1. No category

smo
študentje
UVODNIK
Dragi bodoči bruci.
Pred vami je MegaKnjižica fakultet, v kateri boste našli vtise študentdov iz nekaterih
fakultet v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Dodali smo tudi elektronske naslove preko katerih lahko študente sami bolj podrobno povprašate o študiju.
Upamo, da vam bo knjižica v pomoč. Želimo vam veliko dobrih odločitev glede študija in
srečno na maturi.
Vaš Megaron
DRUŠTVO MEGARON
Študentsko društvo Megaron povezuje vse bivše škofijce in škofijke in skrbi za
ohranjanje, krepitev in širjenje povezav, spletenih že med gimnazijskimi klopmi, ter
ustvarjanje novih, ki bodo ostale trdne v študijskih letih in še kasneje. S tem društvo
svojim članom nudi okolje, kjer se uresničujejo njihovi interesi, se pridobiva in
izmenjuje znanje, izkušnje in prijateljstva, kjer so lahko deležni pomoči ali pa jo sami
nudijo drugim, kjer se brusijo in izostrijo misli, mnenja in načela ter se poskrbi za fizično,
psihično, kulturno in duhovno plat vsakega izmed njih. Ustvariti želimo mrežo
omikanih in inteligentnih ljudi, ki bi se med seboj dobro poznali, si pomagali, skupno
delovali in ustvarjali ter tako delovali kot napreden in gonilen del naše družbe.
Pod okriljem društva se odvijajo različni dogodki, na primer ŠKGFest, Aprilske muze,
MegaTržnica, različni izleti, tedenska rekreacija in podobno.
Z veseljem te vabimo med nas!
Pomembna imena in naslovi:
Študentsko društvo Megaron
Predsednik : Gregor Šijanec (16. generacija)
Spletna stran: www.megaron.si
Elektronski naslov: [email protected]
Najdete nas tudi na Facebooku pod imenom Študentsko društvo Megaron!
UNIVERZA V LJUBLJANI
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
MIKROBIOLOGIJA
Študijsko leto je na Biotehniški fakulteti, za razliko od večine ostalih, razdeljeno na
štiri bloke. Vsak izmed njih se zaključi z izpitnim obdobjem, kar nam omogoča sprotno
opravljanje izpitov in kolokvijev. Večinoma predmeti trajajo dva bloka, vmes pa je
možno opravljati delni izpit, ki vsebuje polovico snovi predmeta. Drugo polovico pišeš
ob koncu naslednjega bloka (ko se predmet zaključi). Na semester imamo pet ali šest
predmetov, ki so največkrat sestavljeni iz laboratorijskih vaj (prisotnost je obvezna) in
predavanj (prisotnost ni obvezna).
Na vajah se učimo praktične uporabe znanj, ki jih spoznamo na predavanjih. So precej
pomemben del študija in v indeks prinesejo oceno, ki je ločena od ocene iz predavanj.
Največkrat so tudi zelo zanimive, na primer test očetovstva in ostale genetske analize,
delo v sterilnih komorah (npr. vzgajanje brezvirusnih rastlin), ... Predmeti v prvem
letniku so tipični za vse naravoslovne študije (matematika, fizika, kemija, ..) in tako za
mnoge ne preveč zanimivi, a na srečo največkrat ne povzročajo večjih težav. Kasneje se
študij bolj usmeri in postane zanimivejši. Predavanja so po kvaliteti različna, predavatelji
pa so večinoma prijazni in pripravljeni na dogovarjanje in pomoč.
Lija Fajdiga, 2. letnik
[email protected]
KMETIJSTVO - AGRONOMIJA
Agronomijo sem izbrala predvsem zaradi nabora številnih naravoslovnih področij in
terenskega dela. Na fakulteti preživim kar veliko časa, po navadi so predavanja in vaje
od 8h od 15h, včasih tudi dlje. Izbirni predmeti so na urniku v poznih popoldanskih oz.
večernih urah. Semester je razdeljen na dva bloka. Prvi blok se zaključi konec
novembra in sledi vmesno obdobje za preverjanje znanja. Takrat je možno opraviti že
kakšen izpit, če se je predmet zaključil v dveh mesecih. V prvem letniku sem tako že
novembra opravila dva izpita. Novembrski rok se mi zdi zelo koristen, saj zelo
razbremeni obveznosti v januarju in februarju. Vmesno izpitno obdobje je tudi aprila.
Sicer pa je možno veliko predmetov opravit z delnimi izpiti. Nabor predmetov je sprva
bolj splošne naravoslovne narave (matematika, kemija, botanika), sploh v prvem
letniku, nato pa je čedalje več strokovnih predmetov (pedologija, sadjarstvo,
vinogradništvo…). Poleg predavanj in vaj so obvezne tudi terenske vaje in praktično
usposabljanje. Pri predmetu botanika smo v okviru terenskih vaj nabirali rastline za
herbarij, pri pedologiji smo izkopavali talne profile, pri vinogradništvu pa smo se naučili
rezanja vinske trte (in po koncu dela obiskali še vinsko klet). Za terenske vaje je na
urniku rezerviran petek, zato ob petkih običajno nimamo predavanj. Praktično
usposabljanje obsega obvezno delo v sadovnjaku (obiranje, rez) in delo na izbirnih
področjih, ki pa je lahko laboratorijsko ali terensko. Vaje so pri nekaterih predmetih
laboratorijske, pri drugih pa bolj teoretične narave. Profesorji so strokovnjaki na svojih
področjih in poleg snovi radi povedo veliko praktičnih nasvetov.
Ana Marolt, 2. letnik
[email protected]
LESARSTVO
Ker spadamo pod Biotehniško fakulteto, se pri nas vsak semester razdeli na dva bloka,
kar razdeli naše leto na 4 dele. Semester je navadno sestavljen iz 5 predmetov, vendar
nekateri trajajo le po en blok. Predavanja in vaje se nam začenjajo že ob osmih zjutraj,
zaradi tega pa potem zaključujemo prej kot ostali. Petki so načeloma namenjeni
terenskemu pouku, ki pa smo ga v prvem letniku imeli le enkrat. Vse vaje in nekatera
predavanja so obvezna, pa tudi če niso, profesorji kaj kmalu ugotovijo, kdo hodi in kdo
ne, saj nas je letos v letniku le še 15. Celoten program na našem faksu poteka precej
bolj osebno, ker nas profesorji poznajo. Najboljša stvar na našem faksu je ta, da lahko
prav vse predmete opravimo s kolokviji in s sprotnim delom študijsko leto zaključimo
že konec junija. Ker ocene pridobivamo s kolokviji, nam ni potrebno prebirati debelih
knjig, ampak se lahko učimo iz izročkov, dopolnjenih z našimi zapiski. Tekom leta je
potrebno oddajati razna poročila in seminarske naloge, kar zahteva sprotno delo.
Profesorji so večinoma dobri in prijazni ter pripravljeni pomagati, vedno pa se najde
kakšna črna ovca. Delo za faks mi vzame nekaj časa, vendar v pogovorih s prijatelji
ugotavljam, da je to skoraj zanemarljivo. V popoldnevih mi ostaja ogromno prostega
časa, ki ga lahko porabim po svoji želji. S faksom sem zadovoljen, ker ima zanimiv
program. Glede ponovne odločitve pa bi verjetno izbral nekaj, kar bi mi predstavljalo
večji izziv in širši spekter znanja.
Rok Skok, 2.letnik
[email protected]
MIKROBIOLOGIJA
Študij mikrobiologije je edinstven program daleč naokoli in s tem prinaša kar nekaj
prednosti. Princip urnika je pod okriljem Biotehniške fakultete, kar pomeni
spremembo 4 krat na leto. Tu je prednost, da lahko nekatere izpite opraviš že po vsakem
“bloku”. Večinoma so 4 predmeti na semester. Skoraj povsod so na urniku, poleg predavanj, tudi vaje. Ponavadi so kolokviji, torej preverjanje znanja iz vaj, pogoj za pristop na
izpit. Ocena predmeta pa je povprečna ocena vaj in izpita. Posebnost študija je na
primer, da nima svoje katedre, tj. med drugim svoje stavbe, kar pomeni, da so
nekteri predmeti v okviru medicinske fakultete in se torej izvajajo tam ali pa na Rodici
(Domžale) in drugje, torej se je potrebno tja voziti. Tako imamo ponavadi v urniku uro
časa za transfer - javni prevozi so.
Poleg tega, po treh letih, ni potrebno pisati diplomske naloge, temveč se dodiplomski
del zaključi z zadnjim izpitom. Ponavadi vsi gredo na 2. stopnjo, kjer je možnosti
ogromno, tudi na farmacevtskem področju ipd.
Obiski na vajah so obvezni, dovoljen je le en izostanek, ki mora biti opravičen. Ker je
predmet natlačen v en blok, to zahteva tudi po 2 vaji na termin. Vaje ponavadi trajajo
tudi 5 šolskih ur, zato je en izostanek več kot dovolj, da se “izgubiš”. Sam hodim na vsa
predavanja, kar tudi priporočam. Pri nekaterih predmetih namreč ni posebej danega
gradiva, pač pa le priporočijo nekaj debelih knjig, zato se presedene ure v klopi gotovo
splačajo.
Glede profesorjev bi rekel, da je povsod enako. So všečni in manj všečni. Le v prvem
letniku se bojte vaj iz kemije, ostalo, nimam pripomb.
Težavnost študija pa tudi ni kaj dosti za komplicirat. Za le iti skozi bo dovolj le občasno
delo, za 10-ke bo pa potrebno res sprotno in natančno delo! Imamo tudi športnike/
umetnike, ki so lahko deležni statusa in se zmenijo za datume izpitov ipd., vendar je ta
ugodnost na vseh faksih. Sicer pa je, ob primerni razporeditvi časa dovolj tudi za hobije.
Glede na to, da je bila moja prva izbira, za faks, medicina, pa sem pristal tu, mi ni žal.
Priporočam vsakomur, ki ga zanima delo z mikroskopom, uporabnost/neuporabnost
bakakterij, gliv ...
Marko Lazić, 1. letnik
[email protected]
ŽIVILSTVO IN PREHRANA
Študijsko leto je na naši fakulteti razdeljeno na 4 bloke (vsak semester je razpolovljen na
dva bloka). To pomeni, da imamo v vsakem bloku drugačen urnik in na koncu vsakega
bloka izpitno obdobje – že prvemu bloku sledi en izpitni teden, drugi blok se konča z
zimskim izpitnim obdobjem, po koncu tretjega bloka imamo spet možnost opravljanja
nekaterih izpitov, četrti blok in s tem drugi semester pa se konča s poletnim izpitnim
obdobjem. Takšna razdelitev študijskega leta omogoča bolj sprotno opravljanje izpitov,
kar se mi zdi res lepa možnost. Slabost pa vidim v pogostejšem spreminjanju urnika, saj
ga tako poznaš le za mesec in pol vnaprej, kar otežuje načrtovanje obšolskih dejavnosti
in študentskega dela. Včasih smo na faksu od jutra do večera, včasih pa zaključimo že
ob enajstih dopoldne – vse je odvisno od letnika, bloka, razporeditve vaj… V vsakem
bloku posebej se je treba navaditi tempa, ki ga prinese urnik.
