober plac so, in bodo {e naprej, atributi, ki
dajejo klubu nekaj ve~, kot imajo ostali lokali. Rokenrol bo {e dolgo doma v klubu!
Dru{tvo je bilo vpisano v register dru{tev UE ^rnomelj 1. marca 1990. Tedaj {e ni imelo lastnih prostorov.
[ele z odprtjem slednjih, 7. februarja 1992, je dru{tvo dobilo prostor, ki je omogo~al realizacijo zadanega programa in ciljev.
1992
7. 2.
8. 2.
21. 2.
21. 3.
28. 3.
4. 4.
18. 4.
2. 5.
9. 5.
15. 5.
16. 5.
6. 6.
12. 6.
27. 6.
10. 7.
11. 7.
24. 7.
12. 9.
3. 10.
17. 10.
31. 10.
14. 11.
22. 11.
5. 12.
19. 12.
25. 12.
26. 12.
1
Vita Mavri~ /Otvoritev prostorov MKK BK/
Indust Bag
Trinajsto Prase
The search for what
Morrison Hotel
Angel Heart, Extreme Smoke
Gottschee
Pure Laine (A)
Ukrajinski kozaki (UA)
Rego~ (HR)
Charlie Brown, Non Finire Mai
Peyotil Crunch
[ukar
Javna Traja /Marko Brecelj, Uroš Srpčič/
Frakcija-FM
Laufer (HR)
Ljubljana Jazz Selection
Interaction /Jan Plestenjak/
Strelnikoff, Stuff
Res Nullius
Polska Malca
Orlek
Orange Baboons (D)
Lete~a Potepuha
Indust Bag
Tomaž Pengov
Noname
1
Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Arhiv MKK BK.
Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Arhiv MKK BK.
3
Iz vnosa v klubskem dnevniku datum ni razviden.
4
Vir fotografije in vstopnice Boštjana Matjašiča.
2
1993
6. 2.
8. 2.
27. 2.
?. 3.
3. 4.
17. 4.
24. 4.
1. 5.
9. 5.
15. 5.
5. 6.
11. 6.
19. 6.
26. 6.
2. 10.
9. 10.
16. 10.
30. 10.
13. 11.
6. 11.
11. 12.
2
Hic et Nunc
Bojan Drobež & Lado Jak{a,
recital poezije ob kulturnem prazniku
Stuff & Majke (HR)
Forehead3
Overflow (HR)
Laufer (HR)
Trinajsto Prase
Interaction Jazz Group & Braco Doblekar
Hardtime (HR)
KUD Idijoti (HR)
Bruuuuuja~i (HR)
Pi{}aci
Phantasmagoria (HR)
Jani Kova~i~
Veliki Bijeli Slon (HR)
Hladno Pivo (HR)
Dare To Go, Link der Wasser4
Laufer (HR)
Produkcija Gil{-Kodum /Nasa Teater/
The Event Trio
Kud Idijoti (HR)
1994
5
22. 1.
12. 2.
19. 2.
19. 3.
26. 3.
7. 5.
28. 5.
18. 6.
23. 7.
Res Nullius, Pet Ambulance
Messerschmit (HR)
Pure Laine (A)
Niet
Butcher's Bill
Polska Malca
Demolition Group
Strelnikoff
Dekadence, Frakcija FM6
Program večinoma tvori
„Rock in underground party z DJ Mihom in DJ Maretom.“
8. 10.
10. 12.
D'Kova~i
Wasserdicht, Center za dehumanizacijo
5
1995
15. 1.
21. 1.
22. 1.
11. 2.
24. 2.
11. 3.
25. 3.
22. 4.
8. 7.
30. 9.
21. 10.
7
Orlek
Lolita
Res Nullius
Laufer (HR)
Ego Malfunction
Pridigarji, Maze
Veliki Bijeli Slon (HR), Polska Malca8
Tambura{i iz Dragatu{a /Etnovečer na jurjevo, praznik pomladi/
Hladno Pivo
Zool (NL)
Harries (NL)
Program večinoma tvori
„Rock in underground party z DJ Mihom in DJ Maretom.“
Vir KLUBSKI DNEVNIK 1992-1994. Koncert 22. januarja 1994 je zadnji podatek v klubskem dnevniku 1992-1994. Arhiv MKK BK.
Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik.
7
Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik.
8
Koncert v okviru „Rock proti rasizmu“, ki je potekal na lokacijah v Črnomlju, Ljubljani, Mariboru in Šempetru pri Novi gorici.
6
1996
20. 1.
27. 1.
24. 2.
4. 3.
30. 3.
27. 4.
17. 5.
31. 5.
15. 6.
10
…
9
Shake Spier (NL)
ANC, Blood Suckers, Debeli Predsednik (HR),
Kontra (HR), Srou pa Letu /Punk Festival/
Mamojebac (HR), Žoambo Žoet Workestrao, Absent Minded
Baby Can Dance
[umski (HR), Stampedo (HR)
Fregatura, Kojoti (HR)
Weeping Willow, Skytower
Scuffy Dogs, K-Sound XXX
Krug (HR), Indust bag
9
1997
11
7. 2.
8. 2.
15. 2.
1. 3.
22. 3.
5. 4.
19. 4.
31. 5.
21. 6.
20. 9.
4. 10.
18. 10.
7. 11.
8. 11.
29. 11.
27. 12.
Razstava Polone Pavlin
Razstava „Bela tehnika“ in koncert Ciganska Jazzbina /petletnica kluba/
Exit (HR), Anonimus
Lo{i de~ki (HR), The Mi
Baby can dance
Broken Lock, Atheist Rap (SR)
Spiritual Pyrotechnics
Aurora (HU)
Anonimus, Sarcom, Pudding Fields
Žoambo Žoet Workestrao, Sirup za izkaljevanje
Zolty Cracker (CA), Jen Paches (CA)
Free 48, Zablujena Generacija
Long Term Survivor (FR), Zygomatik Zone (FR)
Ana Pupedan
Indust bag, Castle Nuts
Kojoti (HR)
Vir MLADINA 1994-1996, rubrika Napovednik, ki pa z drugo polovico leta 1996 več ne omenja dogodkov v MKK.
Podatkov o dogajanju v drugi polovici 1996 ne srečamo v Mladini, klubski dnevniki za to obdobje pa so izgubljeni.
11
Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo, kjer je Jaša Kacin Kramaršič leporečno napovedoval koncertno dogajanje
po slovenskem klubovju.
10
1998
24. 1.
31. 1.
7. 2.
14. 2.
28. 2.
7. 3.
14. 3.
28. 3.
11. 4.
2. 5.
16. 5.
30. 5.
10. 10.
17. 10.
21. 11.
28. 11.
5. 12.
19. 12.
12
Marko Brecelj
Overflow (HR), Not the same
Tudosok (HU)
Zakloni{~e Prepeva, Ahilova 6A
Plan Kruutntone (NL), Antiodpad (HR)
Terror of Tiny Town (CA), Paradoxal Treatment (HR)
Anonimus, Sre~na Mladina
Metropolis, New Breed
Skytower, Blind Hate
The Prulers, K-Sound XXX
D Kova~i, Drzni in Lepi
Rizol (HR), Pulz
Valter Brani Sarajevo, No Limits
Terror of Tiny Town (Ca), Drajt{ponarji
Demolition Group
NOM (RU)
Dicky B. Hardy, Rhythm Thieves
Siddharta, Indust bag
12
13
1999
16. 1.
6. 2.
13. 2.
20. 2.
27. 2.
27. 3.
3. 4.
1. 5.
25. 9.
1. 10.
9. 10.
16. 10.
23. 10.
4. 11.
5. 11.
12. 11.
20. 11.
27. 11.
4. 12.
11. 12.
18. 12.
