1. No category

ZAUPNO!
togRačunsko sodišče RS
Slovenska cesta 50
1000 Ljubljana
Datum: 9. 2. 2015
Zadeva: Ugovor v skladu z enajstim odstavkom 28. člena ZRacS-1
Zveza: Predlog revizijskega poročila, št. 3262-1/2013/174 z dne 30. 1. 2015
Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. (v nadaljevanju: DUTB), je 30. 1. 2015 prejela
Predlog revizijskega poročila o pravilnosti, učinkovitosti in gospodarnosti poslovanja
Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., v letu 2013 (št. 3262-1/2013/174 z dne 30. 1.
2015; v nadaljevanju: Predlog revizijskega poročila).
DUTB na podlagi enajstega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list
RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju: ZRacS-1) v zakonskem roku na senat Računskega
sodišča (v nadaljevanju: senat) vlaga ugovor zoper predlog revizijskega poročila št. 32621/2013/174 z dne 30. 1. 2015 in ga prereka kot sledi v nadaljevanju.
ZAUPNO!
I. SPLOŠNO
DUTB uvodoma ugotavlja, da Računsko sodišče pri večini razkritij iz predmetnega
Predloga revizijskega poročila ni upoštevalo pojasnil in predloženih dokumentov,
podanih tekom postopka. Pojasnila in utemeljitve DUTB v Predlogu revizijskega poročila
na več mestih niso povzeta v celoti ali sploh niso povzeta, čeprav so bila tekom
revizijskega postopka podana. Nadalje je mogoče tudi ugotoviti, da Računsko sodišče
glede številnih zaključkov pri razkritjih sploh ni presojalo argumentov in pojasnil DUTB
ter vseh predloženih dokumentov, saj praviloma ni navajalo razlogov za zavrnitev
pojasnil in dokazov, podanih s strani DUTB, ali pa je navedlo, da DUTB kljub pojasnilu ni
predložila določenih dokazil, čeprav so ti bili posredovani.
Po mnenju DUTB zaključki in očitki Računskega sodišča na številnih mestih Predloga
revizijskega poročila ne ustrezajo ne dejanskemu stanju ne pravnemu stanju, kar
pomeni, da revizijsko poročilo temelji na nepopolnih in nepravilnih ugotovitvah.
Posledično se ustvarja negativno mnenje o poslovanju DUTB, ne da bi obstajale pravno
in dejansko utemeljene podlage, kar pa je v nasprotju z namenom revizije.
DUTB dodaja, da Računsko sodišče pri presoji skladnosti ravnanj DUTB z veljavnimi
predpisi ni upoštevalo vseh okoliščin, v katerih je DUTB poslovala v letu 2013. V skladu s
smernicami in načeli revidiranja ter poročanja o revizijah v javnem sektorju je za presojo
pomembnosti posamezne nepravilnosti pomembno, ali je vsebina posamezne
neskladnosti s predpisom bistvena za izvajanje določenega predpisa. Takšne ocene pa
Računsko sodišče v danem primeru ni izvedlo. Poleg tega DUTB izpostavlja, da so po
njenem mnenju v velikem delu zaključki Računskega sodišča pavšalni in ne temeljijo na
jasnih in izrecnih pravnih podlagah, zaradi česar jim je mogoče očitati arbitrarnost.
Navedeno pa tudi pomeni, da je revidirancu v smislu pravnega varstva ugovora odvzeta
možnost učinkovite obrambe, saj Predlog revizijskega poročila ne sloni na izrecnem
trditveno-dokaznem bremenu Računskega sodišča, revidiranec tudi ne more ugovarjati
na način kot mu zakon to zagotavlja, saj se proti pavšalnim, neutemeljenim in
nedokazanim ocenam, ki izrecno ne izhajajo iz veljavnih predpisov, s stališča pravnega
varstva ne more boriti na učinkovit način.
DUTB tudi poudarja, da je že med samo revizijo izvedla vrsto aktivnosti za odpravo
pomanjkljivosti, na katere je opozorilo Računsko sodišče. Tako je na primer že v mesecu
2
ZAUPNO!
aprilu 2014 sprejela Kodeks ravnanja zaposlenih v DUTB (ki med drugim opredeljuje
ravnanje zaposlenih v primeru možnosti nastanka konflikta interesov), kasneje pa še
Politiko vrednotenja (»Valuation policy«), Politiko o varovanju podatkov in informacij
DUTB, Pravilnik o zaposlovanju, Interni akt o pravnih odnosih DUTB z zunanjimi izvajalci,
dopolnila Politiko upravljanja posojil in premoženja, ter za sprejem na februarski seji
upravnega odbora pripravila številne interne akte (Politiko upravljanja DUTB, Poslovnik o
delu izvršnih direktorjev, Pravilnik o pooblastilih in podpisovanju, Navodil a za
vrednotenje vrednotenje učinkovitosti dela upravnega odbora), katerih sprejem je
predlagalo Računsko sodišče, ne glede na to, da sprejem takšnih aktov ni obligatoren niti
po ZUKSB, niti Uredbi, Smernicah delovanja DUTB niti Statutu DUTB. Upravni odbor bo
na isti seji sprejel oziroma se seznanil z dopolnitvami, posodobitvami internih aktov, ki
jih je predlagalo Računsko sodišče (na primer Politika povračila stroškov).
Glede na navedeno DUTB poziva senat računskega sodišča, da v mnenju odpravi
navedene nepravilnosti in upošteva vsa podana pojasnila in predložene dokaze v celoti
ter
-
sporna razkritja izloči iz revizijskega poročila
oziroma podredno, da sporna razkritja obdrži v revizijskem poročilu, vendar jih
poda tako, da bo predstavljeno resnično dejansko stanje, razvidne vse
relevantne podane pripombe in dokazila, ki jih je predložil a DUTB, ter tudi
ustrezna utemeljitev ugotovitev Računskega sodišča, zlasti z navedbo razlogov in
opredelitev do vseh bistvenih navedb in dokumentov, ki jih je predložila DUTB.
DUTB je v postopku pred Računskim sodiščem predložila vse zahtevane dokumente,
podala ustna pojasnila na razčiščevalnem sestanku dne 15. 1. 2015 in tudi posredovala
pojasnila in predložila dokaze za svoje navedbe na podlagi zahtev Računskega sodišča z
dne:
26. 6. 2013, 10. 9. 2013, 4. 10. 2013, 13. 2. 2014, 3. 3. 2014, 17. 3. 2014, 14. 4. 2014
(mail), 12. 5. 2014, 22. 5. 2014 (dopis + mail), 2. 6. 2014, 18. 6. 2014 (mail), 16. 7. 2014
(mail), 21. 8. 2014 (mail), 11. 9. 2014 (mail), 12. 9. 2014 (mail), 29. 9. 2014 (mail), 2. 10.
2014 (mail), 14. 10. 2014 (mail).
Glede na to, da gre za obsežno gradivo, se DUTB v celoti sklicuje na vse svoje dosedanje
navedbe in se v tem Ugovoru opredeljuje le do bistvenih spornih razkritij oziroma
ugotovitev Računskega sodišča iz Predloga revizijskega poročila, ki so zajeti v Mnenju
3
ZAUPNO!
Računskega sodišča glede pravilnosti (točka 3.1), učinkovitosti (točka 3.2) in
gospodarnosti (točka 3.3) poslovanja DUTB.
II. UGOVOR K POSAMEZNIM RAZKRITJEM
AD. CILJI USTANOVITVE IN NAČELA DELOVANJA DUTB TČ. 2.1.1.
Ad. Mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB tč. 3.1
Glede razkritja Računskega sodišča iz 2. alineje točke 3.1. Predloga revizijskega poročila,
ki se nanaša na ugotovitev, da DUTB ni poslovala v skladu s predpisi in akti, ker » za
izvajanje ukrepov ni oblikovala Sklada za stabilnost bank kot namensko premoženje, ki
nima lastne pravne osebnosti in se uporabi izključno za financiranje ukrepov po Zakonu o
ukrepih za krepitev stabilnosti bank, kar je v neskladju z določili Zakona o u krepih za
krepitev stabilnosti bank- točka 2.1.1.a« DUTB pojasnjuje:
DUTB je Računskemu sodišču večkrat pojasnila (in tudi javnosti razkrila v letnem
poročilu) razloge, zakaj Sklad za stabilnost bank kot namensko premoženje, ki nima
lastne pravne osebnosti, ni bil oblikovan. Ti razlogi so v številnih korenitih spremembah
vloge DUTB in predvidenih ukrepih za stabilizacijo bančništva, ki jih je Vlada RS
posredovala DUTB v letu 2013. DUTB je morala v letu 2013 delovati v razmerah, kjer
navodila in ukrepi Vlade RS niso bili v celoti usklajeni s cilji, ki jih za DUTB določa ZUKSB.