Predmetniki za vse študijske smeri in letnike so na voljo na spletni strani fakultete. Med
njimi je največ naravoslovnih vsebin. Pri svojem programu pogrešam angleščino in
malo več predmetov, povezanih neposredno s hrano in prehrano, sicer pa je
predmetnik kar pester. Večino predmetov se izvaja na katerem od oddelkov Biotehniške
fakultete, le redki pa so zunanji, na primer fizika v prvem letniku. Predavatelji so si med
sabo seveda različni – nekateri se pri podajanju učne snovi občutno bolj potrudijo kot
drugi, prav tako nekateri zahtevajo presenetljivo malo, drugi pa zelo poglobljeno
znanje. Predavanja naj bi bila obvezna, vendar nekateri profesorji ne zahtevajo
stoodstotne prisotnosti študentov. Pri njihovih predmetih lahko vsak študent sam
presodi, če so predavanja zanj koristna ali ne, in temu prilagodi svoje obiske predavanj.
Vedno so na voljo zapiski študentov višjih letnikov in drugo uporabno gradivo, vsekakor
pa je najbolje imeti tudi svoje zapiske.
Laboratorijske vaje so različne od predmeta do predmeta, pri večini pa nosimo
laboratorijsko haljo, uporabljamo mikroskop in epruvete :) Meni je učenje z delom bližje
kot samo poslušanje predavanj, tako da so mi vaje zanimive in v pomoč. Namesto
laboratorijskih vaj se pri nekaterih predmetih opravlja terensko delo ali piše seminarske
naloge. Iz znanja, pridobljenega na vajah, se po končanih vajah piše kolokvij. Ker vaje
potekajo po manjših skupinah, predvsem na začetku prvega letnika ponujajo lepo
priložnost za spoznavanje sošolcev.
Društvo študentov živilstva in prehrane tekom leta organizira ekskurzije, zabave,
delavnice, predavanja in druge dogodke. Tudi tam se študenti ob dejavnostih, ki nas
zanimajo, povezujemo med sabo. Ampak jaz se nikoli nisem počutila enako kot v
razredu na Škofijski.
Možnosti za topel obrok v bližini fakultete je zelo malo. Veliko študentov si kosilo
prinese s sabo od doma, v sili pa pridejo prav tudi avtomati s sendviči. Za bolj
kakovostno in toplo kosilo se je največkrat potrebno zapeljati do centra. Odkar blizu
fakultete ustavlja avtobus 18, je mogoče priti od fakultete do Bavarskega dvora ali
obratno v približno desetih minutah, če pa se odpravimo peš, si je potrebno vzeti okrog
pol ure. To, da so hiše fakultete umaknjene stran od središča mesta kdaj sicer
predstavlja nevšečnosti, ampak je lažje hoditi na faks, če se nam zdi okolica (sadovnjak,
Glinščica, ovce, blatne potke, mostički in Rožnik) toliko večja prednost. :)
Laura Erzar, 1. letnik
[email protected]
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO
ARHITEKTURA
Na semester imamo približno pet predmetov. Nekaj bolj teoretičnih, kot so matematika,
statika, konstruiranje ipd., večina pa je bolj praktičnih, kot so predstavitvene tehnike,
arhitekturno oblikovanje, urbanistično načrtovanje, ipd. Pri obeh tipih predmetov so
izpiti v izpitnem obdobju. Bolj teoretične predmete je večinoma možno narediti tudi
po kolokvijih, ki so razporejeni tekom celega semestra. Oceno pri praktičnih predmetih
večinoma sestavljajo naloge (prostoročne risbe, načrti ali maketa), ki jih oddajamo v
krajših časovnih intervalih in predstavljajo pogoj za izpit in ocena izpita, ki je
ponavadi zasnovan enako kot naloge tekom semestra.Večino dela tako opravimo med
letom in izpitno obdobje ni tako stresno kot drugod. Pri vseh predmetih imamo
predavanja in vaje, večinoma oboje enkrat tedensko po dve uri. Vaje so obvezne,
predavanja pa večinoma ne, vendar pa prisotnosti ne pregledujejo pogosto. Kljub temu
je obisk vaj skoraj nujen za razumevanje snovi in posledično opravljanje izpita.
Predavanja in vaje se nam ponavadi začnejo ob devetih, vendar pa je na faksu živahno
cel dan, še posebej ob večerih, saj na faksu opravimo večino dela, ki ga predstavljajo
zgoraj omenjene naloge. Izjema med predmeti je projektiranje. Pri tem predmetu
nimamo predavanj in vaj, temveč delo poteka v skupinah, ki jih sestavljajo študenti iz
vseh letnikov pod mentorstvom profesorja, ki si ga izbereš sam. Projektiranje tako
simulira delo v projektivnem biroju, hkrati pa omogoča, da se učimo od starejših
kolegov in ne le od profesorjev, kar se mi zdi največja prednost našega faksa. Profesorji
so taki kot na vseh faksih: nekateri bolj, nekateri manj zanimivi, nekateri zelo zahtevni in
taki, ki so hitro zadovoljni.
Eva Tomac, 2. letnik
[email protected]
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
ANALITSKA SOCIOLOGIJA
Na fakulteti za družbene vede je precej smeri, zato pogosto predavanja za osnovne
predmete potekajo za več smeri hkrati, vaje pa potekajo za vsako smer posebej, saj so
bolj osredotočene na tematiko, ki jo zajema posamezna smer. Na semester imamo od 5
do 8 predmetov - odvisno od tega kako si razporediš izbirne predmete, vse skupaj pa je
12 predmetov v enem letu. Večina predavanj sicer ni obveznih, so pa zelo koristna, vaje
so v večini primerov obvezne in pogoj za pristop k izpitu. Razmerje med vajami in
predavanji je najpogosteje 1:1, se pravi 2 uri predavanj, nato pa 2 uri vaj oziroma
seminarja (v veliko primerih so vaje in predavanja eno za drugim, tako da v enem dnevu
opraviš s predmetom za ves teden).
Faks ponavadi zaživi ob 8:30, ko se večini začnejo predavanja in vaje; urniki so na
splošno zelo razgibani, vendar ne prenaporni.
Večina profesorjev in (predvsem) asistentov zahteva sprotno delo, zaradi česar tekom
leta precej dela predstavljajo vaje, eseji in seminarske naloge, za pristop k izpitu pa
moraš pri nekaterih predmetih opravljati tudi kolokvije.
Izpiti potekajo tekom izpitnega obdobja, ki je iskreno povedano ponavadi precej
naporen, vendar pa se skoraj vedno da dogovoriti tudi za naknadne roke.
Profesorji in asistenti so v večini primerov profesionalni in podajajo snov
razumljivo, čeprav znajo nekateri med njimi prav ‘profesionalno’ tudi zakomplicirati in
otežiti opravljanje obveznosti, je pa seveda odvisno od posameznika ali bo profesor
ustrezal njegovim normam ali ne.
Sem študentka analitske sociologije. Smer obravnava družbene, kulturne, religijske,
politične, spolne in še marsikatere dileme, ki se pojavljajo v družbi. Predpona “analitska”
pa zato, ker je poleg teoretičnega obravnavanja družbe velik poudarek tudi na
analiziranju družbenih vzorcev, pri čemer spoznavamo različne metode družboslovnih
analiz. S svojo izbiro študija sem zelo zadovoljna in bi ga defnitivno ponovno izbrala.
Lucija Muri, 2. letnik
[email protected]
POLITOLOGIJA - OBRAMBOSLOVJE
Fakulteta za družbene vede je, taka kot vse ostale. Če te smer, ki jo izbereš, zanima, se
ti bo morda zdela lahka, če pa ne in jo podcenjuješ, potem imaš dobre možnosti, da
padeš med tiste, ki jim ne uspe. Najpogosteje so za tak rezultat razlog vaje, ki so
večinoma pogoj za izpit, čeprav zaradi varčevanja obsegajo kakšno uro manj kot
predavanja. Predavanja so pri nekaterih profesorjih obvezna, pri drugih ne, vendar je
nekaj ur tolerance. Urnik smo imeli najslabši v prvem letniku, ko smo imeli velike luknje
med predavanji, v drugem letniku in kasneje pa imamo študentje urnike, ki so nam
veliko bolj po meri, saj z izbirnimi predmeti lahko sooblikujemo urnik, na primer tako,
da imamo kakšen dan v tednu brez predavanj. Podobno kot z urniki, je tudi s
predmetnikom, na moji smeri je potrebno opraviti 12 predmetov na leto, pri čemer
lahko z izbirnimi predmeti precej vplivamo na to, koliko jih bomo imeli v katerem
semestru, kar pa je lahko nevarno, saj zaradi nepozornosti marsikomu uspe imeti v
enem semestru 3 in v drugem 9 predmetov, pri čemer se mu še tisti trije predmeti
prekrivajo. Predavatelji so večinoma kvalitetni in pripravljeni sodelovati s študenti, v
kolikor potrebujemo pomoč, zanimivost predavanj pa je povezana z zanimanjem
študentov, bolj kot nas zanima in sprašujemo, več dodatnega izvemo poleg obvezne
snovi. V semestru imamo v povprečju dve obdobji s povečanim obsegom dela, to sta
obdobje seminarskih nalog in izpitno obdobje, kjer vsaj na moji smeri prevladujejo izpiti. Zelo koristen del študija na FDV-ju so društva, ki omogočajo pridobivanje praktičnih
izkušenj. Koliko dela mora nekdo vložiti v študij je delno odvisno od smeri, večinoma pa
od posameznika, z nekaj dela lahko lovi 6, lahko pa se potrudi pri seminarskih in izpitih
ter ima oceno 9 ali 10. Če se študent poleg tega tudi aktivno vključi v društva, ki delujejo na naši fakulteti, potem lahko porabi veliko časa za delo za faks.
Na splošno sem s faksom zadovoljen do te mere, da bi se še enkrat vpisal nanj, vendar
pa bi določene predmete vzel bolj resno.
Peter Knific, 3. letnik
[email protected]
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
MULTIMEDIJA
Ko sem se vpisal na Multimedijo, sprva nisem vedel, kaj pričakovati, saj se ta program
izvaja prvič v Sloveniji. Kako bo potekala kombinacija predmetov na Fakulteti za
elektrotehniko in Fakulteti za računalništvo in informatiko, kaj sploh zajema cel študij?
Odgovori so enostavni. Tri dni na teden imamo predavanja na FE, preostale dni pa na
FRI. Vsak semester imamo 5 predmetov s po 3 urami predavanj in 2-3 urami vaj. Kar se
na splošno učimo, je ustvarjanje multimedijskih vsebin (zvok, film, slika), promoviranje
idej, hranjenje vsebin ter njihova distribucija. Trenutno je večji poudarek na slednjem,
vendar nas v višjih letnikih čakajo predmeti namenjeni samo filmu, zvoku, sliki itd. En
predmet je namenjen samo vzpodbujanju k podjetništvu, razvijanju idej, motivaciji in
izboljšanju javnega nastopanja. Kot izpit smo v skupinah skozi cel semester delali na
različnih projektih, od snemanja filma, razvoja aplikacije, pametne hiše itd. S projektom
se res veliko naučiš na področju, ki te zanima, poleg tega pa so nam predavali
zanimivi tuji predavatelji in predstavniki uspešnih slovenskih podjetij, kar naredi
predmet še toliko bolj zanimiv.
Največja prednost tega študija je to, da nas je v razredu zgolj 35, tako da se vsi med
sabo poznamo in je vzdušje res odlično. Profesorji in asistenti so dobri in imamo
zaradi majhnega števila študentov v letniku z njimi še boljši odnos. Če potrebuješ
kakšno opremo, pomoč, obrazložitev so takoj pripravljeni pomagati. Poleg tega dobiš
znanje z dveh fakultet, kar pa je edino ovira zaradi različnih sistemov ocenjevanja in
načina dela. Splača se delati sproti, v nekaterih primerih si v to tudi prisiljen z
oddajami tedenskih domačih nalog, ki se ti štejejo k izpitu in večinoma pokvarijo
vikende, če se prej dovolj dobro ne organiziraš.