13
The Institute for affordable lunacy (NL)
Polska stra{ila
Nitkovi (BIH), Marko Brecelj
Nenavadni podnajemniki, The Stuff
Sarcom, God scard, Skor
Baby can dance
Psycho Path
Lokalne Pizde, TNT
Karushi (D)
Azijske avanture 1. del; Jan Dujec & Bo{tjan Roži~ /potopis/ /KBŠ/
Terminal Disease, New Breed
Zvekete, Strahuljarji
Wrong, Wet Bed
Cancenberg /žur KBŠ/
Azijske avanture 2. del; Jan Dujec & Bo{tjan Roži~ /potopis/ /KBŠ/
Pasmaters (HR), SMC (HR)
Direndaj
AA Kismet (NL)
Overflow (HR)
The Mrzobillys (HR), Rythm Thieves
Srou pa Letu, Industbag
Broken Lock, Agenti
Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo.
Vir MLADINA 1997-1999, rubrika Rodeo, do maja 1999. Za drugo polovico leta 1999 pa je ohranjen KLUBSKI DNEVNIK 1999-2000.
Arhiv MKK BK.
2000
15. 1.
21. 1.
22. 1.
29. 1.
5. 2.
12. 2.
19. 2.
26. 2.
4. 3.
11. 3.
17. 3.
18. 3.
25. 3.
1. 4.
8. 4.
14. 4.
21. 4.
22. 4.
29. 4.
6. 5.
13. 5.
27. 5.
4. 6.
25. 6.
12. 7.
30. 9.
6. 10.
14
Ana Pupedan
Jordanija & Egipt /potopis/ /KBŠ/
Anger is a gift (YU)
Tunke
Kramfid, [tirje pravi dedci
Pridigarji15
Weeping Willow, Sabaium
Ace (FR)
Gobe, Broken Lock
Drzni in Lepi, Ego Malfunction
Gostovanje DZA^ /predavanja/
KGB, The Prulers
Wanda Chrome & The Leather Pharaohs (US)
Zablujena Generacija
Toad (NL)
Didžiridoo
Ivan Cankar – recital /KBŠ/
Shyam
Rodoljubac, Kontrabanda (YU)
Psychopath
Soap, Kaoz
Naelc Wonk (HR), Youth Against (HR), Sarcom
Dumbell (D)
Broken Lock, Gobe
Snemanje filma Varuh Meje /Maja Weiss/
Bitch Boys
NNY
14
15
7. 10.
14. 10.
21. 10.
4. 11.
17. 11.
18. 11.
25. 11.
9. 12.
15. 12.
16. 12.
23. 12.
Vir KLUBSKI DNEVNIK 1999-2000. Arhiv MKK BK.
Predskupina bi morali biti Jezus Osebno, vendar so razpadli.
Let 3 (HR)
Plan Kruutntoone (NL)
H-bomb, Youth Against, Sarcom
Odhod Jana Dujca & Bo{tjana Roži~a v Južno Ameriko /KBŠ/
Majstr Jure bere lastna dela
[umski (HR)
Sensation & Valter Brani Sarajevo
Dare Dare Devil (FR), Pollyplush Cats (US)
Improliga teater, Cirku{ki artizem /KBŠ/
Trabakula, Industbag + Dario Corteze
Desert Fox
2001
20. 1.
3. 2.
17. 2.
17. 3.
24. 3.
7. 4.
16
Elvis Jackson
Sonny Vincent & the Safety Pins (US/ES),
Corcoras, Dickless Tracy
Anonimus
Klemen Klemen
Zero Sum, Broken Lock
DDV, Fobija, H-Bomb, SFU, Sky Lab
/izbor bendov za Rock Otočec/
21. 4.
26. 5.
16. 6.
30. 6.
6. 10.
12. 10.
13. 10.
28. 10.
17. 11.
1. 12.
Overflow (HR)
Demolition Group
Taxist /predstava/, Piko in Piloti /koncert/
Sarcom, Broken Lock
Wreck, Drugi Disko
Mehika /potopis/ /KBŠ/
Kra{ki Solisti, Sist En 343 /1. klubski maraton RŠ/
Gobe
Dežurni Krivci
Broken Lock, Gobe
/predstavitev kompilacije Green George/
8. 12.
14. 12.
15. 12.
22. 12.
DDV, KBO! (SR)
Namibija (potopis), koncert Soul Cake Duck, Flek
Skartizani
Noctiferia, Magus Noctum
16
17
2002
11. 1.
18. 1.
19. 1.
25. 1.
26. 1.
8. 2.
9. 2.
23. 2.