Ena bistvena razlika je bila odločitev Vlade RS, da DUTB ne bo dokapitalizirala bank
neposredno prek svoje bilance stanja, ampak naj bi to storila Vlada RS sama. Tako DUTB
ni postala lastnica lastniških deležev bank, za kar zakon DUTB nalaga, da mora oblikovati
poseben sklad, tako imenovani Sklad za stabilnost bank, ki nima pravne osebnosti. DUTB
se je glede na navedene okoliščine zato odločila, da v letu 2013 tega subjekta ne bo
ustanovila in ne bo oblikovala strategije za ta sklad, saj ta v tistem obdobju ne bi imel
nobenega praktičnega pomena.
Glede na navedene in večkrat pojasnjene tehtne razloge ni moč očitati DUTB, da ni
poslovala v skladu s predpisi in akti. Določba ZUKSB v 10. členu, ki predvideva
oblikovanje sklada za stabilnost bank, ne nalaga DUTB dolžnosti oblikovanja Sklada za
stabilnost bank (ni obligatorne narave). Prav tako pa tudi nobena določba ZUKSB ni
določila roka za oblikovanje sklada, zato so očitki o neskladju ravnanj DUTB z določili
ZUKSB neutemeljeni in napačni.
4
ZAUPNO!
5
ZAUPNO!
AD. FINANCIRANJE STROŠKOV POSLOVANJA TČ. 2.1.2.
Ad. Mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB tč. 3.1 in Mnenje o učinkovitosti poslovanja
DUTB tč. 3.2
Glede razkritja Računskega sodišča iz 1. alineje točke 3.1. Predloga revizijskega poročila,
ki se nanaša na ugotovitev, da DUTB ni poslovala v skladu s predpisi in akti, ker »ni
sklenila pogodb z bankami, v katerih bi podrobneje določila vrednotenje prenesenih
terjatev in stroške, ki bi ji jih morale povrniti banke, deležne ukrepov za krepitev
stabilnosti bank, kar je v neskladju z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank;
stroških financiranja in upravljanja so v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev
stabilnosti bank skupaj znašali najmanj 71.998.914 evrov- točka 2.1.2.c in 2.1.6.4.g«,
DUTB pojasnjuje:
DUTB je Računskemu sodišču že pojasnila, da je bila cena prenosa določena na podlagi
vrednotenja prevzetega premoženja s strani Evropske komisije in v skladu s 1. alinejo
prvega odstavka 26. člena nove uredbe ter torej že upošteva stroške financiranja in
stroške upravljanja, kot so opredeljeni v novi uredbi. Navedena dikcija je tudi v
pogodbah o prenosu, ki so bile sklenjene z NLB in NKBM. Podlago za oblikovanje
tovrstnega pogodbenega določila je imela DUTB v dopisu Ministrstva za finance z dne
17. 12. 2013, s katerim razpolaga tudi Računsko sodišče, ki se sklicuje na Evropsko
komisijo, ki je zavzela takšno stališče. Iz istega razloga pogodba o prenosu ni vsebovala
posebne določbe o vrednotenju prenesenih terjatev, saj je bila vrednost prenesenih
terjatev določena s strani Evropske komisije, kar pomeni, da DUTB ni sama izvajala
vrednotenja prenesenih terjatev. DUTB ponovno poudarja, da je glede vrednotenja
prenesenih terjatev in stroškov, ki bi ji jih morale povrniti banke, deležne ukrepov za
krepitev stabilnosti bank, ravnala v skladu z navodili iz dopisa Ministrstva za finance, ki ji
je bil predložen dan pred podpisom pogodb o prenosu in je temeljil na odločitvah
Evropske komisije. Na drugačno interpretacijo ne bi pristala nobena od pogodbenih
strank, saj je bilo sporočilo Evropske komisije nedvoumno. DUTB bi v nasprotnem
primeru ravnala v nasprotju z odločitvijo Evropske komisije in navodili Ministrstva za
finance.
DUTB se smiselno sklicuje na gornje navedbe tudi v zvezi z razkritjem Računskega
sodišča, da je bilo poslovanje DUTB neučinkovito, ker z bankama (Novo Ljubljansko
banko, d. d. in Abanko Vipa, d. d.) ob uveljavitvi nove uredbe ni na novo uredila razmerja
glede določitve stroškov upravljanja in financiranja ter vračila izplačanih zneskov posojila
6
ZAUPNO!
ter je sredstva Novi Ljubljanski banki, d.d., vrnila s prištetjem k prenosni vrednosti
tveganih postavk ob prenosu na DUTB. DUTB zavrača te očitke, saj je bila cena prenosa
določena na podlagi vrednotenja prevzetega premoženja s strani Evropske komisije in je
že upoštevala stroške financiranja in stroške upravljanja.
AD. IMENOVANJE VRŠILCEV DOLŽNOSTI IZVRŠNIH DIREKTORJEV TČ. 2.1.3.
Ad. Mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB tč. 3.1 in Mnenje o gospodarnosti
poslovanja DUTB tč. 3.3
Glede razkritij Računskega sodišča iz 5. in 7. alineje točke 3.1 Predloga revizijskega
poročila, ki se nanašajo na ugotovitve, da DUTB ni ravnala pravilno, da pri izplačevanju
prejemkov neizvršnih direktorjev, potnih nalogih in oblikovanju določil v Politiki
povračila stroškov ter Poslovniku o delu upravnega odbora ni ravnala v skladu s politiko
prejemkov - točka 2.1.3.c, DUTB sporoča, da je pripravila spremembe teh internih aktov,
ki jih bo posredovala Računskemu sodišču takoj po njihovem sprejemu na februarski seji
upravnega odbora.
Glede razkritja Računskega sodišča v 6. alineji točke 3.1 Predloga revizijskega poročila o
nepravilnostih pri plačilu hotelskih storitev v tujini trem neizvršnim direktorjem v
skupnem znesku 305 evrov v letu 2013, DUTB meni, da so ugotovitve Računskega
sodišča napačne in neutemeljene. V skladu s pogodbami o poslovodenju so neizvršni
direktorji res upravičeni do povrnitve stroškov bivanja v Sloveniji, vendar pa tudi za njih
velja Politika povračila stroškov, v skladu s katero je DUTB dolžna zaposlenim in članom
upravnega odbora DUTB povrniti stroške vseh službenih potovanj, tako v Sloveniji kot
tudi v tujini. Neizvršni direktorji so namreč v Stockholmu opravili razgovore s
potencialnimi kandidati za izvršne direktorje, kar je DUTB že pojasnila in tudi utemeljila,
zakaj je bilo to stroškovno utemeljeno.
Računsko sodišče v razkritju v 9. alineji točke 3.1 Predloga revizijskega poročila očita
DUTB, da ni ravnala pravilno s tem, ko »v letu 2013 ni sprejela sistemizacije delovnih
mest kljub temu, da je zaposlila več kot 10 ljudi, kar je v neskladju z določili ZDR-1
(Uradni list RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDR-1)«.
DUTB je Računskemu sodišču pojasnila, da je upravni odbor DUTB že leta 2013 potrdil
organigram, ki je že predvideval delovna mesta s ključnimi odgovornostmi ter kratkimi
7
ZAUPNO!
opisi del, ki so bila zasedena v letu 2013. Organigram je tako že izpolnjeval vsebinsko
funkcijo sistemizacije, kot jo opredeljuje ZDR, zato je ta očitek neutemeljen.
AD. IZVAJANJE POLITIKE PREJEMKOV NA DUTB TČ. 2.1.4.