Na splošno sem s študijem zadovoljen in ga priporočam vsem, ki jih zanima televizija,
radio, internet, aplikacije, telefonija in ostala podobna področja.
Andrej Kokalj, 1. letnik
[email protected]
MULTIMEDIJSKE KOMUNIKACIJE
Študij multimedijskih komunikacij poteka v Novi Gorici, natančneje v Vrtojbi. Poteka
pod okriljem ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Študijsko leto zajema pet
predmetov na semester, ki se izvajajo enkrat tedensko. Število ur pri vajah in
predavanjih je približnoenako. Predavanja in vaje potekajo večinoma v dopoldanskem
času s pričetkom ob deveti uri in se izvajajo večinoma v enem kosu, brez večjih
odmorov (kakšen dan se lahko potegnejo tudi v pozno popoldne). Pri večini
predmetov se oceno pridobi s kolokviji, ki so pisni, ali z oddajo seminarskih nalog, ki
večinoma potekajo tekom semestra. Tako ni vedno potrebno iti na pisni izpit, dovolj je,
da greš le na ustnega. Predavatelji, ki prihajajo iz Fakultete za elektrotehniko v
Ljubljani so tako kakor na vsaki fakulteti nekateri dobri in zanimivi, predavanja drugih
pa so nezanimiva. Koliko boš na koncu odnesel od celotnega študija, pa je odvisno
največ od tebe samega. Če si zainteresiran in te stvar zanima, lahko tudi od nezanimivih
predmetov odneseš veliko, saj so v praksi še kako uporabni.
Prednost našega študijskega programa je v tem, da imamo predavanja nerazdrobljena,
tako nam ostane veliko prostega časa. Le-tega lahko izkoristiš za intenzivno ustvarjanje
seminarskih nalog in sprotnih obveznosti, ali pa za delo ob študiju.
Je pa znano, da v Novi Gorici obštudijsko življenje ni preveč živahno. Tako je to idealna
študijska smer za nekoga, ki si želi študija v mirnem okolju, kjer tudi v decembru pridejo
v poštev kratki rokavi, poleti pa se prileže skok v hladno Sočo.
David Kunčič, 3. letnik
[email protected]
FAKULTETA ZA FARMACIJO
FARMACIJA
Predmeti so večinoma eno-semestrski in praviloma sestavljeni iz predavanj, seminarjev
in vaj, ki so večinoma laboratorijske. Na semester imamo od štiri do šest predmetov. V
prvem letniku so bolj splošni (npr.: matematika, fizika), potem pa je vsako leto na urniku
več strokovnih predmetov. Predavanja večinoma potekajo dopoldne, vaje pa so
ponavadi popoldne po skupinah. Od sprotnega dela največ časa pobere pisanje poročil
vaje, seminarskih nalog pa skoraj ni. Izpiti so v času izpitnega obdobja, prej pa je
potrebno opraviti še kolokvij iz laboratorijskih vaj, ki je skoraj vedno pogoj za pristop k
izpitu. Sprotno učenje ni nujno, vsekakor pa koristi, ker je sicer izpitno obdobje
precej naporno. Večinoma se učimo iz prezentacij, ki jih dobimo za predavanja, svojih
zapiskov, pa tudi po povzetkih starejših kolegov in starih izpitih. Posamezni predmeti se
po težavnosti precej razlikujejo, ampak se z dovolj učenja in nekaj vztrajnosti da
narediti vse. Še največji problem povzroča fizika v prvem letniku. Ker imamo veliko
kemije in tudi nekaj medicinskih predmetov, nam predavajo zelo različni profesorji, prav
tako pa imamo predavanja in vaje zate na večih lokacijah. Prav zaradi tega včasih težje
usklajevati urnike in izpitne roke. Za to je načeloma odgovoren predstavnik letnika, vsak
študent pa ob vpisu dobi svojega tutorja - študenta višjega letnika, ki mu posreduje
kakšne koristne informacije glede študija, nekateri dobijo tudi veliko zapiskov in različne skripte.
Tina Tomc, 2. letnik
[email protected]
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO
GRADBENIŠTVO
Študij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo poteka po principu 3+2, tako kot
večina tehničnih fakultet v Evropi. Za razliko od Fakultete za arhitekturo, ki je
umetniška. Tako da, prosim, ne mešati teh dveh ustanov! Od študentov (ki lahko
izbirajo med tremi smermi – Gradbeništvom, Geodezijo, Vodarstvom in okoljskim
inženirstvom) se pričakuje, da bodo na Jamovi 2 preživeli vsaj 30 ur na teden, vendar
v praksi na žalost ni tako. Večina vaj namreč ni obveznih (razen tistih, kjer se nekaj
časa preživi v kakšnem od laboratorijev – preiskav pač ne moreš delati doma),
predavanja pa še manj, kar se pozna na porazni prisotnosti pri pouku. Mnogim
študentom se predvsem določena predavanja, ki temeljijo na matematiki in fiziki,
zdijo povsem nesmiselna, češ, kaj mi bo to pomagalo v praksi. Vendar bi moral
inženir kot intelektualec razumeti tudi ozadja reševanja določenih problemov in ne bi
smel biti zadovoljen samo s končno rešitvijo. Urniki so različni. Kakšen semester smo
na faksu od 8h do 19h, vmes imamo pa večurne luknje, spet drug semester je urnik
bolj prijazen študentom, kar pomeni, da imamo predavanja od 8h do 15h.
Okoli faksa se najde pestra gostinska ponudba, solidna menza je celo v stavbi
fakultete. Tako da ne skrbite, da bi na koncu meseca ostalo preveč bonov neizkoriščenih. Večina dela je skoncentrirana okoli izpitnih obdobij, seminarjev in projektnih
nalog je malo. Načeloma pa naj bi glede na program seveda študirali sproti… Skoraj
vsak predmet je mogoče (v celoti ali vsaj delno) narediti s kolokviji, redko so pozitivni
kolokviji pogoj za pristop k izpitu. Ustnih izpitov je malo. Kot mednarodno priznana
fakulteta ima FGG temu primerne profesorje, ki so res strokovnjaki na svojem področju,
kar (vsaj tiste resne) študente navdaja s ponosom, da se šolajo na taki ustanovi. Velika
večina je tudi dobrih pedagogov, vsi po vrsti pa se mi zdijo zelo korektni do
študentov (starejši študenti se s to trditvijo ne bi strinjali, vendar je v zadnjem času
prišlo do zamenjav na določenih katedrah in se je stanje močno izboljšalo). Morate se
pa zavedati, da FGG ne sodi med lažje fakultete, kar je seveda logično glede na veliko
odgovornost, ki je na plečih diplomiranega inženirja. Če sem s tem izvajanjem komu
odvzel voljo do študija gradbeništva, sem na voljo še na mailu, da popravim vtis. Ker se
splača priti k nam.
Luka Čukajne, 2. letnik
[email protected]
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
BIOKEMIJA
Do danes sem se na svoji fakulteti srečal z zelo različnimi urniki. V vseh letnikih je
princip študija tak, da so za predavanja rezervirane jutranje ure, vaje pa se ponavadi
zavlečejo v popoldne. S predavanji, ki sicer niso obvezna, so pa po lastnih izkušnjah zelo
priporočljiva, začenjamo ponavadi petnajst čez osmo zjutraj, z laboratorijskimi vajami
pa po dvanajsti.
Na semester imamo po šest predmetov, ki so večinoma sestavljeni iz predavanj,
seminarjev in/ali laboratorijskih vaj. Na seminarjih spoznavamo teme predavanj v
praksi. Tak način študija se mi je vedno zdel zelo učinkovit, saj si s praktičnimi primeri
lažje predstavljam včasih suhoparno teorijo. Po laboratorijskih vajah oddajamo poročila
o delu, ki so pogoj za opravljanje izpitov.
Sprotnega dela je posledično veliko, tudi kolokvije se piše do izpitnega obdobja skoraj
vsak teden. Ampak z nekaj truda je potem izpitno obdobje toliko manj stresno. Med
študijskim letom za delo v zvezi s faksom porabim veliko časa, ker se laboratorijske vaje
včasih zavlečejo v večerne ure, nato pa je na vrsti še delo doma. Način dela se močno
razlikuje od gimnazijskega, saj nas prisili v razmišljanje, v reševanje problemov in v
razumevanje znanstvenih konceptov.
Na mojo zagnanost za študiranje največkrat vplivajo tudi profesorji. Nisem niti približno
usposobljen, da bi lahko govoril o dobrih in slabih profesorjih. Lahko rečem, da so vsi
profesorji predani svojemu delu in z veseljem prenašajo znanje na študente. Nekateri so
pri tem sicer bolj uspešni, bolj zanimivi in inovativni.
Svoje odločitve o študiju biokemije do danes ne bi spremenil. Zdi se mi, da sem v času
študjia izvedel veliko novih zanimivih stvari, ki so mi razširile pogled na svet, na njegov
znanstveni in družbeni del. In konec koncev, tak je njegov namen.
Domen Klofutar, 3. letnik
[email protected]
KEMIJSKO INŽENIRSTVO
Kemijsko inženirstvo je univerzitetni študijski program, ki se izvaja na Fakulteti za
kemijo in kemijsko tehnologijo. Prvostopenjski progam traja tri leta, nato pa se lahko
vpišeš še na magisterij in doktorat. V teh treh letih spoznaš nekaj osnov kemije,
predvsem pa je poudarek na matematiki, fiziki in razumevanju realnih industrijskih procesov. Ta program bo zanimiv tistim, ki jih zanima reševanje, vodenje in
izboljševanje kemijskih procesov in produktov v različnih industrijah (npr. farmacevtska,
papirna, kemijska,…).
V prvem letniku študija izboljšaš predvsem svoje srednješolsko znanje fizike in
matematike in pridobiš nekaj osnov o inženirstvu. Predavanja so na različnih lokacijah,
vendar jih je kljub temu dobro obiskovati, saj ti tako ostane manj dela in učenja doma.
Vaje so obvezne in tudi zelo zanimive, saj se večina predavateljev trudi, da bi študentje
bolje razumeli snov, ki je bila podana na predavanjih. Najtežji predmet oz. predmet, ki
dela največ težav študentom, so molekularne osnove v življenju.
V prvem semestru drugega letnika je poudarek predvsem na kemiji (organska, analizna,
kemijska termodinamika) v drugem semestru pa bolj na inženirstvu. Vaj je bolj malo,
vendar se profesorji zelo zavzemajo za to, da bi jih bilo več, tako da so nekatere vaje
kar namesto predavanj. V drugem letniku je kar nekaj predmetov, ki študentom delajo
preglavice. Študentje se namreč prvič srečajo s takšno snovjo. V prvem semestru sta to
organska kemija, saj je snovi zelo veliko in tudi zahteve profesorja so zelo visoke, ter
kemijska termodinamika, saj to snov študentje prvič obravnavajo. V drugem semestru
pa težave povzročata kemijska in procesna varnost ter fluidna mehanika.
V tretjem letniku se vsi predmeti začnejo navezovati na svet, ki nas obdaja in znanja s
katerimi se srečuje kemijski inženir pri svojem vsakodnevnem delu. Kar nekaj je tudi
ekskurzij, da študentje še bolje spoznajo delo in procese v industriji.