9. 3.
16. 3.
30. 3.
6. 4.
20. 4.
11. 5.
1. 6.
14. 9.
28. 9.
11. 10.
12. 10.
18. 10.
26. 10.
7. 12.
14. 12.
21. 12.
Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002-2003-2004. Arhiv MKK BK.
Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002-2003-2004. Arhiv MKK BK.
17
Himalaja /potopis/ /KBŠ/
Zambija 1. del /potopis/ /KBŠ/
Ana Pupedan
Zambija 2. del /potopis/ /KBŠ/
Freestyle event: Pižama, N'toko, Trkaj, Valterap
10-obletica delovanja dru{tva v prostorih MKK;
Beseda mladih - literarni ve~er, Ale{ Hadalin & Joži [alej
Urban & 4
Mlinski kamen
KUD Idijoti
Oko
Chang Ffos (HR), Godscard
Desert Fox
Zmajev Rep, Industbag
Pudding Fields
Pussyfinger, [tirje Pravi Dedci
Brain of Morbius (UK)
Valterrap & Dj Ninja, Cancel
Pakistan & Kitajska /potopis/ /KBŠ/
Zmelkoow
Južna Amerika /potopis/ /KBŠ/
Ruins Matador, Deca Debilane /2. klubski maraton RŠ/
Žoambo Žoet Workestrao
Pridigarji
Ras Abougalum Crew
2003
18
11. 1.
18. 1.
31. 1.
1. 2.
21. 2.
22. 2.
28. 2.
1. 3.
15. 3.
21. 3.
22. 3.
5. 4.
11. 4.
12. 4.
13. 9.
19-20. 9.
27. 9.
4. 10.
11. 10.
17. 10.
Vialka (FR)
Bobnars United
Ne-Nato diskusija /MKK & KBŠ/
Hladno Pivo (HR)
Indija /potopis/ /KBŠ/
Suzuki Allstar Band
Do Frejzer /predstava/
DNK & Shatenia, Tenacious Žganci
Third Eye, Traffic Religion
Indija /potopis/ /KBŠ/
Ksiht!
Caddies, Red Five Point Star
Plezalci v Keniji /potopis in dokumentarec/ /KBŠ/
Hoven Droven (SE)
Fortaste, Zmajev Rep
Prebujanja /razstava slik/
Dani Kava{, Kupperbush Junior /3. klubski maraton RŠ/
Hepa
Brazilija /potopis/
Prihodnost BK v Sloveniji in EU
18. 10.
25. 10.
1. 11.
8. 11.
14. 11.
Multiball
Jam Session
Fetisha
Code E.P. /DJ Dado & DJ Borka/
Literarni ve~er
15. 11.
22. 11.
28. 11.
6. 12.
13. 12.
26. 12.
Slikarska razstava
Dežurni krivci
Ledena magnolija /predstava/
Sarcom, Pregon, En skus fali
Afri{ki ve~er z Ibrahimom /potopis/ /KBŠ/
Džumbus Kann, Džumbusfari Sound System
/okrogla miza/ /MSBK + KBŠ+ MKK/
18
Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002 in KLUBSKI FLYERJI za leto 2003. Arhiv MKK BK.
2004
19
9. 1.
16. 1.
23. 1.
30. 1.
31. 1.
6. 2.
7. 2.
13. 2.
14. 2.
21. 2.
27. 2.
5. 3.
6. 3.
12. 3.
13. 3.
27. 3.
2. 4.
3. 4.
10. 4.
17. 4.
23. 4.
1. 5.
7. 5.
8. 5.
9. 5.
15. 5.
22. 5.