Ad. Mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB tč. 3.1 in Mnenje o učinkovitosti poslovanja
DUTB tč. 3.2
Glede razkritij Računskega sodišča iz 3. alineje točke 3.1 Predloga revizijskega poročila, ki
se nanašajo na ugotovitve, da DUTB ni ravnala pravilno, ker upravni odbor DUTB v letu
2013 v skladu s Politiko prejemkov ni določil kvantitativnih in kvalitativnih ciljev za
opredelitev variabilnega dela prejemkov (vršilcev dolžnosti) izvršnih direktorjev, ciljev
organizacijskih enot in skupnih poslovnih ciljev DUTB, - točka 2.1.4.e, DUTB sporoča, da
upravni odbor v letu 2013 res ni določil kvantitativnih in kvalitativnih ciljev za
opredelitev variabilnega dela prejemkov (vršilcev dolžnosti) izvršnih direktorjev, ker to ni
bilo mogoče. Nejasnih je bilo kar nekaj parametrov (kot so končni datum prenosa
terjatev, vsebina in višina prenesenih terjatev, vsebina samega poslovanja,…), ki bi bili
podlaga za določitev ciljev za opredelitev variabilnega dela in ciljev organizacijskih enot.
DUTB posebej poudarja, da zaradi opisanih okoliščin, vršilcem dolžnosti izvršnih
direktorjev v letu 2013 niso bili izplačani variabilni deli prejemkov. Glede na navedeno
DUTB ni mogoče očitati, da DUTB v tem primeru ni ravnala pravilno. Upravni odbor
DUTB pa je na svoji 21. seji, ki je potekala 5. 11. 2014, s sklepom določil kvantitativne in
kvalitativne cilje za opredelitev variabilnega dela prejemkov, ki ga bo DUTB posredovala
Računskemu sodišču.
AD. STORITVE ZUNANJIH IZVAJALCEV TČ. 2.1.5.
Ad. Mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB tč. 3.1
Glede razkritja Računskega sodišča iz 11. alineje točke 3.1 Predloga revizijskega poročila,
ki se nanaša na ugotovitev, da DUTB ni poslovala v skladu s predpisi in akti, ker je »z
dvema svetovalnima družbama, s kadrovsko agencijo, z odvetniško pisarno in s turistično
8
ZAUPNO!
agencijo sklenila pogodbe o izvajanju storitev brez izvedbe postopkov javnega naročanja,
kljub temu da vse storitve, v skupni vrednosti 1.306.240 evrov, po vsebini ne
predstavljajo izjeme od pravil javnega naročanja, ki jih določa Zakon o ukrepih za
krepitev stabilnost bank, kar je v neskladju z določili Zakona o javnem naročanju - točke
2.1.5.1.b, 2.1.5.2, 2.1.5.4.b in 2.1.5.5, 2.1.5.6«, DUTB pojasnjuje:
1. DUTB vztraja, da vse storitve, ki so bile dogovorjene v pogodbah z družbami
Quartz+Co, Zolfo Cooper in Hansahandelshaus, v celoti, predstavljajo izjemo po
Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013 s spremembami in
dopolnitvami; v nadaljevanju: ZJN-2). Pogodbe med navedenimi družbami so bile
sklenjene kot izjema od obveznosti izvedbe postopka javnega naročanja po 3. točki
18. člena ZJN-2, ki določa, da se ZJN-2 ne uporablja za javna naročila v zvezi s
finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev
ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev
denarja ali kapitala ter storitvami Banke Slovenije. Izjemo od obveznosti uporabe
določb ZJN-2 določa tudi ZUKSB, ki kot lex specialis v 17. odstavku 11. člena določa,
da postopka javnega naročanja ni potrebno izvesti za storitve finančnega svetovanja
glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev DUTB v skladu z 18.
členom Zakona o javnem naročanju. Ker gre pri 17. odstavku 11. člena ZUKSB za
napotilno določbo, je DUTB upoštevala restriktivno razlago.
Pri opredeljevanju finančnih storitev je DUTB upoštevala tudi določbe Zakona o
bančništvu (ZBan-1-UPB5, Uradni list RS, št. 99/10 in 52/11; v nadaljevanju ZBan-1),
ki med drugim opredeljuje pojme v zvezi s finančnimi storitvami (razdelek 1.2.2.).
Pojem finančne storitve v skladu s 6. členom ZBan-1 zajema: bančne storitve,
vzajemno priznane finančne storitve, dodatne finančne storitve in druge finančne
storitve. Nadalje je iz 10. člena ZBan-1 razvidno, da se k finančnim storitvam izrecno
prišteva tudi sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in s tem povezane storitve
(8. točka 10. člena ZBan-1), svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture,
poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami
in nakupom podjetij (9. točka 10. člena ZBan-1), upravljanje z naložbami in
svetovanje v zvezi s tem (11. točka 10. člena ZBan-1).
Storitve iz sklenjenih pogodb z družbami Quartz+Co, Zolfo Cooper in
Hansahandelshaus so imele brez dvoma v celoti naravo finančnih storitev in so
posledično predstavljale izjemo, tako v smislu 3. točke 18. člena ZJN-2 kot 17.
odstavka 11. člena ZUKSB. Te storitve so bile v konkretnem primeru v pretežni meri
podpora DUTB pri pripravi prenosa slabih terjatev, pri dokapitalizacijah sistemskih
9
ZAUPNO!
bank, pri prenosu slabih terjatev, pri načrtih za rekonstrukcijo, pri izdaji obveznic in
podobno. Poleg navedenih finančnih storitev so bile dogovorjene in opravljene tudi z
njimi povezane storitve (kot jih opredeljuje 10. člen ZBan-1), ki pa skupaj s prej
navedenimi storitvami brez dvoma predstavljajo finančne storitve in jih je treba šteti
kot neločljivo celoto.
2. Glede na navedeno so ugotovitve Računskega sodišča v točki 2.1.5.1.b, iz katerih
izhaja, da so »storitve organizacije in postavitve družbe« v pogodbah z družbo
Quartz+Co po vsebini storitve, ki ne predstavljajo izjeme od pravil javnega naročanja,
napačne. Računsko sodišče se do pojasnil, ki jih je dala DUTB v revizijskem postopku,
ni opredelilo, temveč je zavzela popolnoma pavšalno, napačno in neizkazano stališče
glede neobstoja izjeme za navedene storitve.
3. Prav tako je DUTB v predmetnem revizijskem postopku izkazala z vsemi ustreznimi
dokazili, katere storitve je opravila družba Zolfo Cooper in da je DUTB pridobila
natančno opredelitev vrste opravljenih storitev (specifikacija, posredovana
Računskemu sodišču na podlagi zahteve z dne 14. 4. 2014), iz katerih brez dvoma
izhaja, da te storitve v celoti predstavljajo finančne storitve, kar posledično pomeni,
da sodijo med izjeme od pravil javnega naročanja. Glavnina opravljenih storitev
družbe Zolfo Cooper predstavlja izjemo po ZJN-2, saj je v danem primeru šlo za
naročilo storitev, ki predstavljajo celoto oziroma neločljivo povezane enote, ki jih ni
mogoče drobiti na posamična naročila oziroma jih oddajati ločeno. Zato ne držijo
ugotovitve Računskega sodišča v točki 2.1.5.2, iz katerih izhaja, da naročnik ni uspel
izkazati obstoja izjeme od uporabe pravil javnega naročanja. Takšen zaključek je
Računsko sodišče naredilo na podlagi napačno ugotovljenega dejstva, da družba
Zolfo Cooper opravljenih storitev ni natančneje specificirala, zaradi česar po
navedbah Računskega sodišča to ni moglo preveriti, ali opravljene storitve
predstavljajo pomožne storitve in ali so te neločljivo povezane s storitvami, ki so
izvzete iz uporabe predpisov javnega naročanja. DUTB je na podlagi zahteve z dne
14. 4. 2014 Računskemu sodišču predložila specifikacije storitev navedene družbe,
na podlagi katerih je bilo Računskemu sodišču omogočeno, da preveri naravo
opravljenih storitev po pogodbi z družbo Zolfo Cooper.