Po teh treh letih sledi še diplomska naloga in zagovor le-te.
Na semester imamo po šest predmetov in kar nekaj jih je možno narediti s kolokviji.
Potrebno se je učiti sproti, saj le tako lahko spremljaš snov. Potrebno pa se je tudi
pripraviti na vaje, saj se vsake vaje ocenjujejo in nekateri profesorji preverjajo tvoje
znanje tudi pred njimi. Po vseh opravljenih vajah pa se piše še zaključen kolokvij.
Polona Selan, 1. letnik II. stopnje
[email protected]
TEHNIŠKA VARNOST
Ko sem se kot maturant odločal, na katero fakulteto bi se vpisal, sem si rekel, da se
moram vpisati nekam, kjer se mi ne bo potrebno veliko učiti in delati, in da bom po
končanem študiju lahko dobil zaposlitev. Po dolgem razmišljanju (in ker že celo
življenje, vsaj glede izobrazbe stopicam za starejšo sestro) sem se odločil, da se bom
vpisal na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljano. Pozanimal sem se za
vse smeri na tej fakulteti in se odločil, da se vpišem v univerzitetni Ž program Tehniške
varnosti. Za ta program sem sicer prvič slišal in verjamem, da tudi vi. Pred časom je bil
ta program samo visokošolski in se je imenoval Varstvo pri delu in požarna varnost, zato
me je veliko ljudi spraševalo in me še vedno sprašuje, če bom postal gasilec. To je zelo
podobno vprašanje, kot če bi dijaka ŠKG vprašali, če misli postati papež ali škof.
Verjetno pa se sprašujete, kaj sploh je tehniška varnost. Tehniška varnost se ukvarja
predvsem z varstvom in dobrim počutjem delavcev (ne samo v industriji, ampak za
celotno zaposleno populacijo), da imajo delavci primerne pogoje za delo, da niso
ogroženi itd… Tehniška varnost je študij, za katerim se skriva veliko področij,
predvsem naslednjih pet: kemija, fizika, strojništvo, zdravstvo in psihologija. Sam študij
je dosti težji, kot sem pričakoval, vendar je zagotovo dosti lažji od kakšne medicine ali
prava. Primerljiv je s študijem kemijskega inženirstva UNI, biokemije UNI itd. Na dan se
učim najmanj eno uro. Se pa seveda učim, kot večina študentov kampanjsko. Včasih nič,
včasih pa tudi deset ur na dan. Je dovolj časa za prosti čas oziroma
obštudijske dejavnosti in za »taprave študentske žurke«. Študij je zelo zanimiv, saj
obsega, kot sem že dejal, zelo široko področje. V prvem semestru prevladujejo, tako kot
na ostalih študijih, večinoma osnovni/gimnazijski predmeti (čeprav na nekoliko višji
stopnji) kot so: tehniška angleščina, matematika, kemija, fizika, športna vzgoja. Edini
predmet, ki ga nisem imel v gimnaziji so osnove zdravstvenega varstva. V naslednjih
semestrih in letih pa prihajajo bolj zanimivi in specializirani predmeti: osnove tehniške
in požarne varnosti(I,II), varnost v strojništvu, medicina dela, psihologija dela, gorenje in
dinamika požarov, ekologija(I,II) itd. Za enkrat mi je študij všeč, predvsem pa se v
prihodnje veselim specializiranih predmetov, saj imam že iz osnovne šole vrh glave
fizike, kemije in matematike. Všeč mi je tudi to, da nas ni veliko na tej smeri in smo kot
kakšen gimnazijski razred in smo dosti bolj povezani ter se tudi zelo razumemo. Letos
nas je bilo v program vpisanih 64 od 120 prostih mest, vendar nas redno na
predavanja in vaje hodi le približno 30, kar je velika razlika kot na kakšnem pravu,
medicini in ekonomiji, kjer se število študentov giblje med 200 in 400 na letnik. Glede
zaposlitve pa, kot pravijo, ni problemov, saj inženirjev tehniške varnosti primanjkuje.
Po končanem študiju se večina diplomantov zaposli v večjih podjetjih, ki se ukvarjajo
z industrijo (tudi v elektrarnah in rudnikih), v podjetjih ki se ukvarjajo z varstvom pri
delu (zaščitni pripomočki, oblekami), kot republiški inšpektorji, vodje gasilskih enot in
še bi lahko našteval. Delo je zelo čisto, skorajda gosposko. Ni nobenega fizičnega dela.
Večinoma se le kontrolira delavce, če so primerno oblečeni, se primerno obnašajo, niso
alkoholizirani, se držijo predpisov itd. Veliko je dela tudi z požarnimi oziroma
evakuacijskimi načrti (to kar včasih vidite v kakšnih trgovskih centrih ali večjih stavbah,
šolah itd. na stenah in zgleda kot nekakšen tloris stavbe). Ocenjuje se (ocena MDDSZ,
Inšpektorata za delo in Zbornice varnosti in zdravja pri delu), da je na področju varstva
pri delu in požarnega varstva, tveganj na področju varstva okolja ter vodje v gasilskih
enotahokoli 600 delovnih mest, ki so nezapolnjena ali jih zasedajo neustrezni kadri.
Jure Selan, 2. letnik
[email protected]
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO
FIZIKA
Študij fizike ni preprost, vendar se da z marljivostjo in voljo prebiti čez izpite in kolokvije. V vsakem semestru študenti fizike poslušamo 6 ali 7 predmetov (odvisno od izbirnih
predmetov) in preživimo okoli 35 ur na teden na fakulteti. Urnik je načeloma sestavljen
tako, da je kar največ predavanj v dopoldanskih urah in so petkovi popoldnevi prosti.
Pouk se začenja ob 8:15 in lahko včasih traja tudi do 20h. Nekaj izbire urnika imamo
sami, saj so vaje ponavadi v dveh skupinah. Načeloma smo v skupine razporejeni po
priimkih, vendar nihče ne preverja ali si v pravi skupini. Predavanja in vaje niso obvezne,
vendar se ti zelo splača obiskovati oboje. Pri predavanjih izvemo teorijo za ustni/teoretični del izpita, na vajah pa utrjujemo prakso za kolokvije. Večinoma se da predmete
narediti s kolokviji, za nekatere manj zahtevne predmete je pa na voljo le izpit. Študenti
fizike delamo cel semester, saj se ob začetku semestra začne tudi fizikalni praktikum,
kjer vsak teden opravljamo različne vaje in nato pripravljamo poročila meritev. Prej sem
omenil, da so petkovi popoldnevi prosti. Ti popoldnevi so rezervirani za kolokvije, seveda pa se da z asistenti dogovoriti, da se kolokviji pišejo ob drugih terminih. Načeloma so
predavatelji in asistenti dobri, se pa najdejo tudi taki, ki znajo zagreniti pogled na predmet. Sam sem z izbiro študija zadovoljen in bi ga priporočil vsakemu, ki ga že v srednji
šoli veseli fizika in se ne boji zahtevnejše matematike.
Dal bi še en nasvet bodočim študentom fizike: v prvih mesecih vas bodo vrgli v bazen
diferencialnega računa. Ne se ustrašiti, z delom in časom se boste v tem utrdili v taki
meri, da boste lahko rešili skoraj vsak problem.
Matevž Marš, 2. letnik
[email protected]
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
Večina predmetov na Fakulteti za računalništvo in informatiko se mi zdi zelo zanimivih,
nekaj malega pa je tudi takih, ki so bolj teoretične narave in so zato manj priljubljeni
med študenti, vendar mislim, da so tudi ti koristni. Predvsem v prvem letniku je kar
nekaj predmetov s področja matematike, ostali pa so pretežno računalniški, vendar brez
matematike ne gre, saj sta ti dve področji zelo prepleteni. Pri večini predmetov so
predavatelji in asistenti zelo dobri, se pa kot na vsaki fakulteti najde tudi kakšen, ki
pedagoško ni najbolj usposobljen. V posameznem semestru je pet predmetov, od tega
sta v drugem letniku dva izbirna, v tretjem pa je izbirnih kar šest; urejeni so v obliki
modulov, kar je super, saj si lahko sam oblikuješ svoj predmetnik in poslušaš tisto, kar
te zanima. Prav zaradi lastnega izbora predmetov mi je bil tretji letnik najbolj všeč. Pri
vsakem predmetu so tedensko tri ure predavanj in dve uri vaj. Predavanja so
neobvezna, prisotnosti se ne preverja. Pri večini predmetov je sicer koristno hoditi na
predavanja, saj potem na vajah lažje slediš snovi in obenem bolje razumeš snov, tako
da je pred izpiti manj dela.
Če se boš vpisal/a na našo fakulteto, lahko pričakuješ kar nekaj sprotnega
dela v obliki obveznih domačih nalog in kolokvijev, ki pa večinoma niso pogoj (da se jih
namreč opraviti tudi ob izpitu), vendar prinašajo dodatne bonuse in hkrati
pomenijo delno razbremenitev med izpitnim obdobjem. Pri predmetih, ki se jih da
opraviti s kolokviji, običajno velja, da ti izpit ne bo delal večjih težav, če pred tem
opraviš kolokvij. Naloge so večinoma obvezne, kar je dobra vzpodbuda, da se že tekom
leta naučiš snov potrebno na izpitu. To pomeni, da ti potem izpit ne predstavlja
prevelike težave. Kar bi mogoče malce pograjal, pa so urniki. Ponavadi je tako, da za
urnik izveš na začetku semestra, vendar se ta zaradi raznih prekrivanj do začetka vaj še
nekajkrat spremeni. Urniki so v osnovi slabi, saj imaš vmes kar nekaj ur prostih, vendar
se da to te zapolniti, tako da s kolegom zamenjaš vaje, ponekod pa tudi dovolijo, da
hodiš na drug termin vaj. Meni je v teh treh letih še vedno uspelo popraviti urnik;
oblikoval sem si ga celo tako, da sem bil en dan ali dva vmes prost. Urnik je sicer
razporejen preko celega dneva (od 7.15 do 20.00), vendar je v popoldanskih urah
običajno na sporedu manj aktivnosti. Kar se tiče študijske literature, sem v vseh letih
študija zares potreboval le eno knjigo. Profesorji pri predavanjih večinoma uporabljajo
prosojnice, ki jih sproti objavljajo na spletni učilnici, tako da si jih lahko natisneš in na
predavanjih po možnosti še kaj dopišeš.
Študij, ki sem si ga izbral, mi je zelo všeč, prav tako tudi sama fakulteta (letos smo se
preselili v kul novo stavbo :P). Predvsem mi je všeč to, da prevladujejo praktični
predmeti. Če te računalništvo zanima, te vabim na našo fakulteto, z vprašanji pa se mi
lahko oglasiš na Facebooku ali na mail.
Primož Godec, 1. letnik II. stopnje
[email protected]
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
STROJNIŠTVO - RAZVOJNO RAZISKOVALNI PROGRAM
Običajno imaš v semestru 5 ali 6 predmetov. Razmerje med vajami in predavanji je
približno 1:1. Predavanja so načeloma neobvezna, vaje so obvezne. Predavanja oz. vaje
se pričnejo vsak dan ob 8mih. Urnik je običajno zgoščen, tako da nimaš kakšnih lukenj
med posamičnimi urami. Večino dela na faksu opraviš dopoldan. Na večino predavanj
se splača hoditi, obstajajo tudi predavanja za določene predmete, ki so brezvezna.