Konoplja /dokumentarec/
Jani Kova~i~
Vietnam /potopis/ /KBŠ/
Jam Session
Shaman, Aeternia
Ksenija Jus
Hladno Pivo (HR)
Egipt /potopis/ /KBŠ/
Izbrani: Echob, Kalskee, Samo Boris, DJ D-EZ
Stigma & gosti
Noam Chomsky /predavanje/
Mehika /potopis/ /KBŠ/
Leaf Fat, Dreamwalk
Koupafest /dokumentarec/ /KBŠ/
Od Franclna Možgani
Psychopath
Jamajka /potopis/ /KBŠ/
[vedske Finke
Nereida, Tadej and the Playfullness
Noise Festival: Man Manly (UK), Ovo (I),
Ventolin Orchestra (I), Urbanoxfailure (SK),
Justice Yeldam and the Dynamic Rib (AU)
Jam Session
Wartune, Magus Noctum
Zahodna Sahara /potopis/ /KBŠ/
L'Enfance Rouge (FR/ I/CH)
Action for election in Slovenia /MSBK/
Carina, Kicks
Drugi Disko, Dickless Tracy
19
4. 6.
11. 6.
18-19. 6.
25. 6.
26. 6.
26. 8.
4. 9.
11. 9.
1. 10.
9. 10.
22. 10.
23. 10.
30. 10.
6. 11.
12. 11.
13. 11.
19. 11.
20. 11.
10. 12.
18. 12.
25. 12.
Lindsey Cockwell
Peru /potopis/ /KBŠ/
Etnofolk Festival na trgu pred ^rnomaljskim gradom
Burkina Faso, Benin /potopis/ /KBŠ/
Voice Fuse & Noisebreak
Dežurni Krivci
Suzuki All Stars Band
Pinochio Pinchball, Moonlight Sky
Nova Zelandija /potopis/ /KBŠ/
Thunderbabies & Mukat Hamburg /4. klubski maraton RŠ/
Jam Session
Zgodba Bera~a Groge /predstava/
Jam Session
Samo Boris, Dj D-EZ, Brodii
Skandinavija /potopis/ + Sausages
Carina
Jen Paches (CA)
Unholy Inquisition, Downfall
Egipt /potopis/ /KBŠ/
The Pokerheads
Final Aproach, Outside Down, Vikend Panksi, ACG
Vir KLUBSKI DNEVNIK 2001-2002 in KLUBSKI FLYERJI za leto 2004. Arhiv MKK BK.
2005
17. 1.
14. 1.
15. 1.
29. 1.
5. 2.
12. 2.
19. 2.
25. 2.
5. 3.
26. 3.
8. 4.
9. 4.
22. 4.
23. 4.
6. 5.
7. 5.
13. 5.
27. 5.
4. 6.
17-18. 6.
24. 6.
25. 6.
1. 7.
23. 7.
12. 8.
18. 8.
20
Jam Session
Kitajska /potopis/ /KBŠ/
The Prulers
Idrijski bendi (?)
Koncert (?)
Shyam
Eternia, Zmajev Rep, Malik
Jam Session
Iconoclast (US)
Indust Bag
Guatemala /potopis/ /KBŠ/
Amateur God
Jam Session
Sre~na Mladina
Edo Maajka (HR)
Zlatko Kav~i~ z gosti
Majstr Jure /literarni večer/
Jen Paches z gosti (CA)
Red Five Point Star
Etnofolk Festival na trgu pred ^rnomaljskim gradom
Sensation & Sotomayor
Klemen Klemen
Lolita /festival Poletje v Črnomlju/
Brant Bjork /festival Poletje v Črnomlju/
Radikal Dub Kolektiv /festival Poletje v Črnomlju/
Backstage
20
19. 8.
23. 9.
24. 9.
14. 10.
15. 10.
21. 10.
22. 10.
29. 10.
5. 11.
18. 11.
26. 11.
Kolektiv BAST
Progressive House
Intimn Frizurn & [KM Banda /5. klubski maraton RŠ/
Green Pot Blue Pot
Atheist Rap (SR)
Reggae Inna Dance
Hi Fidel D'n'B Cartel
Sphericube
Bitch Boys
Alzheimer Trio
Od Franclna Možgani
Vir KLUBSKI DNEVNIK za leto 2005. Manjkajoči za mesec december. Arhiv MKK BK.
2006
14. 1.
21. 1.
25. 2.
4. 3.
25. 3.
15. 4.
22. 4.
29. 4.
6. 5.
12. 5.
27. 5.
23. 6.
24. 6.
15. 7.
12. 8.
25. 8.
1. 9.
9. 9.
16. 9.
29. 9.
14. 10.
21. 10.
28. 10.