4. DUTB poudarja, da je tudi neutemeljen očitek Računskega sodišča v točki 2.1.5.4.b,
da je DUTB izbrala kadrovsko agencijo Pedersen&Partners International Ltd brez
upoštevanja pravil javnega naročanja. Računsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo,
da je v konkretnem primeru šlo za storitve iskanja kadrov, ki sodijo med storitve iz
Seznama storitev B, ni pa utemeljen očitek, da DUTB ni upoštevala pravil ZJN-2, ker
10
ZAUPNO!
ni ravnala v skladu s pravili, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma
tehnične specifikacije, ter je posledično kršila drugi odstavek 20. člena ZJN-2. DUTB
vztraja, da je bil predmet naročila ustrezno opredeljen, saj iz pogodbe, ki jo je DUTB
sklenila z navedeno družbo in je bila tudi predložena Računskemu sodišču na podlagi
zahteve z dne 4. 10. 2013, nedvomno izhaja, da je bil predmet pogodbe zelo določno
opredeljen: iskanje kadrov za 8-9 mest, skupaj z natančno podanimi zahtevami glede
želenih profilov iskanih kadrov.
5. Nadalje so neutemeljeni in v celoti napačni očitki Računskega sodišča v zvezi s
storitvami Odvetniške družbe Šelih & partnerji v točki 2.1.5.5, iz katerih je razvidno,
da naj bi se po oceni Računskega sodišča DUTB izognila uporabi določil 24. člena
ZJN-2 s tem, ko po vsebini ni natančneje opredelila in preverila vrste storitev, ki jih je
potrebovala od odvetniške družbe. Računsko sodišče je nadalje tudi ugotovilo, da
večji del storitev navedene odvetniške družbe ne predstavlja izjeme od postopkov
javnega naročanja na podlagi določil 17. odstavka 11. člena ZUKSB.
Iz obrazložitve Računskega sodišča je mogoče razbrati, da je glede storitev, ki jih je
opravila navedena odvetniška družba za DUTB, za določen del storitev štelo, da gre
za storitve, za katere velja izjema po ZUKSB, v večjem delu opravljenih storitev
(43.538 evrov od skupaj 68.730 evrov) pa je šlo po oceni Računskega sodišča za
storitve, ki ne predstavljajo izjeme od postopkov javnega naročanja po ZUKSB. DUTB
vztraja, da je ugotovitev Računskega sodišča v tem delu napačna in da je v danem
primeru šlo za odvetniške storitve, ki sodijo med storitve s Seznama B, zato v
nobenem primeru ne gre za storitve, ki bi sodile v »skupino storitev iz 2 odstavka 12.
člena ZJN-2, za katere velja, da mora naročnik spoštovati pravila za objavo obvestil o
oddaji javnega naročila«, kot to napačno ugotavlja Računsko sodišče.
Iz 2. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01,
54/08, 35/09 in 97/14; v nadaljevanju: ZOdv) nedvoumno izhaja, da odvetniške
storitve (ki so pravne storitve in jih lahko opravljajo samo univ. diplomirani pravniki z
opravljenim pravniškim državnim izpitom in pridobljeno licenco za odvetnika)
vključujejo tudi pravno svetovanje. Pravno svetovanje se kot pravna storitev izvaja
na prav vseh pravnih področjih in ga ZOdv kot specialni predpis v ničemer ne
omejuje. Pravno svetovanje in dajanje pravne pomoči (v različnih oblikah ter na vseh
pravnih področjih - pravno svetovanje v ustni obliki, sestava najrazličnejših tekstov,
vezanih na uporabo pravnih pravil, priprava in pregled osnutkov pogodb, podaja
pravnih mnenj, itd) so ene temeljnih oblik odvetniškega dela, predpisane z zakonom
in namenjene temu, da se stranko zaščiti in se ji pomaga preprečiti nastanek pravnih
11
ZAUPNO!
težav, ki bi vodile do sporov pred državnimi organi ali sodišči. Pravno svetovanje, ki
po 2. členu ZOdv torej izrecno spada med odvetniške storitve, hkrati nedvomno v
celoti spada tudi med storitve s seznama B, za katere naročnik ni dolžan izvesti
postopka oddaje javnega naročila. Pravno svetovanje na vseh pravnih področjih in v
vseh najrazličnejših oblikah pravnega svetovanja, upoštevajoč kogentne določbe
ZOdv, torej nikakor ne more soditi na Seznam storitev A, zato so očitki Računskega
sodišča v zvezi s tem neutemeljeni. ZOdv je jasen in nobene razlage ali tolmačenja v
zvezi s tem niso dopustna oziroma bi bilo takšno ravnanje popolnoma arbitrarno.
Pravno svetovanje je ena izmed pravnih storitev, ki jih opravlja odvetnik. Kakršna
koli drugačna odločitev katerega koli organa, vključno z institucijo kot je Računsko
sodišče, bi bila v nasprotju z zakonom. Ker pravno svetovanje, ki nedvomno s odi
med pravne storitve, po 2. členu ZOdv torej izrecno predstavlja eno od oblik
odvetniške storitve, pravnega svetovanja, ki ga opravlja odvetnik, nikakor ni mogoče
uvrstiti na Seznam storitev A, oziroma je takšno ravnanje v celoti arbitrarno.
Kakršnokoli pravno svetovanje, ki ga opravlja odvetnik po ZOdv, predstavlja
opravljanje pravnih storitev s seznama storitev B, zato DUTB za oddajo teh del
upoštevajoč 20. člen ZJN-2 ni bil dolžan izvesti postopka oddaje javnega naročila.
Odvetniške storitve spadajo med storitve s seznama B storitev, zato je tudi v delu,
kjer ni šlo za izjemo po ZUKSB, DUTB naročilo navedenemu izvajalcu oddala skladno
z ZJN-2. Za storitve s seznama B v skladu z določbami ZJN-2 ne velja obvezna izvedba
odprtega postopka (oziroma katerega koli drugega postopka iz 24. člena ZJN-2) in
tudi ne obveznost objavljanja naročila na portalu javnih naročil po drugem odstavku
12. člena ZJN-2.
Glede na navedeno ni mogoče očitati DUTB, da se je izognila uporabi določil 24.
člena ZJN-2. DUTB na tem mestu tudi ponovno izpostavlja dejstvo, da pri odvetniških
storitvah ni mogoč opis tehničnih specifikacij, in da je bila v danem primeru glede na
tedanje okoliščine, s katerimi je bil seznanjena DUTB, dovolj natančno opredeljena
vrsta storitev, zato je DUTB ravnala skladno z ZJN-2.
6. Računsko sodišče tudi (točka 2.1.5.6) očita DUTB, da bi morala, glede na to, da je
vrednost skupnega zneska letalskih kart presegla 20.000 evrov, pri nakupu letalskih
kart pri Turistični agenciji Sonček izvesti postopek javnega naročanja v skladu z 32.
členom ZJN-2 in na tej podlagi skleniti okvirni sporazum v skladu z 12. točko prvega
odstavka 2. člena ZJN-2. DUTB pojasnjuje, da predstavlja skupna vrednost letalskih
kart, ki jih je DUTB v letu 2013 kupila preko Turistične agencije Sonček in ki je
znašala 48.993 evrov, v pretežni meri znesek cen letalskih vozovnic, ki gre
12
ZAUPNO!
letalskemu prevozniku in ne posredniku, Turistični agenciji Sonček. DUTB poudarja,
da iz posredovane dokumentacije izhaja, da so bile v tem primeru predmet naročila
DUTB storitve pri posredovanju letalskih kart in da je DUTB pred sklenitvijo pogodbe
s Turistično agencijo Sonček preverjala cene posredovanja na trgu – ta cena je bila
tudi relevantna pri izbiri ponudnika. Storitve posredovanja pri nakupu letalskih
vozovnic so v konkretnem primeru znašale, v skladu s pogodbo sklenjeno z družbo
Turistična agencija Sonček (posredovano na podlagi zahteve Računskega sodišča z
dne 16. 7. 2014), od 15 do 65 evrov na posamezno letalsko vozovnico. Glede na to,
da je bilo v letu 2013 skupaj naročenih 31 letalskih vozovnic, so znašale storitve
posredovanja, ki jih je opravila Turistična agencija Sonček, skupaj največ 2.000 evrov,
kar je daleč pod 20.000 evri.