Predavatelji so večinoma dobri. Nekateri so res vrhunski strokovnjaki, nekateri so
običajni, nekateri pa so stari in opaziš, da jih je čas že povozil. Struktura predmetnika
skozi 3 leta študija je dobro premišljena in se nadgrajuje.
Dela z faksom je veliko. Zelo je pomemben preskok iz srednješolskega načina dela na
delo na faksu. Ključna je organizacija, vztrajnost in samoiniciativnost, saj te tu nobeden
ne sili v to, da moraš nekaj naredit. Veliko je dela s pisanjem poročil za nekatere vaje,
ponekod so obvezne domače naloge. Skoraj vse predmete se da opraviti s kolokviji in
to je največja prednost našega faksa! Kolokvije moraš izkoristiti, če ne narediš si se vsaj
nekaj naučil in boš imel manj dela s pripravo na izpit. V času kolokvijev delaš od jutra do
večera. Če si uspešen na kolokvijih imaš izpitno obdobje skoraj v celoti prosto.
Jaz sem zelo zadovoljen s faksom in vem, da sem se pravilno odločil. Dobro je, še v času
študija sodeluješ še s kakšnim podjetjem in si tam nabiraš dodatne izkušnje. Enostavno
je študirati zadeve, ki te veselijo.
Anže Cvenkel, 2. letnik II. stopnje, smer mehanika naprav, sistemov in procesov
[email protected]
FAKULTETA ZA ŠPORT
KINEZIOLOGIJA
Pouk na Fakulteti za šport včasih poteka skoraj tako, da sploh nimaš občutka da obiskuješ fakulteto. Sam mislim, da je tako zaradi narave študija, ki vse skupaj naredi bolj
sproščeno. To je včasih tudi nevarno, ker občutek, da je vse bolj sproščeno še zdaleč
ne spremeni dejstva, da smo še vedno na fakulteti kjer so ocene v indeksu enako resnične kot na katerem koli študiju. Urniki so zelo razgibani od skupine do skupine zato
je težko govoriti o tem kdaj naj bi ponavadi začeli in končali. Zaradi zasedenosti športnih dvoran, bazena, itd. so določene vaje lahko že ob sedmih zjutraj ali pa dokaj pozno
zvečer. Velikokrat je med posameznimi vajami ali predavanji, ki so na urniku, eno urna
ali dvo urna luknja kar lahko študijski dan raztegne do popoldanskih ur. Sam v primerjavi z mojimi cimri kar veliko časa preživim na faksu, ampak to še ne pomeni, da cel dan
presedim za klopmi. Tu je še igranje rokometa, odbojke, plavanje… Praviloma ima vsak
predmet teoretičen in praktičen del, ki sta pokrita s predavanji in vajami. Predavanja
načeloma niso obvezna razen nekaterih izjem, vaje pa so vse striktno obvezne in predstavljajo frekvenco, ki mora biti izpolnjena, da se lahko prijaviš na izpit. Edino opravičilo
je zdravniško ali pa status, na primer športnika ali trenerja. Prvi letnik študija kineziologije ima malo manj športnih predmetov in nekaj več takih, ki ti podajo osnovno teoretično znanje o športu. V drugem letniku je posameznega športa bistveno več. Večino
dela študenta fakultete za šport čaka med izpitnim obdobjem, ko so skoraj vsi izpiti. V
času semestra med pedagoškim procesom ni veliko izpitov, samo nekateri delni izpiti,
redki kolokviji in pa demonstracije elementov pri posameznih športih (npr. demonstracije pri atletiki, rokometu, plavanju,…). Na semester ima študent nekje od 5 do 7
predmetov. Nekateri predmeti so poučni in uporabni in kvalitetno predavani, so pa tudi
predmeti, ki so dokaj nesmiselni oz. je snov podana zbegano in nekoherentno. V takih
primerih se mora študent angažirati in naučiti več sam. Dobro je na začetku presoditi
na katera predavanja se splača in na katera predavanja se ne splača hoditi. S faksom
mogoče nisem tako zelo zadovoljen kot pa sem z vzdušjem in ljudmi, ki sem jih spoznal
na naši fakulteti. Ne vem, če bi se še enkrat vpisal na isti študij, ampak vseeno pa sem s
svojo izbiro dokaj zadovoljen.
Blaž Stan, 3. letnik
ŠPORTNA VZGOJA
Predmetnik si lahko pogledate na spletni strani fakultete za šport. Kot boste videli,
imamo že v prvem letniku nekaj zelo prijetnih predmetov, kot so plavanje,
gimnastika, ki sta zelo prijetna, vendar tudi fizično zahtevna. Na športni vzgoji
dobite tudi veliko znanja, ki vam pride prav v življenju. Veliko se naučimo o pravilni drži,
telovadimo, ogromno se naučimo o zdravem telesnem, psihičnem, socialnem razvoju
otroka. Tako, da je super faks, če želite biti v dobri formi in imeti srečne otroke. Pri
vajah moramo imeti stoodstotno prisotnost, vendar ni večjega problema, ker pri večini
vaj telovadimo in so zelo prijetne. Večina predavanj ni obveznih, vendar, če želite vse
obveznosti opraviti do junija, je zelo priporočljivo, da jih obiskujete. Na športni vzgoji
boste zagotovo našli tudi odlične prijatelje, ki so vedno pripravljeni pomagati in
sodelovati. Je super faks za pridobitev praktičnih veščin in znanj ter dobra izbira, če
ne želite vsega študentskega življenja zapraviti s sedenjem in neskončnim buljenjem
v debele bukve. Vendar je še vedno potrebno vložiti precej dela in energije, saj študija
ne gre podcenjevati. Imamo namreč nekaj predmetov, ki delajo selekcijo, kot na primer živčno-mehanske osnove gibanja ali statistika, ki sta v večini primerov glavna krivca
za ne napredovanje v višji letnik. Vendar za nekega sposobnega škofijca, ki je preživel
4 leta škofijske tudi to nebi smelo povzročati težav. Faks je kar jutranji. Občutek imam,
da imamo pogosteje obveznosti zjutraj, kot na ostalih faksih. Profesorji so v veliki večini
korektni in dobronamerni. Če bi izbiral faks še enkrat, bi brez pomisleka izbral športno
vzgojo.
Adam Kastrevc
[email protected]
FILOZOFSKA FAKULTETA
SLOVENISTIKA IN GEOGRAFIJA
Kot študentka slovenistike in geografije bi težko govorila o mnogih super stvareh, ki naj
bi se mi povezovale na obeh študijskih smereh. Ker teh skorajda ni. Zato raje govorim
o vsem tistem, kar dela vsak študij posebej zanimiv, vznemirljiv in vreden, da oblikuje
moja študentska leta.
Geografski oddelek je na fakulteti znan po tem, da deluje kot eden najbolj povezanih.
To lahko z veliko gotovostjo potrdim, saj celotno vzdušje in odnosi med zaposlenimi in
študenti na geografskem oddelku daleč prekašajo slovenistični oddelek. Večina
profesorjev je zelo korektnih in človeških. Z nasmehi in prijazno besedo se
pozdravljamo na hodnikih in stopniščih, česar (po besedah študentov drugih oddelkov)
ne doživiš na vsakem oddelku. To povezanost gradimo predvsem na terenskih vajah,
ki predstavljajo najbolj povezovalen del študija. V prvem letniku so enodnevne (zanje
moraš odstopiti kar nekaj sobot, morda celo kakšno nedeljo), v drugem letniku so
večdnevne (npr. v zadnjih letih na fizičnogeografskih terenih raziskujemo
območje Jezerskega, kar pomeni, da vsak dan obravnavaš eno temo – prsti, relief,
vodovje, rastlinstvo, podnebje, v sklop družbenogeografskega terena pa spada
anketiranje in preučevanje Haloz ), v tretjem letniku pa se podamo na raziskovanje
Evrope (letos npr. Francija, Italija oz. Balkan, Ukrajina). Za teren je potrebno odšteti kar
nekaj sredstev, saj stroške v celoti financiramo sami. Vsekakor pa predstavlja zelo
prijetno obliko pridobivanja znanja, hkrati pa pomeni tudi veliko lepih trenutkov in
doživetij s sošolci. Nasprotno pa je Oddelek za slovenistiko (sploh za nas
dvopredmetnike, ki nimamo kaj dosti timskega dela) žal precej nepovezujoč.
Dvopredmetni študij je sicer elegantna rešitev, da se izogneš preštevilnim čas
jemajočim seminarskim nalogam. To je res ena stvar, ki jo moram pohvaliti, saj sem na
obeh smereh skupaj imela malo tovrstnih nalog, če se primerjam z enopredmetnimi
študenti obeh smeri. Ob dveh smereh se precej jasno pokaže tudi kvaliteta študija. Žal
kakovost študija slovenistike na naši fakulteti precej pada, ob tem ko je ravno
slovenistika tista znanost, ki bi morala v svoji domovini najbolj cveteti. Nekaj
predavateljev sicer je precej dobrih in zelo človeških, so pa številni predmeti, kjer bi se
dalo marsikaj izvesti bolje. Študij geografije je v primerjavi s slovenistiko bistveno boljši
in na precej visokem nivoju. Kljub temu, da naj bi po številu kreditnih točk vložila
približno enako časa, gre večina mojega časa geografiji, saj so izpiti obsežnejši in
zahtevnejši.
Na fakulteti preživim skoraj cele dneve, saj se predavanja (sicer v večini niso obvezna na
nobenem oddelku) in obvezne vaje začenjajo v povprečju okrog 8.30, trajajo pa nekje
do 16.30 (najbolj pozno predavanje sem imela do 19.35). Vmes pa se najde kar nekaj
prostih ur. Ampak sčasoma se na to navadiš in ti urnik ne predstavlja večjega problema.
V študijskem letu imam povprečno 16 izpitov. Večina dela na slovenistiki je v izpitnem
obdobju, medtem ko imamo na geografiji tudi kar nekaj kolokvijev pred izpitnim
obdobjem, ki pa vedno predstavljajo le pogoj za pristop k izpitu (s kolokviji nikjer ne
moreš opraviti izpita, brez njih pa tudi ne gre). Pogosto se zgodi, da imaš več izpitov na
en dan.
Žal se število predmetov (in s tem tudi izpitov) skoraj nikoli ne razporedi polovično na
vsak semester. Skupni predmeti, ki jih imajo enopredmetni študentje v 1. semestru,
dvopredmetni pa naj bi jih imeli v 2. semestru (in obratno), so izvajani v času,
predvidenem za enopredmetnike. Tako se lahko zgodi, da imaš v enem semestru
mnogo več predmetov kot v drugem. Žal se kar nekaj ur predavanj tudi prekriva, tako
da se moraš odločati za »manjše zlo«. Mnogokrat se sicer prekriva kaj manj
pomembnega z bolj pomembnim in potem izbira ni tako težka, kot v primerih, ko se
prekrivata dva zahtevna predmeta.
Opažam precejšnjo razliko na oddelkih, saj si geografi brez težav vse izmenjamo in se
znamo tudi marsikaj skupaj dogovoriti, medtem ko na slovenistiki bolj občutim zaprtost
vsakega v svoj svet. Ampak to je stanje moje generacije, menda se vzdušje in občutek
skupnosti precej razlikuje med generacijami na obeh oddelkih.
Vsekakor bi se še enkrat vpisala na isto smer. Študij lastnega jezika mi je v velik privilegij,
študij geografije pa z odlično družbo geografov predstavlja prijetno obogatitev. Morda
dve skrajnosti, ampak skupaj zelo zanimiva celota. In še to, kljub temu da
dvopredmetnost zahteva veliko prilagajanja in te včasih spravlja ob živce, je dragoceno
pripadati dvema skupinama sošolcev in na isti svet gledati z dveh strani.