3. 11.
10. 11.
11. 11.
18. 11.
16. 12.
23. 12.
26. 12.
21
Icarus Down, The Lift
Polska stra{ila, Tav`entro`a, Pod`lejbn
Downtown recordings /nastop 4 skupin/
Sweet Sorrow, Negligence
Ulixes, Goran Utan Band
Gutti, Trainstation, Pointless
Harry den Hartog (NL)
Inti
Sabaium, Heavy Hamsters
Valterrap
Ana Pupedan
Suzuki Allstars Band
Jen Paches (CA)
The Steppers (FR)
En Skus Fali
Lira Vega (SR)
The Beat Fleet (HR)
Misery System
@oambo @oet Workestrao
Real Things, Hexenbrutal /6. klubski maraton RŠ/
Last Day Here, In The Crossfire
Vuneny (BIH)
Indust Bag
Zlatko Kav~i~
Atheist Rap (SR)
Loisirs (FR)
No Cenzura, Sunshine Trip
Veto
Carnaval, Psychopath
Red Fivepoint Star, Inty
21
2007
13. 1.
19. 1.
27. 1.
7. 2.
10. 2.
17. 2.
24. 2.
2. 3.
9. 3.
17. 3.
23. 3.
7. 4.
14. 4.
20. 4.
28. 4.
12. 5.
23. 5.
6. 6.
8. 8.
12. 10.
13. 10.
20. 10.
27. 10.
3. 11.
10. 11.
17. 11.
24. 11.
1. 12.
8. 12.
15. 12.
22. 12.
25. 12.
22
Wejn & The Genzis
Bilk (HR)
Moonlightsky
Arktis (D), Bionic Ghost Kids (D)23
Mr. T-Bone & The Young Lions (I)
Zmajev Rep
Good day to die (HR)
Sre~na Mladina, Kansky
Majmoon (D)
Iconoclast (US)
Golliwog, Kennyballsmith
Hesus Attor (HR)
The Tide
Ego Malfunction
RAP (LT)
Siddharta /KBŠ/
Broken Lock & Carnaval
Brant Bjork & the Bros (US)
Zmajev Rep
Edo Maajka (HR)
Y /7. klubski maraton RŠ/
Elvis Jackson
Sleepytime Gorilla Museum (US)
Dežurni Krivci
Moveknowledgement
En Skus Fali
Kweefpossum, [KM Banda
No Means No (CA)
The Beat Fleet (HR)
Gu{ti in Polona
Psychopath
Red Five Point Star
Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK.
Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK.
23
Napovedani so bili The Mockingbird Nightmare (UK).
22
2008
12. 1.
19. 1.
26. 1.
2. 2.
8. 2.
16. 2.
23. 2.
1. 3.
8. 3.
15. 3.
22. 3.
29. 3.
5. 4.
12. 4.
19. 4.
3. 5.
10. 5.
16. 5.
24. 5.
30. 5.
20. 6.
21. 6.
2. 8.
6. 8.
8. 8.
27. 9.
24
Psihiatrija, The Lift
Klubsky
Frozen Child
Zlatko in Optimisti
Radikal Dub Kolektiv
Illegal Kru, Dubzilla
Mu{kat Hamburg
Industbag, Carl Hunter (HR),
Igor Ba{in-Bigor: predstavitev publikacije Novi Rock
Živel je mož
Icarus Down
Korai Oerom (HU)
Ana Pupedan
Hesus Attor (HR), Chang Ffos (HR)
Hladno Pivo (HR)
Mordenom, Burning Legion
Overflow (HR)
Damir Avdi~ (BIH)
Vuneny (BIH)
Let 3 (HR)
Analena (HR), Don't Mess With Texas (HR)
Živel je mož, Miusow Kvartet
Brencl Banda, Salamandra Salamandra, The Bretones
Brutal Polka, Kultur Shock (US) /1. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Tekochee Kru /1. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Moonlight Sky /1. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Mana, Amper-o-mat /8. klubski maraton RŠ/
24
4. 10.
11. 10.
18. 10.
8. 11.
15. 11.
21. 11.
28. 11.
6. 12.
19. 12.
20. 12.
27. 12.