Iz navedenih razlogov DUTB meni, da v danem primeru ni bila dolžna izvesti
postopka v skladu z 32. členom ZJN-2 kot ji očita Računsko sodišče. DUTB je pridobila
več ponudb od ponudnikov tovrstnih storitev na trgu in je na podlagi pridobljenih
ponudb za storitve posredovanja primerjala cene. Ugotovljeno je bilo, da ocenjeni
stroški posredovanja pri nakupu letalskih kart na letni ravni ne dosegajo pragov, nad
katerimi je treba izvesti postopke v skladu z določili ZJN-2. Pri preverjanju cen se je
DUTB osredotočila na posredovanje pri nakupu letalskih vozovnic za lete znotraj EU,
pri čemer je bila Turistična agencija Sonček pri stroških posredovanja kar za 10 evrov
ugodnejša od druge najugodnejše ponudbe, poleg tega je nudila tudi možnost
odloga plačila in ni zaračunavala spremembe vozovnice pred njeno izdajo. Glede na
navedeno je DUTB ravnala v tem primeru gospodarno in v skladu z vsemi temeljnimi
načeli s področja javnih financ, saj je preverila cene storitev posredovanja pri nakupu
letalskih kart in tudi pridobila več ponudb, med katerimi je izbrala najugodnejšo
ponudbo.
Ad. Mnenje o učinkovitosti poslovanja DUTB tč. 3.2
V nadaljevanju DUTB podaja odgovore na razkritja Računskega sodišča iz 10. odstavka
točke 3.2 Predloga revizijskega poročila, ki se nanašajo na ugotovitev, da je bilo
poslovanje DUTB v letu 2013 neučinkovito, ker: »pri sklepanju pogodb z zunanjimi
izvajalci v skupni vrednosti 3.054.118 evrov, ki so izvajali svetovalne storitve, DUTB ni
upoštevala načel dobre prakse upravljanja s pogodbami, ker pred sklenitvijo pogodb ni
opredelila vsebine in obsega storitve, pred sklenitvijo vseh pogodb ni ocenila ponudb, da
bi si zagotovila stroškovno najučinkovitejše ponudbe in ni nadzirala izvajanja pogodb.
13
ZAUPNO!
DUTB ni spremljala izvajanja vseh storitev svetovanja, ni pridobila dokazil o vseh
izvedenih storitvah in ni zahtevala, naj izvajalci k računom priložijo specifikacije za
izvedene storitve, zato ni mogoče podati ocene zneska preplačanih storitev.«:
1. Računsko sodišče v tem delu očita DUTB, da ni upoštevala »načel dobre prakse
upravljanja s pogodbami«, ki jih povzema po smernicah Avstralskega računskega
sodišča (»Contract Managemenet, Better Practice Guide, Australian National Audit
Office«). Ta načela po mnenju DUTB ne morejo predstavljati pravno zavezujočega
vira, po katerem se je bila DUTB dolžna ravnati, zato ji tudi ni mogoče očitati kršitev.
DUTB je tekom revizijskega postopka podala obširna pojasnila glede opredelitve
vsebine in obsega storitev po vsaki posamezni pogodbi, postopkov izbire in
ocenjevanja ponudnikov pred sklenitvijo pogodb in glede spremljanja izvajanja
pogodb s strani zunanjih izvajalcev, ter tudi predložila številne dokaze, ki potrjujejo
njene navedbe.
2. Ne glede na navedeno DUTB ponovno pojasnjuje, da je bil predmet vseh pogodb, ki
jih je DUTB sklepala z zunanjimi izvajalci, ki so izvajali svetovalne storitve, določljiv in
da se je vsebina in obseg storitev določala glede na potek prevzema tveganih
postavk bank, kar je namen poslovanja DUTB. Na podlagi določil Obligacijskega
zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; v
nadaljevanju: OZ) mora biti predmet pogodbe določen ali določljiv, kar pomeni, da je
bil predmet pogodb, sklenjenih z zunanjimi izvajalci, v celoti usklajen z veljavnimi
predpisi. Obligacijski zakonik v svojem 34. členu, ki opredeljuje »Predmet
obveznosti« namreč jasno določa, da mora biti predmet obveznosti mogoč,
dopusten in določen oziroma določljiv. V skladu z navedenim so ugotovitve
Računskega sodišča, da DUTB pred sklenitvijo pogodb v več primerih ni opredelila
vsebine in obsega storitve pavšalne, neresnične in neutemeljene. DUTB je v zvezi s
temi očitki Računskega sodišča podala vrsto konkretnih pojasnil in utemeljitev ter
predložila listine, ki potrjujejo navedbe DUTB, do katerih pa se Računsko sodišče pri
oceni ravnanja DUTB ni niti ustrezno opredelilo, kaj šele da bi jih upoštevalo.
Nadalje, pod pojmom svetovalnih storitev niso zajeti samo končni pisni izdelki, kot to
očitno napačno meni Računsko sodišče, ki v primeru odsotnosti takšnih pisnih
izdelkov ocenjuje, da DUTB ne razpolaga z dokazili o opravljenih storitvah
svetovanja. Nasploh je zato nepravilen in celo arbitraren zaključek Računskega
sodišča, da ker DUTB ne razpolaga z dokazili o vseh izvedenih storitvah, obstaja
možnost, da te niso bile opravljene v pogodbeno dogovorjenem obsegu. Po oceni
DUTB gre v teh primerih za povsem neprimerna in nepravilna stališča Računskega
14
ZAUPNO!
sodišča, saj se, prvič, to ne zahteva z nobenimi veljavnimi predpisi, in, drugič, dajanje
nasvetov v ustni obliki (na sestankih, coaching meetingih, seminarjih, delavnicah…)
ali preko elektronskih sporočil je običajno v poslovni praksi, zlasti v primerih, ko se
zahteva hitra odzivnost svetovalca in je za sprejemanje odločitev in izvedbo
določenih procesov v družbi na voljo le kratek čas, kot je bilo to tudi v
obravnavanem primeru pri DUTB v letu 2013. Merjenje svetovanja se izvaja tudi
prek poročila o opravljenih urah, kvaliteto pa lahko presoja le naročnik, ki potrjuje
račune, saj le ta ve, koliko je nasvet lahko uporabno koristil.
V danem primeru je DUTB izkazala, da so bile storitve opravljene v pogodbeno
dogovorjenem obsegu z različnimi dokazi, kot na primer pisni izdelki, ki so jih
pripravili zunanji izvajalci, elektronska sporočila in tudi specifikacije računov, ki so
vsebovali navedbe storitev, ki niso bile dane v pisni obliki (kot na primer udeležbe
sestankih, dajanje ustnih pojasnil itd.), kar je bilo že vse pojasnjeno in tudi
predloženo Računskemu sodišču na podlagi zahtev z dne 26. 6. 2013, 10. 9. 2013, 4.
10. 2013, 13. 2. 2014, 12. 5. 2014, 22. 5. 2014, 2. 6. 2014, 16. 7. 2014. Navedene
listine in dodatna pojasnila, ki jih je DUTB podala na razčiščevalnem sestanku, so
omogočale Računskemu sodišču, da preveri, katere storitve zunanjih izvajalcev so
bile dejansko opravljene. Iz predloženih dokumentov in podanih pojasnil pa tudi
izhaja, da DUTB ni nikoli plačala nobenih storitev, ki niso bile dejansko opravljene.
3. Glede na to, da Računsko sodišče ni upoštevalo pojasnil in dokazil, ki jih je predložila
DUTB, v nadaljevanju v izogib ponavljanju ponovno izpostavlja le bistvene ugovore in
se v celoti sklicuje na svoje dosedanje navedbe in dokaze.
DUTB v zvezi s storitvami družbe Quartz+Co (točka 2.1.5.1) ponavlja, da so po njeni
oceni očitki Računskega sodišča v zvezi s sodelovanjem DUTB s to družbo v celoti
neutemeljeni. Za sklenitev pogodb z družbo Quartz+Co so obstajale ustrezne pravne
podlage, ki jih je DUTB v celoti spoštovala, sklepanje pogodb med družbama
Quartz+Co in DUTB je potekalo v celoti upoštevajoč veljavne predpise in ravno tako
je DUTB pred izvedbo plačil opravljala ustrezen nadzor opravljenih storitev, pri
čemer pa gre upoštevati in je potrebno razumeti tudi specifiko svetovalnih storitev.
DUTB izpostavlja, prvič, da je pred sklenitvijo pogodbe z družbo Quartz+Co 19. 4.