Maja Kos, 3. letnik
[email protected]
SLOVENISTIKA IN PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST
Filozofska fakulteta ali po domače filofaks združuje več kot 20 oddelkov in skoraj
50 različnih programov, od študija najrazličnejših jezikov do psihologije, filozofije,
zgodovine, geografije … Predavanja so načeloma neobvezna, vaje pa obvezne, a je to
odvisno predvsem od posameznega profesorja. Skrajni uri, med katerima se odvijajo
predavanja, sta 7.00 in 22.00, čeprav večina predavanj poteka med 9.00 in 19.00. Zaradi
prostorske stiske ima večina študentov precej razdrobljen urnik (z večurnimi
»luknjami«), sicer pa se lastnosti študija od oddelka spreminjajo, zato bom govorila le o
svojem študijskem programu – slovenistiki in umetnostni zgodovini.
Oba predmeta lahko študiraš samostojno (enopredmetno) ali v kombinaciji s skoraj
katerimkoli drugim predmetom s filofaksa ali teologijo (dvopredmetno). Ob
dvopredmetnem študiju osnovne vsebine ostajajo enake, nimaš pa določenih
predmetov, ki predstavljajo bolj podrobno obravnavo snovi in seminarjev. Ob tej
kombinaciji imaš na leto okrog 15 predmetov (na slovenistiki po dve uri na teden, na
umetnostni zgodovini štiri), ki so večinoma enosemestrski, tako da lahko prb. polovico
izpitov opravljaš že pozimi. Dela med semestrom razen nalog za vaje in pisanja
seminarskih nalog ni veliko (kar pa ne velja za vse programe!), večina študija je
skoncentriranega v obdobju pred izpiti.
Študij slovenistike je razdeljen na dva enakovredna dela – jezikoslovje in književnost.
Pri jezikoslovnih predmetih, ki imajo večinoma tudi obvezne vaje (po navadi ena ura
na teden za en predmet), se sprehodiš skozi poglavja slovenske slovnice in druga
jezikoslovna področja, pri slovenski književnosti, kjer vaj večinoma ni, pa obravnavaš
literarno teorijo in slovensko književnost po obdobjih in zvrsteh. Svetovna književnost
se obravnava le pri enem predmetu, sicer pa svetovno književnost predavajo na
oddelku za primerjalno književnost.
Študij umetnostne zgodovine večinoma sestavljajo predmeti iz dveh sklopov –
svetovne in slovenske umetnosti, ki se predavajo po obdobjih (npr. gotika, renesansa),
imamo pa tudi nekaj drugih predmetov (npr. muzeologija …), seminarjev in terenskih
vaj. Sam študij zahteva precej časa, saj je snov kar obsežna, zaradi strokovne literature
pa je zelo zaželeno tudi znanje tujih jezikov (vsaj angleščine, zelo prav prideta tudi
nemščina in francoščina).
O profesorji in njihovem delu je težko govoriti, prav tako na splošno o težavnosti
študija. Nekateri profesorji ti dajo boljšo osnovo, drugi slabšo, a na koncu bo to, koliko
dobiš od faksa, odvisno lastne pripravljenosti za študij. Je pa pozitivna stran filofaksa
gotovo to, da omogoča študentu poslušanje predavanj iz najrazličnejših področij
humanistike, saj se vsa odvijajo pod eno streho in si lahko tako zapolniš marsikatero
luknjo med svojimi »obveznimi« predavanji.
Tjaša Kocjan
[email protected]
RUŠČINA IN SLOVANŠČINA
Sem študentka 3. letnika ruščine in slovaščine na Filozofski fakulteti. Ker je Rusistika
eden izmed dvodisciplinarnih študijskih programov (kar pomeni, da moraš poleg nje
izbrati še eno študijsko disciplino), je potrebno veliko prilagajanja. Ure predavanj na eni
in drugi smeri se lahko pri nekaterih predmetih delno ali pa v celoti prekrivajo.
Profesorji so o tem obveščeni in tudi precej razumevajoči (glede tega), tako da se lahko
z njimi dogovoriš in npr. izmenično obiskuješ oba predmeta. Urnik je zelo razgiban,
vaje potekajo večinoma dopoldan, predavanja pa so razporejena čez cel dan. Posebna
značilnost našega urnika so ¨luknje¨, proste ure med predavanji, ki imajo svoj čar - lahko
jih izkoristiš za pisanje domače naloge ali za klepet ob kavi z bivšo sošolko, vsekakor pa
za kosilo! Študenti smo namreč vedno lačni.  Na faksu preživimo kar precej časa, saj se
vaje začnejo ob devetih zjutraj, potem pa jim sledi mešanica predavanj in lukenj. Včasih
zaključimo že ob dveh, treh popoldan, lahko pa se zavleče do šestih popoldan ali dlje.
Največ vaj je v prvem letniku (8 ur/teden), potem pa jih je vsako leto manj. Na vajah
vedno dobimo domačo nalogo, ki ni obvezna, je pa zelo zaželjeno, da jo naredimo in
oddamo, saj tako profesorji lahko sledijo našemu napredku, predvsem pa je to
povratna informacija za nas. V vsakem semestru pišemo dva kolokvija iz vaj, pri
predavanjih iz književnosti pa je vsako leto potrebno napisati krajšo seminarsko nalogo.
Izpiti so večinoma med izpitnimi obdobji in takrat je tudi največ dela. Na leto imamo
16 predmetov (ali kakšnega več), izpiti pa so razporejeni tako, da ob koncu prvega
semestra po navadi opravljamo 1/3 izpitov, ob koncu drugega pa še preostale. Študenti
prvega letnika Rusistike, ki imajo že predznanje ruščine (predmet v gimnaziji ali matura
iz ruščine), lahko obiskujejo tudi vaje za drugi letnik in ob koncu leta pišejo izpit iz obeh
predmetov. Glede profesorjev pa bom rekla tako, nekateri so ti bolj pri srcu, drugi manj
oziroma nekateri znajo na zanimiv način izpeljati uro, drugi pa so bolj nagnjeni k
razlaganju snovi na ¨višji ravni¨, kar pa ni vedno učinkovito.
Nina Lazanski, 3. letnik
[email protected]
ANGLISTIKA IN UMETNOSTNA ZGODOVINA
Študiram dvopredmetno anglistiko in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti.
S predmetnikom sem v splošnem zadovoljna. Zelo dobra stran fakultete je, da ponuja
ogromno zelo različnih predmetov, ki se jih da izbrati kot izbirne predmete, ne glede na
to, kaj študiraš. Tudi znotraj posamezne študijske smeri ima študent velikokrat precej
proste roke (odvisno od smeri – pri umetnostni zgodovini lahko sam precej oblikuješ
svoj predmetnik). Zaradi pisane množice različnih predavanj (in ljudi) je na splošno
veliko priložnosti za širjenje obzorja v vse mogoče smeri.
Največja slabost fakultete po mojem mnenju je kritično pomanjkanje prostora.
Posledično so urniki zelo razdrobljeni in je med predavanji včasih treba čakati tudi tri do
pet ur, še posebej pri dvopredmetnih študijih. Pri dvopredmetnih študijih se
predavanja včasih tudi prekrivajo, kar pa olajša dejstvo, da niso obvezna. Obvezne se
le vaje in seminarji. Študenti, ki ne živijo v Ljubljani, a morajo par ur čakati na večerna
predavanja, lahko čas preživijo v čitalnici, ki pa žal ni ravno velika in udobna. K sreči so v
neposredni bližini ljubljanske knjižnice (NUK in CTK), zato se ni problem znajti.
Med semestrom pri umetnostni zgodovini – poleg branja obvezne literature – ni veliko
dela, vse se zgosti med izpitnim obdobjem. Pri anglistiki pa princip malo bolj spominja
na gimnazijo – vsak teden nas pri vseh vajah čakajo domače naloge. Kolokvijev pri
anglistiki in umetnostni zgodovini med letom ni. Če rečem še besedo o profesorjih –
nad nekaterimi sem izjemno navdušena, nad nekaterimi pa precej razočarana (tako je
pač povsod).
Lucija Fabjančič, 2. letnik
[email protected]
PSIHOLOGIJA
Na Psihologiji je težko opredeliti začetek in konec pouka, saj je Filozofska fakulteta v taki
prostorski stiski, da se išče vse možne rešitve za izvajanje študijskega procesa. Naš urnik
je tako zelo »luknjast« in razpotegnjen od 7h pa vse do 20h (včasih celo do 21h). Na
semester navadno pride 6 ali 7 predmetov (nekateri izmed njih so izbirni), dolžina vaj,
predavanj in seminarjev pa se razlikuje od predmeta do predmeta. Predavanja sicer niso
obvezna, a je nekatera izmed njih smiselno obiskovati, saj lahko od njih veliko odneseš.
Prisotnost pri vajah in seminarjih je obvezna v 80%. Izpiti in kolokviji so večinoma pisni
(pretežno esejskega tipa), pišejo pa se le v izpitnem obdobju (razen nekaj izjem). Med
samim semestrom je veliko dela s poročili in seminarskimi nalogami, ki so pogoj za
pristop k izpitu. Ravno poročila in seminarji vzamejo največ časa, a ni prehudo, če jih
delaš in oddajaš sproti. V času izpitov ni predavanj, vaj in seminarjev, nastopi pa
obdobje učenja, ki ga je kar veliko, saj so nekateri izpiti precej obsežni. Bi pa rada
opozorila še na nekaj – sama sem imela ob vpisu na psihologijo predstavo, da je študij
zelo praktičen, da je veliko dela z ljudmi. To žal ne drži povsem. Študij je precej
»znanstveno« usmerjen. Veliko je statistike, teorije, prebiranja znanstvenih člankov in
raziskav, pa pisanja poročil po njihovem zgledu...študij s svojimi vsebinami bolj
uporaben postaja šele proti koncu študija, praktičnega dela z ljudmi pa tako rekoč ni.
Zato vsem, ki vas psihologija zanima, predlagam, da si praktične izkušnje nabirate preko
prostovoljnega dela - na čim več različnih področjih. Na ta način lahko svoje teoretično
znanje prenesete v prakso in si naberete dragocene izkušnje, hkrati pa bo
ste lahko odkrivali tudi to, kaj vas veseli. Kar se tiče profesorjev, so si med seboj zelo
različni – eni so bolj zanimivi, drugi manj, pri nekaterih lažje »prideš skozi«, pri drugih
težje,... v splošnem pa velja, da lahko od vsakega dobiš nekaj, kar te bo obogatilo.
Seveda pa je to, koliko se boš poglabljal v študij in koliko boš pridobil zase, odvisno
predvsem od tebe. Sama lahko rečem, da s samim načinom oz. sistemom študija nisem
najbolj zadovoljna, se mi pa zdi, da mi je študij veliko dal za življenje - dal mi je veliko
znanja, širino, me obogatil in mi pomagal pri osebni rasti. Zato bi ga kljub vsem
njegovim pomanjkljivostim izbrala še enkrat.