Pankeroschi, N~ od N~
Elektrika, Epidemija
The Hanson Brothers (CA)
Leaf Fat
Jen Paches (CA)
Standup Commedy /predstava/ /KBŠ/
The Beat Fleet (HR)
Grimmsky, Naleen
Standup Commedy /predstava/ /KBŠ/
The Bretones, Not Yet, Va{ka Subkultura
Pankrti
Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK.
2009
16. 1.
24. 1.
31. 1.
7. 2.
14. 2.
21. 2.
28. 2.
7. 3.
14. 3.
21. 3.
28. 3.
4. 4.
11. 4.
18. 4.
30. 4.
25
20. 4.
25. 7.
Mr. T-Bone & The Young Lions (I)
Tekochee Kru
Age of Ants
Red Five Point Star
Kansky, Dandelion Children
Carnaval, Dodgy Stones
Žoambo Žoet Workestrao
Tadej & The Playfulness
Prasci
We can't sleep at night, Nikki Louder
East Rodeo (I/HR),
The Tide, Gutti
Feedback
Anavrin
Daelek (US), Destructo Swarmbots (US),
Odatee (US)
Iconoclast (US)
Dickless Tracy, Septic Scum
Jacinto Canek (I)
Ur{ula Ramove{, Jure Tori & Bogdana Herman,
Klubsky /Etnofolk Fest/
Koroi Oerom (HU) /Etnofolk Fest/
Mr. T-Bone & The Young Lions (I)
5. 8.
Peter Jud & Jure Zdovc /klasika/
8. 8.
12. 8.
Moonlightsky /2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Laura Zafred & Matic Smolnikar /klasika/
15. 8.
19. 8.
Kombo Zlatka Kav~i~a /2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Brencl Banda /2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
16. 5.
23. 5.
29. 5.
19. 4.
21. 8.
26. 8.
28. 8.
29. 8.
26. 9.
3. 10.
10. 10.
17. 10.
25. 10.
7. 11.
14. 11.
20. 11.
28. 11.
3. 12.
26. 12.
Eva Hren & Sladcore /2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Neca Falk & Ma~ja Godba /2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Mlada Beltin{ka Banda /2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Bratko Bibi~ & The Madleys /2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
Guess What (UK), Pissinboy (UK)
Zircus, Loudspeaker Alliance /9. klubski maraton RŠ/
Giftna Krf
The Lift, Fortaste
[KM Banda, Y
Nylon Heartattack (US)
Nick Oliveri (US), Frozenchild
Keelhaul (US), 3 Tone Tamas
The Bambi Molesters (HR)
Zbogom Brus Li (SR)
Tinitus /KBŠ/
/2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
/2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
/2. Črnfest/ /MKK+KBŠ/
25
Vir SEZNAMI KONCERTOV predloženi v razpisnem gradivu Ministrstva za kulturo. Arhiv MKK BK.
Zemljevid slovenskega klubovja, koncertnih prizorišč Klubskega maratona, v organizaciji Radia Študent, iz leta 2004.
ALTERNATIVA NA MARGINI
Urednik in mentor:
Janez Weiss
Avtorji člankov:
Igor Ba{in, Sa{o Jankovi~, Goran Jarnevi~, Du{an Jesih, Julij Karin,
Samer Khalil, Brane Koncilja, Robert Lozar, Bo{tjan [vajger,
Helena Vuk{ini~, Janez Weiss, Marko Zupani~
Lektoriranje:
Helena Vuk{ini~
Oblikovanje:
Marko Bradica
Fotografije:
Arhiv MKKBK, Ga{per Gregori~, Bo{tjan Matja{i~,
Marko Pezdirc, Irena Pov{e, Tomislav Urh, Janez Weiss
Spremna beseda:
Janez Weiss
Tisk:
Tiskarna Bucik d.o.o.
Naklada:
300 izvodov
Založba MKK BK,
^rnomelj, April 2010
Izdajo so soomogočili:
Program »Mladi v akciji«, Ob~ina ^rnomelj, Javni sklad RS za kulturno dejavnost, OI ^rnomelj,
Klub belokranjskih {tudentov, Mladinski center BIT