2013 posredovala povpraševanje na več družb, in sicer Bain&Co., Quartz+Co, Zolfo
Cooper, Ovington Financial Partners Ltd, McKiney&Co., v katerem je opredelila
vsebino in obseg storitev svetovanja, zato ne drži očitek Računskega sodišča, da tega
ni storila pred sklenitvijo pogodb. Upravni odbor je potencialnim tujim svetovalnim
15
ZAUPNO!
družbam poslal pismo, v katerem jih je povabil k dajanju ponudb, v njem pa je
potencialnim ponudnikom navedel merila, na podlagi katerih bo odločal. Pri tem je
izrecno poudaril potrebo po primerljivih mednarodnih izkušnjah (tako svetovalnih
kot tudi operativnih) in hitro odzivnost. DUTB je na podlagi tega pisma prejela nekaj
ponudb tujih svetovalnih družb in jih preučila na podlagi kriterijev, določenih v
predmetnem pismu. Postopek preverjanja skladnosti ponudb s kriteriji, razpisanimi v
predmetnem pismu, je opravila komisija, ki je bila sestavljena iz izvršnih direktorjev.
Komisija je po pregledu vseh ponudb upravnemu odboru predlagala, da sklene
pogodbo z družbo Quartz+Co. Upravni odbor je potrdil predlog komisije in odločil,
da bo pogodba sklenjena z družbo Quartz+Co. Te odločitve je upravni odbor DUTB
tudi dokumentiral na zapisnikih svojih sestankov. Dokazila o posredovanju
povpraševanja in prejete ponudbe so bili posredovani tudi Računskemu sodišču, na
podlagi njegove zahteve z dne 22. 5. 2014. DUTB in družba Quartz+Co sta nato
pogodbe sklepali zaporedoma, tako da je bila vsaka pogodba sklenjena za določeno
fazo projekta prenosa terjatev. Znotraj posameznih faz pogodbe predvidevajo
natančno časovnico izvršitve posameznih storitev, ki so predmet pogodbe.
Drugič, glede očitkov Računskega sodišča, da je DUTB sklenila pogodbe, v katerih ni
določila višine plačila za posamezne opravljene storitve svetovanja in s tem ni
zagotovila podlage za pravilno vrednotenje opravljenega svetovanja in ni zagotovila
tekočega spremljanja izvedenih storitev, DUTB ponovno pojasnjuje, da je bilo
dogovorjeno plačilo v obliki mesečnega oziroma kasneje tedenskega pavšal nega
zneska. Takšno plačilo v obliki pavšala priznava tudi davčna stroka, vključuje pa tudi
rezervacijo kapacitet družbe, s katero je sklenjena pogodba. Rezervacija kapacitet pa
je bila v danem primeru nujno potrebna, saj je bilo zaradi začetka delovanja DUTB v
letu 2013 v izjemno kratkem času treba vzpostaviti vrsto postopkov in izdelati
podlage za izvedbo ukrepov, za katere je bila zadolžena DUTB v skladu z zakonom. V
pogodbah je bil dogovorjen obseg storitev, ki jih je dolžan izvesti izvajalec. Očitek
Računskega sodišča, da DUTB ni zagotovila tekočega spremljanja izvedenih
aktivnosti, je v celoti neutemeljen, saj so posamezniki zunanjega izvajalca storitev
družbe Quartz+Co (skupaj 10 posameznikov) svoje storitve opravljali na sedežu, v
prostorih DUTB, in se tako redno na dnevni ravni posvetovali in usklajevali s
predstavniki DUTB. Upravni odbor DUTB je nadzoroval izvrševanje pogodb z
neposrednim nadzorom nad izvajalci. Na ta način je DUTB zagotovila, da so imeli
izvajalci pri družbi Quartz+Co samo tiste pristojnosti, ki so bile nujno potrebne za
uspešno izvedbo predmeta posamezne pogodbe. Družba Quartz+Co po pogodbi ni
imela nobenih pravic do samostojnega odločanja glede prenosa terjatev in
upravljanja. Vse končne odločitve je lahko sprejemal samo upravni odbor DUTB.
16
ZAUPNO!
DUTB je imela s tem brez dvoma nadzor nad obsegom in vrsto opravljenih storitev s
strani družbe Quartz+Co. Tak nadzor je DUTB dodatno izvajala prek mesečnega
preverjanja izstavljenih računov s specifikacijami, iz katerih so razvidne storitve, jih
je opravila družba Quartz+Co. Na tej podlagi nikakor ni mogoče sklepati oziroma
utemeljevati, da osnovne specifikacije, ki so bile sestavni del računov s strani te
družbe, ne izpolnjujejo zahtev stroke po ustreznem nadzoru opravljenih storitev.
Prav tako tudi na podlagi navedenega ni mogoče sklepati, da storitve niso bile
dejansko izvedene.
Tretjič, ravno tako niso utemeljeni očitki Računskega sodišča, da obstaja tveganje, da
je DUTB za iste storitve svetovanja plačevala dvakrat (enkrat družbi Quartz+Co in
drugič Torbjörnu Månssonu). Tak zaključek naj bi izhajal iz (i) dejstva, da je DUTB
zaposlila kot vršilca dolžnosti izvršnega direktorja Torbjörna Månssona, najbolj
izkušenega strokovnjaka družbe Quartz+Co, in (ii) ker DUTB v vseh primerih ne
razpolaga z dokazili o vseh izvedenih storitvah in z imeni izvajalcev. DUTB opozarja,
da Računsko sodišče ni upoštevalo, da so svetovalne storitve, ki jih je za DUTB
opravljala družba Quartz+Co, obsegale popolnoma druge vrste storitev kot jih je
opravljal Torbjörn Månsson kot vršilec dolžnosti izvršnega direktorja, kar je razvidno
iz primerjave vseh pogodb, sklenjenih z družbo Quartz+Co, in pogodbe s Torbjörnom
Månssonom. DUTB je s Torbjörnom Månssonom sklenila pogodbo o zaposlitvi za
opravljanje funkcije vršilca dolžnosti izvršnega direktorja ter torej zastopnika družbe
DUTB, ki vodi in zastopa družbo ter postavlja okvire za samo delovanje družbe . Že po
sami naravi predmeta pogodb z družbo Quartz+Co je očitno, da delo zakonitega
zastopnika družbe, upoštevajoč ZGD-1, nikakor ne more biti istovrstno oziroma
enako svetovalnemu delu družbe Quartz+Co, ki je opravljala projektno delo.
Računsko sodišče se do pojasnil DUTB ni opredelilo v predmetnem Predlogu
revizijskega poročila, prav tako ni ugotovilo, da je šlo v danem primeru za istovrstna
dela, zato so očitki Računske sodišča v tem delu pavšalni in neutemeljeni. V času, ko
je bil Torbjörn Månsson v funkciji vršilca dolžnosti izvršnega direktorja, ta ni izvajal
nobenih storitev za družbo Quartz+Co in je njegova funkcija tam mirovala. Zato je
tudi v tem delu po mnenju DUTB očitek Računskega sodišča povsem neutemeljen.
Ker je že iz predmeta pogodb razvidno, da je šlo za različne storitve, je zato povsem
nebistveno vprašanje, ali je DUTB v vseh primerih razpolagal z dokazili o vseh
izvedenih storitvah in z imeni izvajalcev, zato so očitki tudi v tem delu neutemeljeni.
Četrtič, glede ugotovitve Računskega sodišča, da je z imenovanjem Torbjörna
Månssona za vršilca dolžnost izvršnega direktorja DUTB nastal konflikt interesov, ker
je Torbjörn Månsson svetoval družbi, katere vršilec dolžnosti izvršnega direktorja je
17
ZAUPNO!
postal, pojasnjujemo, da okoliščine, ki bi izkazovale nasprotje interesov po ZGD-1, v
primeru Torbjörna Månssona niso podane in je v predmetni zadevi Torbjö rn
Månsson deloval v celoti skladno z določbami ZGD-1 in na način, da se je v celoti in
popolnoma izognil morebitnim okoliščinam nastanka nasprotja interesov. Ne drži, da
je Torbjörn Månsson kadarkoli svetoval DUTB v okviru družbe Quartz+Co, zato je
ugotovitev RS, »da je nastal konflikt interesov, ker je Torbjörn Månsson svetoval
družbi, katere vršilec dolžnosti izvršnega direktorja je postal,« napačna in neresnična.