Mirjam Strmole, 2. letnik II. stopnje
[email protected]
MEDICINSKA FAKULTETA
DENTALNA MEDICINA
Pouk poteka v prvih dveh letih identično kot pri splošni medicini, le da se v drugem letniku pridruži še dentalni predmet, v tretjem letniku pa se študija ločita. Takrat tudi prvič
primeš svedre v roke in zabava se prične. :) Urniki so zelo odvisni od skupine v kateri
si, pa tudi delež predavanj in vaj s prisotno obveznostjo se od letnika do letnika precej
spreminja, so pa vse vaje obvezne ter tudi nekatera predavanja, pri nekaterih predmetih pa pouk poteka tudi v obliki diskusijskih seminarjev. Žal ne morem trditi, da so vsi
predavatelji dobri in vse vaje povsem smiselne, vendar pa obstaja obilo zelo kvalitetnih
zapiskov in literature, iz katerih se učiš. Kot verjetno že veš, se študij deli na predkliniko
in kliniko. Predklinični predmeti so v prvi polovici študija in so osnova za vso klinično
delo v prihodnosti. Čeprav se težavnost v prvih treh letnikih stopnjuje, postaja snov
tudi vedno bolj zanimiva. Ponavadi sta vsako izpitno obdobje 2 ‘velika’ izpita (obsežni
predmeti kot so anatomija, fiziologija, biokemija, ...) in nekaj manjših, ki nas ne skrbijo
preveč. :)
Če sem iskrena, je študij precej zahteven in za knjigami preživiš dosti več časa kot vrstniki iz nekaterih drugih fakultet. Vendar pa je potrebno na to gledati kot na edino pot,
da prideš do želenega poklica in kot naložbo v lastno prihodnost. Brez skrbi, vseeno pa
ostane dovolj časa za sprostitev in zabavo. Medicinska fakulteta nudi cel kup projektov in obštudijskih dejavnosti, kjer se lahko udejstvuješ, zabav pa prav tako ne manjka.
Vzdušje med študenti je prijetno in ni čutiti pretirane tekmovalnosti. Bodočemu »dentalcu« bi še svetovala, naj na maturi vzame fiziko in kemijo ter naj se brez strahu vpiše
na to smer. Če nisi prepričan/a, če te to delo veseli, pa se poskusi domeniti s svojim
zobozdravnikom, da te vzame za kakšen dan v ambulanto in da iz prve roke izveš, kako
izgleda poklic.
Marija Lukič, 4. letnik
[email protected]
MEDICINA
Na našem faksu poteka pouk v obliki predavanj, vaj in seminarjev. Vsak inštitut in
katedra ima svoj način dela ter svojo spletno stran, kjer lahko najdete vse potrebne
informacije o določenem predmetu (sama sem bila namreč na začetku precej zmedena
nad spletno stranjo Medicinske fakultete, kje se nahajajo pravi podatki, urniki...).
V letniku imaš približno 9 predmetov, od tega se je treba za 4 res učiti, ostali ti vzamejo
dva do tri dni učenja (nekateri še manj). Večina predavanj je neobveznih, začenjajo se
ob 8.15, vsako predavanje traja 45 minut, sledi 15 minut pavze. Na začetku leta je
priporočljivo da obiskuješ vsa predavanja in dobiš vtis, katera so kvalitetna in katera ne.
Večino predmetov sicer lahko opraviš brez obiskovanja predavanj.
Po drugi strani so vaje obvezne in zahtevajo 100% prisotnost (razen v primeru
upravičene odsotnosti, seveda). Na začetku leta študente razdelijo v skupine za vaje (na
podlagi abecednega reda) in po navadi se s kolegi iz vaj bolje poznaš in več družiš tudi
izven študijskega časa.
Med letom ni toliko sprotnega dela, le priprave na vaje in nekaj kolokvijev, kar v prvih
dveh letih ni zelo naporni in imaš dovolj časa za sprostitev, zabave, udejstvovanje pri
projektih DŠMS (Društvo študentov medicine Slovenije). Tudi sicer bi zelo priporočala,
da se pridružiš kateremu izmed projektov, ki delujejo v okviru DŠMSja, saj tako spoznaš
kolege iz različnih letnikov, dobiš veliko uporabnih izkušenj in okusiš malo bolj
praktično delo (študij medicine je prva tri leta precej predklinični, torej s pacienti
skoraj nimaš stika).
Pouk na faksu poteka na različnih lokacijah v okolici UKC Ljubljana, kasneje pa tudi na
klinikah. Kar je pomembno da veš na začetku je, da se dekanat in predavalnice nahajata
na različnih lokacijah, zato za vpis ne hodi v veliko rjavo stavbo nasproti porodnišnice,
ampak moraš na Vrazov trg, kjer je prenovljen dekanat. Tam je tudi Centralna
medicinska knjižnica in nekaj inštitutov.
Največ študiraš pred in med izpitnim obdobjem, torej 2x po približno 2 meseca na leto.
Izpiti so pisni (abcd tip vprašanj, samo pri anatomiji so vprašanja esejskega tipa) in
ustni. Ena od dobrih strani medicinske fakultete je, da so na izpitih pogosto stara
vprašanja, ki so zbrana na Medenem srcu (www.medenosrce.net), tako da že približno
veš, kaj te čaka na izpitu. Poleg tega tam najdeš tudi razne izpiske, zapiske, vtise o
predmetih in profesorjih, skratka je zelo uporabna spletna stran. Za pomoč na začetku
sta ti dodeljena tudi študentski in učiteljski tutor, na katera se lahko obrneš z vprašanji v
zvezi s potekom študija, literaturo…
Čeprav se je včasih zelo naporno pogajati s tajnicami, se učiti Javno zdravje (ki je
verjetno eden najbolj neuporabnih predmetov) in spopadati z goro literature za izpit,
bi se še enkrat brez pomislekov odločila za študij medicine.
Barbara Kecelj, 3.letnik
[email protected]
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE
Pouk na našem faksu se večinoma začenja v dopoldanskih urah (8h-10h) in redko
traja dalj kot do štirih, petih popoldne. V urniku so pogoste več urne pavze, ki jih
večina izkoristi za kosilo ali skupno učenje v knjižnici, precej pa jih ravno zaradi teh pavz
na popoldanska predavanja ne hodi. Na semester imamo 5 predmetov, od tega
nekateri trajajo le en semester, drugi pa se ponovijo še v drugem semestru. Pri vsakem
predmetu imamo vaje (1-2h/teden) in predavanja (2-4h/teden). Kako obvezna je
prisotnost na vajah in predavanjih in kako to prisotnost spodbujajo se od profesorja do
profesorja zelo razlikuje. Na nekaterih predavanjih se podpisujemo, na drugih
oddajamo domače naloge ki doprinesejo h končni oceni ... Vendar pa predavanja (tudi
kjer se podpisujemo) niso obvezna, le priporočljiva. Vse vaje so bolj ali manj obvezne,
ampak se da zmenit tudi za kakšen izostanek. Predavatelji so strokovnjaki na svojem
področju, vendar pa imajo nekateri težave pri razumljivem podajanju te snovi. Kljub
temu se večina predavateljev potrudi, da naredi predavanja zanimiva, ali vsaj
poslušljiva. Asistenti vaje predstavijo interaktivno in so vedno pripravljeni prijateljsko
priskočiti na pomoč, če se komu zatakne pri samostojnem izvajanju vaje. Poudarek je na
sprotnem delu. Pri nekaterih vajah oddajamo poročila vaj (nekatera poročila napišemo
sami, druga so v obliki delovnega lista, ki ga izpolnimo), vendar se da ponavadi večino
poročila narediti že tekom same vaje, tako da za doma ne ostane veliko dela. Večino
predmetov se da narediti s sprotnimi kolokviji, ki v seštevku dajo končno izpitno oceno.
Pri nekaterih predmetih tudi pišemo in predstavljamo seminarje (samostojno ali v
manjših skupinah). Kar nekaj je dela na računalniku, z Adobovimi programi kot so
Photoshop, InDesign, programi za vektorsko grafiko ... Te programe je priporočljivo
imeti, saj brez njih ni mogoče opraviti nekaterih nalog. Večino dela na vajah smo do
sedaj delali na MS operacijskem sistemu, vendar še kako prav pridejo tudi osnove
uporabe Mac in Linux OS. Za opravljanje izpitov in kolokvijev se ne zahteva več, kot je
bilo povedano na vajah in predavanjih. Vsak profesor priporoči kakšno knjigo, vendar so
tudi lepi zapiski s predavanj še kako pomembno študijsko gradivo. Vsa dodatna gradiva
(za priprave na izpit ali pisanje seminarskih) se da dobiti v knjižnici NTF Oddelka za
tekstilstvo in grafiko, ki je polna strokovnih knjig. Knjižnica ima nekaj računalnikov
(večinoma Mac OS), in nekaj miz. Je idealna za skupinsko delo, inštruiranje ipd., malo
manj pa za tiste, ki se radi učijo v popolni tišini.
Nina Malenšek, 2. letnik
[email protected]
PEDAGOŠKA FAKULTETA
RAZREDNI POUK
V enem semestru imamo 5 ali 6 predmetov. Predavanja potekajo enkrat ali dvakrat
tedensko, odvisno od kreditnih točk, ki jih ima predmet (več kreditnih = več ur predavanj). Pri vsakem predmetu so dvoje vaje, oboje potekajo enkrat tedensko ali pa
izmenjaje na 14 dni. Vsako predavanje in vaje trajajo uro in pol. Vaje so vedno obvezne
s precej strogim preverjanjem prisotnosti, predavanja pa navadno niso obvezna, so pa
priporočena. Pouk imamo vsak dan, pogosto se začne ob 8h zjutraj in se konča okrog
dveh ali štirih, lahko tudi kasneje, odvisno od urnika posamezne skupine.
Obstajajo profesorji, ki na predavanjih le berejo iz powerpointov, zato njihova predavanja niso preveč obiskovana, vendar obstajajo tudi taki, ki so v svoji stroki pravi profesionalci in znajo znanje na zanimiv način podati naprej. Pohvala gre asistentom, ki vodijo vaje, ker so prav vsi izjemno strokovni in se trudijo, da snov iz predavanj na vajah res
utrdimo.
Dela je največ med izpitnim obdobjem, ko so razpisani izpitni roki za vse predmete,
med letom pa je pri vsakem predmetu potrebno predstaviti eno seminarsko nalogo.
Kolokviji so redki, povprečno le pri enem predmetu na semester. Če imaš srečo in so
tvoje seminarske naloge lepo razporejene skozi celoten semester, potem se da vse
opraviti normalno, brez pritiska in hitenja. Koliko časa porabiš za seminarske naloge je
odvisno od tega, kako dobro oceno želiš – ponavadi je ocena sorazmerna z vloženim
trudom.
Študentje se nad faksom sicer pogosto pritožujemo, saj vsi predmeti in njihovi učni
načrti niso ravno najbolj posrečeni, vendar bi se sama še enkrat odločila enako. Konec
koncev smo se za faks odločili, ker želimo postati učitelji (no, večinoma smo bolj učiteljice J), tako da malce potrpimo takrat, ko nam kaj ni ravno po godu.