ZGD-1 v 3. odstavku 38.a člena določa, da je nasprotje interesov podano, kadar je
nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije
ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih
članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov povezanih z
drugo fizično ali pravno osebo. Nadalje ZGD–1 v 38.a členu določa ukrepe za
odpravo nasprotja interesov. V tem členu tako določa, da izvršni direktor delniške
družbe lahko sklene pravni posel z drugo družbo oz. pravno osebo, v kateri ima sam
ali njegov družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega najmanj desetino osnovnega
kapitala oz. najmanj desetino upravljavskih pravic ali je sam ali njegov družinski član
udeležen na dobičku druge družbe na katerikoli pravni podlagi, le s soglasjem
nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe. Član organa, ki odloča o soglasju, ne
sme sodelovati pri odločanju, če ima tudi sam ali njegov družinski član delež oz.
upravljavske pravice v tej družbi oz. pravni osebi ali če je udeležen pri dobičku te
družbe oz. pravne osebe.
Torbjörn Månsson se je pridružil družbi Quartz+Co šele sredi februarja 2013 kot
partner, tj. kot eden od lastnikov družbe. Kljub temu, da je bil Torbjörn Månsson v
družbi Quartz+Co v času trajanja pogodbe še naprej zaposlen, je bil pravilno izločen
pri sklepanju pravnih poslov z omenjeno družbo, prav tako ni imel prav nikakršnih
pristojnosti za potrjevanje računov, izdanih s strani družbe Quartz+Co. Glede na te
ugotovitve je jasno, da je bilo na zakonit in ustrezen način poskrbljeno, da pri
Torbjörnu Månssonu niso nastopile okoliščine konflikta interesov, saj glede na svoj
položaj v upravnem odboru DUTB sploh ni mogel vplivati na poslovanje DUTB s
svetovalno družbo Quartz+Co. Upravni odbor DUTB je namreč z namenom, da se
odpravi vsak dvom glede okoliščin nasprotja interesov Torbjörna Månssona, ki je bil
v času trajanja pogodb med DUTB in Quartz+Co zaposlen pri družbi Quartz+Co.,
dosledno izločil iz postopka preverjanja prispelih ponudb, odločanja o tem, s katero
družbo bo DUTB sklenila pogodbo, kasneje pa tudi iz nadzora nad izvrševanjem
pogodbe. Na ta način je upravni odbor DUTB poskrbel, da se Torbjörn Månsson
sploh ni znašel v položaju, v katerem bi morali uporabiti določbe, ki jih v primeru
18
ZAUPNO!
nastanka okoliščin nasprotja interesov predvideva ZGD-1. Navedeno je DUTB že
pojasnila in utemeljila med revizijskim postopkom, zato se v izogib ponavljanju tudi
na tem mestu sklicuje na svoje dosedanje navedbe in predložene dokaze.
7. Računsko sodišče je podalo smiselno enake ugotovitve tudi pri storitvah družb Zolfo
Cooper in Hansahandelshaus GmbH in sicer, da DUTB ni spremljala izvedbe
posameznih storitev teh družb. Tudi glede teh očitkov, za katere DUTB meni, da niso
utemeljeni, se je DUTB že konkretno opredelila, zato se v izogib ponavljanju sklicuje
na svoje dosedanje navedbe in dokaze podane v predmetnem revizijskem postopku.
DUTB dodaja glede dokazil o opravljenih storitvah družbe Zolfo Cooper, da je šlo za
svetovalne storitve, ki za »out put« ne morejo imeti vedno produkta oziroma izdelka
in da je naročnik (torej DUTB) sodeloval na sestankih s tem izvajalcem, zato se
presoja Računskega sodišča ne more vršiti na presoji samo dokazil o sestankih. DUTB
je na sestankih sama sodelovala in je bila hkrati tudi potrjevalec računov, zato ni niti
logično, niti ne obstojijo pravne podlage, da bi o dejanjih, na katerih je naročnik sam
prisostvoval, zahteval še posebna dokazila. DUTB tudi ni znan prav noben primer, da
bi revizija Računskega sodišča pri presoji svetovalnih storitev o sestankih, na katerih
je sodeloval sam naročnik (ki je torej opravljeno storitev sam verificiral), bila
zahtevana še dodatna dokazila. Navedeno ne izhaja ne iz objavljenih revizij
ministrstev, niti Vlade RS, oziroma DUTB takšna praksa ni poznana, kot rečeno pa
tudi ni logična, če je naročnik, ki potrjuje račune, na teh sestankih sam tudi
sodeloval.
Ad. Mnenje o gospodarnosti poslovanja DUTB tč. 3.3
1. Glede razkritja Računskega sodišča iz drugega odstavka točke 3.3 Predloga
revizijskega poročila, ki zajema mnenje, da je bilo poslovanje DUTB negospodarno,
(i) ker DUTB ni dogovorila spremenjenega obsega storitev in plačila za storitve v
svetovalnih pogodbah, kljub temu, da posamezne svetovalne storitve niso bile
izvedene v predvidenem obsegu, in (ii) ker DUTB ni preverila, ali je bila sklenitev
pogodbe z eno od svetovalnih družb stroškovno učinkovitejša od zaposlitve direktorja
na predvidenem področju upravljanja terjatev, ker aktivnosti za iskanje ustreznega
kadra ni izvedla«, DUTB pojasnjuje:
DUTB je v zvezi s sodelovanjem z izvajalcem J.H., ki je delo oziroma storitve opravil
preko pogodbe z družbo Hansahandelshaus GmbH, navedla, da je šlo za svetovalne
19
ZAUPNO!
storitve, večkrat ustne narave, delo, ki ga je opravil J.H. preko pogodbe z družbo
Hansahandelshaus GmbH, pa je bilo za DUTB stroškovno učinkoviteje. DUTB je tudi
že pojasnila, da je s to družbo sklenila pogodbo za obdobje enega meseca, ki je bilo
mišljeno kot poskusno obdobje. Zaradi izkušenj in strokovnosti, ki jih je v tem
mesecu pokazal izvajalec, pa je DUTB sklenila nadaljevati poslovno sodelovanje s
sklenitvijo dolgoročnejše pogodbe.
2. Glede razkritja Računskega sodišča iz tretjega odstavka točke 3.3 Predloga
revizijskega poročila, ki zajema mnenje, da je bilo poslovanje DUTB negospodarno,
ker »DUTB pred odločitvijo o sklenitvi pogodbe z družbo za razvoj komunikacijske
strategije ni upoštevala, da je že imela zaposleno svetovalko za področje
komunikacij«, DUTB pojasnjuje:
Ne drži, da DUTB pred sklenitvijo pogodbe z družbo Sintegra Lab ni upoštevala, da je
že zaposlila svetovalko za področje komunikacij in da ni preverila, ali so se
posamezne aktivnosti zaposlene svetovalke vsebinsko podvajale s storitvami družbe
Sintegra Lab. DUTB je sklenila pogodbo z navedeno družbo kljub zaposleni
svetovalki, ker se je izkazalo, da so nastale povečane potrebe po opravljanju
tovrstnih nalog oziroma storitev, zato je bila sklenitev pogodbe nujna in utemeljena.
DUTB je v tistem trenutku ocenila, da ni mogoče na daljši rok predvideti potreb po
teh storitvah oziroma delu, zato tudi ni novo zaposlovala, temveč je sklenila
pogodbo z družbo za določen čas in sicer najprej za obdobje 4 mesecev in nato za
obdobje enega leta za znesek, primerljiv strošku zaposlene svetovalke za področje
komunikacij.
3. Glede očitka Računskega sodišča iz tretjega odstavka točke 3.3 Predloga revizijskega
poročila, ki zajema mnenje, da je bilo poslovanje DUTB negospodarno, ker »zaradi
nepreglednega poslovanja DUTB pri naročanju nekaterih zunanjih svetovalnih
storitev (družbe Quartz+Co, Zolfo Cooper in Hansahandelshaus) v skupnem znesku
3.054.118 evrov, ni mogoče preveriti, katere storitve teh družb so bile dejansko
opravljene in kolikšen je znesek plačanih neopravljenih storitev«, DUTB pojasnjuje:
Ta očitek Računskega sodišča je preveč splošen, zato se je nemogoče konkretno
opredeliti: zlasti ni opredeljeno na podlagi česa je Računsko sodišče napravilo tak
zaključek in v katerih primerih sklepanja pogodb z zunanjimi izvajalci naj bi šlo za
nepregledno poslovanje DUTB, prav tako ni razvidno kaj sploh predstavlja navedeni
skupni znesek 3.054.118 evrov. Kljub navedenemu DUTB ponavlja, da je uspela
izkazati, da njeno poslovanje v letu 2013 ni bilo nepregledno v smislu, da ne bi
20
ZAUPNO!
omogočalo preverjanja, katere storitve zunanjih izvajalcev so bile dejansko
opravljene in kolikšen je znesek plačanih neopravljenih storitev.
Upoštevajoč zgoraj navedeno menimo, da je bilo poslovanje družbe DUTB v letu 2013
glede najemanja storitev zunanjih izvajalcev pravilno, gospodarno in učinkovito, saj je
tudi v revidiranem obdobju dosegalo za tisto obdobje zastavljene cilje.
AD. PREVZEM TVEGANIH POSTAVK BANK TČ. 2.1.6.
Ad. Mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB tč. 3.1 in Mnenje o učinkovitosti poslovanja
DUTB tč. 3.2
Glede razkritja Računskega sodišča iz 12. alineje točke 3.1. Predloga revizijskega
poročila, ki se nanaša na ugotovitev, da »upravni odbor ni ravnal pregledno, ker pred
podpisom pogodb o prenosu tveganih postavk z bankama ni dal predloga skupščini za
podajo soglasja k pogodbam, kar ni bilo v skladu z ZUKSB in statutom DUTB«, DUTB
pojasnjuje:
13. odstavek 11. člena ZUKSB, na katerega se sklicuje Računsko sodišče, določa, da mora
DUTB pri opravljanju svojih dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v
skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti. DUTB trdi in
vztraja, da je pri prenosu ravnala v skladu z vsemi načeli, jih določa ZUKSB, vključno z
načelom preglednosti. Iz ugotovitev Računskega sodišča v točki 2.1.6.3.b je jasno
razvidno, da je Vlada RS dne 12. 12. 2013 v vlogi skupščine pred podpisom pogodb o
prenosu dala soglasje DUTB k sklenitvi pogodb z NLB in NKBM, ki so bile sklenjene 18.
12. 2013, kar izkazuje, da je DUTB pridobila ustrezno soglasje. S tem tudi ni bila kršena
določba 29. člena statuta DUTB, v skladu s katero mora upravni odbor pridobiti soglasje
skupščine za »ukrepe, namenjene doseganju krepitve stabilnosti bank«, ki z enim ali več
povezanimi pravnimi posli presegajo znesek 100 mio evrov. Niti iz določb ZUKSB niti iz
statuta DUTB ne izhaja dolžnost upravnega odbora, da bi moral dati v soglasje skupščini
DUTB tudi podpisane pogodbe o prenosu. Povedano drugače: soglasje skupščine DUTB
(Vlade RS) se zahteva za »ukrepe, namenjene doseganju krepitve stabilnosti bank«, ki
predstavljajo po drugem odstavku 2. člena ZUKSB med drugim tudi »odkup oziroma
odplačni prevzem premoženja banke«, za kar je šlo v konkretnem primeru. Iz
predloženih listin in tudi ugotovitev Računskega sodišča je razvidno, da je Vlada RS
21
ZAUPNO!
soglašala s tem, da DUTB sklene za bankama pogodbe o prenosu, zato je bilo ravnanje
DUTB skladno z določbami ZUKSB in statutom DUTB.
Glede razkritij Računskega sodišča iz 13., 14., 15. in 16. alineje točke 3.1. Predloga
revizijskega poročila, ki se nanašajo na ugotovitve glede seznamov tveganih postavk v
pogodbah o prenosu z NLB in NKBM, DUTB pojasnjuje:
Računsko sodišče v tem delu očita DUTB, da ni ravnala v skladu s tretjim in šestim
odstavkom 20. člena ZUKSB, iz katerih izhaja, da o uporabi ukrepov po ZUKSB, za katere
je bila dana pobuda za njihovo uporabo, odloči Vlada RS na predlog medresorske
komisije in da se ukrepi za krepitev stabilnosti banke, o uporabi katerih odloči Vlada RS
lahko začnejo izvajati, ko banka sklene pogodbo z DUTB o izvajanju ukrepov v skladu z
odločbo Vlade RS. Poleg navedenega se očita tudi, da ni bila upoštevana določba prvega
dostavka 26. člena nove uredbe, iz katere izhaja, da prenosno vrednost sredstev določi
Evropska komisija. DUTB ponovno pojasnjuje, da je Vlada RS odločila o uporabi samega
ukrepa po ZUKSB pred sklenitvijo pogodb o prenosu, zato je očitek, da DUTB ni ravnala v
skladu z določbami ZUKSB, v tem delu neutemeljen. Nadalje DUTB ponovno poudarja, da
so seznami tveganih postavk, ki so sestavni del pogodb o prenosu, enaki seznamom, v
okviru katerih je Evropska komisija določila prenosne vrednosti tveganih postavk, z
edino razliko, da so bili določeni komitenti oziroma krediti (vrednost teh tveganih
postavk je sicer zanemarljiva) s strani bank samoiniciativno odstranjeni s seznama.
Navedeno je razvidno iz predložene dokumentacije in tudi tabele številka 13 Predloga
revizijskega poročila, v kateri znaša razlika med seznamoma prenesenih terjatev manj
kot 1 odstotek. DUTB ni bila v poziciji, da od bank zahteva nekaj, česar slednje ne želijo
prodati. Seznama sta bila v vseh bistvenih elementih enaka, do minimalnih odstopanj
(kot prej navedeno) je prišlo na pobudo bank, v korist katerih so se ti ukrepi izvajali.
Poleg navedenega DUTB poudarja, da je bila končna prenosna vrednost tveganih
postavk skupaj nižja od prenosne vrednosti, ki jo je določila Evropska komisija in je z njo
soglašala Vlada RS. Glede očitka, da DUTB ni upoštevala določbe prvega dostavka 26.
člena nove uredbe glej pojasnilo DUTB v poglavju »AD FINANCIRANJE STROŠKOV
POSLOVANJA TČ. 2.1.2., Ad. Mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB tč. 3.1 in Mnenje o
učinkovitosti poslovanja DUTB tč. 3.2« tega Ugovora.
DUTB se smiselno sklicuje na gornje navedbe tudi v zvezi z razkritji Računskega sodišča,
da je bilo poslovanje DUTB neučinkovito glede postopkov prenosa tveganih postavk z
bank NLB in NKBM.
22
ZAUPNO!
Ad. Mnenje o gospodarnosti poslovanja DUTB tč. 3.3
Glede razkritja Računskega sodišča, da je bilo poslovanje DUTB negospodarno, ker je
»DUTB z NLB in NKBM sklenila pogodbi o upravljanju premoženja v skupnem znesku
585.000 evrov (brez DDV), s katero je nase prevzela stroške upravljanja terjatev do
dejanskega prenosa upravljavskega nadzora nad terjatvami«, DUTB pojasnjuje:
Računsko sodišče je ocenilo, da DUTB ni obvladovala tveganja, da bo plačala previsoko
nadomestilo za upravljanje tveganih postavk glede na stroške, ki naj bi jih imeli banki pri
izvajanju teh storitev, saj bi bili po oceni Računskega sodišča lahko nižji, če bi DUTB imela
dostop do vseh informacij bank, povezanih s prevzemom tveganih postavk. Vendar pa
DUTB ni razpolagala z podrobnimi seznami prenesenih tveganih postavk in tako ni imela
dostopa do teh informacij. Tudi če bi imela te informacije, Računsko sodišče ne obrazloži
koliko bi lahko DUTB prihranila na ta način.
Kot je bilo že pojasnjeno, je bil nastanek teh stroškov posledica nehkratnega prenosa
terjatev na DUTB, saj je bil najprej izveden pravni prenos, fizični prenos terjatev
(kreditnih map) pa je potekal v več tranšah. DUTB si je prizadevala doseči dogovor z
bankama o brezplačnem upravljanju premoženja v obdobju do izvedbe končnega
(fizičnega) prenosa kreditnih map. Po pogajanjih z obema bankama, kjer je treba
upoštevati veliko pogajalsko moč bank glede na opisane okoliščine, je bila cena za
opravljanje teh storitev dogovorjena glede na obseg komitentov, za katere je posamezna
banka določeno obdobje opravljala storitev upravljanja.
DUTB v skladu z navedenim v danem primeru ni ravnala negospodarno, zato so
ugotovitve Računskega dela v tem delu napačne in neutemeljene .
23