Ana Skalar, 3. letnik
[email protected]
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Predmetov je približno 12 in se enakomerno razdelijo na oba semestra. Predavanj je
nekoliko več kot vaj in seminarjev, toda med vsemi temi tremi ni velike razlike v
izvajanju. Prisotnost na vajah je pri nekaterih predmetih pogoj za opravljanje izpita, če
manjkaš moraš običajno narediti kakšno dodatno nalogo – kar osebno ne priporočam
preveč, saj se ti že tako nabere ogromno število seminarskih nalog, ki so prisotne
praktično pri vsakem predmetu. Verjemite, da po tem nimaš (pre)velikega interesa za
dodatna poročila. Da malce razbijem mit, da se na Pedagoški samo igramo. Pri
nekaterih predmetih se je treba usesti in predelati snov, je pa res, da se najdejo tudi taki,
pri katerih je obremenitev tvojih možganov precej oslabljena. Največ časa, kot sem že
omenila, vzame pisanje seminarskih nalog, raznovrstnih poročil in refleksij. Profesorji na
moji smeri so, po moji oceni, dobri in imajo veliko teoretičnega, predvsem pa
praktičnega znanja na svojem področju, kar je vsekakor prednost. No, to ne pomeni
da so vsi presežek, kajti najdejo se tudi taki, ki imajo v sebi bolj malo pedagoškega
čuta – žal. Če bi izbirala še enkrat bi se zagotovo odločila enako. Priporočam pa, da vsi,
ki razmišljate o socialni pedagogiki resno premislite, ali je to za vas. Ni dovolj, da greš
študirat to samo, ker imaš rad otroke in bi jim rad pomagal. Potrebno se je zavedati, da
delo, ki ga bomo opravljali ne bo preveč enostavno in z rožicami postlano, predvsem
če pristaneš v kakšnem prevzgojnem zavodu. Če se ne čutiš dovolj kompetentnega za
prenašanje različnih (predvsem pa psihičnih) naporov, ter težav drugih raje še enkrat
premisli. Sem pa prepričana, da vsak, ki se bo odločil za ta študij, ne bo razočaran in
odšel prazne glave iz faksa. V procesu učenja se namreč o sebi naučiš toliko stvari, kot si
prej mogoče sploh nisi znal predstavljat, da so v tebi.
Špela Reberc, 2. letnik
[email protected]
SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA
Na naši smeri imamo na semester običajno šest ali pa sedem predmetov. Nekateri so
sestavljeni samo iz predavanj, nekateri iz predavanj in / ali vaj, nekateri pa iz vseh treh
delov. Prisotnost je obvezna na vajah in saminarjih, prav tako pa tudi na pribljižno
četrtini predavanj. Veliko je sprotnega dela v obliki nalog, seminarjev in poročil, na
izpite pa se večina študentov pripravlja strnjeno pred izpitnim obdobjem. Študijske
obveznosti so običajno razporejene preko celega dneva, včasih tudi od jutra do večera.
Urnik predavanj je fiksen, pri vajah in nekaterih seminarjih pa skupine krožimo, zato
imamo vsak teden malo drugačno razporeditev obveznosti. Vaje potekajo v manjših
skupinah, kjer naj bi študentje prakticirali aktivno delo, predavanja pa večinoma
potekajo frontalno. Pri večini predmetov v naprej dobivamo izročke oz. oporne točke.
Izpiti so v veliki večini sestavljeni iz esejskih vprašanj. Kolokvijev nimamo, večino izpitov
je pisnih, pogoj za pristop k izpitu pa so opravljene naloge, seminarji ipd., ki štejejo kot
del ocene. Tekom študija imamo tudi nekaj prakse, za katero pa študentje menimo, da
je je premalo. Vsak si sam poišče ustanovo, kjer jo bo opravljal, pomembno je le, da se
na njej izvaja ustrezen program vzgoje in izobraževanja. Sama praksa je sicer zelo
dobro strukturirana, tako da se tekom študija seznanimo z večino delovnih okolij in področji dela specialnega in rehabilitacijskega pedagoga.
Tina Grošelj, 1. letnik II. stopnje
[email protected]
V semestru imamo običajno 7 predmetov. Pri vsakem predmetu so predavanja
(neobvezna), seminarji (obvezni) ter ponekod tudi vaje (obvezne). Pri predmetih, ki so
zanimiva so tudi predavanja dobro obiskana, sicer pa smo vsi prisotni pri seminarjih in
vajah. Na faksu preživimo dosti časa, saj so obveznosti razporejene čez cel dan, včasih
tudi z večjimi ali manjšimi, neugodnimi pavzami.
Poleg obiskovanja seminarjev je obvezno tudi pisanje seminarskih nalog (skoraj pri
vsakem predmetu), kar zahteva poglobljen študij literature, empirične raziskave ter
timsko delo s kolegi. Seminarske naloge nam poberejo največ časa tekom celega
semestra, med tem ko pride »glavni del poglobljenega študija« na vrsto med izpitnim
obdobjem. Takrat nas običajno čaka 5 – 7 izpitov v 2 tednih. Pri nekaterih smereh imajo
študentje tudi kolokvije, na naši smeri tega ni.
Sam študij je kvaliteten, seveda pa je odvisno tudi od posameznikovega vložka v študij.
Delo za faks ne vzame dosti časa, če si znaš delo primerno razporediti ter obveznosti
opravljaš sproti. Kar nekaj je tudi hospitacij, prakse ter pisanja različnih poročil in
refleksij.
Meni osebno je moj študij zelo všeč in bi ga še enkrat izbrala – zagotovo pa na to vpliva
tudi dobro vzdušje, ki vlada v našem letniku, pa tudi na splošno na celotni fakulteti.
Poleg faksa imamo še dovolj časa za mnogo obštudijskih dejavnosti, kar nekaj
(športnih, kulturnih) je omogočeno tudi na fakulteti.
Helena Nagode, 2. letnik
[email protected]
DVOPREDMETNI UČITELJ: BIOLOGIJA - KEMIJA
Ker je na PeF veliko različnih smeri, ki jih lahko študiraš, je urnik precej nepredvidljiv.
Kakšen semester je super, brez lukenJ, kakšen semester pa si na faksu po cele
dneve, s tremi dve urnimi luknjami.
Na splošno smer mojega študija ni preveč zahtevna, povprečno imamo 6 predmetov na
semester, pri katerih so laboratorijske vaje obvezne, predavanja pa večinoma ne. Predavanja se začnejo ponavadi ob 8ih, včasih tudi prej (redko), končajo pa se lahko tudi šele
ob 21ih. Pri moji smeri študija je posebnost to, da se zelo veliko selimo iz enega na drug
faks, vse skupaj imamo predavanja na 4 različnih faksih in seveda ima vsaka fakulteta
nekaj posebnosti.
Prav tako pa imamo zelo pester izbor profesorjev. Imamo zelo zoprne profesorje, pa
tudi zelo prijazne profesorje, nekateri so res dobri, nekateri pač ne. Največ dela imam
med izpitnim obdobjem, včasih tudi med semestrom, ko je treba oddati kakšno seminarsko nalogo ali pa imamo takrat kolokvije iz laboratorijskih vaj.
Za faks porabim kar nekaj časa, ampak se vedno najdem dovolj časa še zase in za svoje
prostočasne dejavnosti. Imamo tudi kar nekaj terenski vaj, večinoma so zelo zanimive
in koristne. Glede na to, da je končni cilj mojega študija postati učitelj imamo čisto
premalo prakse, 4 tedne vse skupaj, in še ta se začne komaj v 3 letniku.
Lucija Treven, 3. Letnik
[email protected]
LIKOVNA PEDAGOGIKA
No, za likovno pedagogiko bi rekel takole: To je faks, kjer lahko ogromno odneseš, če
si samoiniciativen. Ponuja kar precej možnosti za likovno ustvarjanje poleg rednih ur
seveda. Urniki so zelo v redu (bi rekel, da še boljši kot na škofijski), ker je le redko kdaj
zgodaj zjutraj ali pa pozno zvečer. V drugem semestru prvega letnika smo imeli petke
celo prosto. Profesorji so po mojem mnenju zelo prijazni in se da z njimi marsikaj zmenit
in dogovorit. Le sem pa tja se najde kakšen malo bolj zmeden, za katerega še študentje ne vemo kaj tam dela. Kar se tiče ateljejskega dela, je vedno zabavno in dobro in se
splača redno hodit. Dobra stran ateljejskih predmetov je ravno to-sprotno delo, saj na
izpitu le pokažeš svoja dela in je več kot pol predmetov že opravljenih. Prav tako pa se
ceni samoiniciativno delo. Nekaj pa je tudi teoretičnih izpitov, ki se jih ob redni prisotnosti in pripravi na izpit, brez težav opravi. v tretjem semestru sta predmeta Didaktika
in Teorija vzgoje iz katerih dobiš kvalitetno znanje o poučevanju in tudi znanje o vzgoji
otrok in nasploh, kar je zelo dobro tudi za samo življenje, da se zavedaš slabosti in prednosti neke vzgoje. Če bi se še enkrat odločal za študij, bi še dvakrat izbral to smer na
Pedagoški. :)
Mihael Furjan, 2. letnik
[email protected]
PRAVNA FAKULTETA
PRAVO
Na pravni fakulteti imamo na semester okoli 6 predmetov. Polovica je celoletnih,
polovica pa semestrskih. Pri večini predmetov potekajo predavanja, seminarji in vaje,
pri čemer seminarji po navadi potekajo enako kot predavanja, pri vajah pa smo
razdeljeni v ˝manjše˝ skupine (namesto 200 nas je le 30 – 40) in se večinoma ukvarjamo
s primeri, preučujemo sodbe, itd. Vaje so skoraj pri vseh predmetih obvezne, seminarji
po večini niso, prav tako ne predavanja, vendar pa se tiste pri težjih celoletnih
predmetih (rimsko pravo, ekonomija, kazensko pravo,…) splača obiskovati. Vaje
zahtevajo nekaj malega sprotnega dela, drugače pa imamo največ dela pred in med
izpitnim obdobjem. Učenje zadnji dan pred izpitom na žalost ne pride v poštev, saj je
večina izpitov preobsežnih, zato je količina učenja na našem faksu kar velika.
(Občutno manj dela je med izpiti, če se učiš sproti.) Profesorji so zanimivi. Ne bi jih delil
na dobre in slabe, je pa ene bolj ene pa manj zanimivo poslušati. Nekatere pa je preprosto treba poslušati, da potem narediš izpit.
Grega Vauhnik, 2. letnik
[email protected]
TEOLOŠKA FAKULTETA
TEOLOGIJA
Kdo je Bog? Kdo je Jezus? Vsa vprašanja o Bogu, ki so si jih zastavljali ljudje iz
zgodovine, ki so našli čudovito resničnost: BOG JE! Kaj je lepšega... To se nam odpira, ko
se vpišemo na študij teologije.
In tako radovednost postane znanost. Naj spregovorim nekaj besed o študiju. Ta je
možen tako v Ljubljani kot v Mariboru. Najprej poglejmo pestrost programov v
Ljubljani. Glavne smeri študija so tri. Za tiste, ki se usmerijo v teologijo najbolj
direktno, je prava pot petletni enoviti magistrski študij teologije (ki ga med drugim
izberejo bogoslovci). Krajša pot z izstopom pot treh letih je univerzitetni program
teoloških in religijskih študij. Magistrski program se lahko za tem nadaljuje v dveh
različnih smereh: prva smer so zakonske in družinske študije, druga pa religiologija in
etika. Za tiste, ki jim telogija ni zadosti, je možen dvopredmetni študij teologije.
Dodatni predmet se izbira med programi Filozofske fakultete. In kako je v Mariboru?
Študij je možen na dveh smereh: univerzitetni študij teoloških in religijskih študij in
dvopredmetni študij, vendar za razliko od Ljubljane tam študenti izberejo drugi
predmet izmed programov Fakultete za naravoslovje in matematiko.
Moja izkušnja enovitega magistrskega študija govori o pestrem programu, ki že v prvih
dveh letih zajame področja filozofije v vseh mogočih pojavnih oblikah, Svetega pisma
(prvi letnik je bolj uvodne narave, v 2. in 3. pa se odpravimo na globoko), psihologije in
sociologije, teologije, itd.
Študij teologije človeka odpre v svet, odpre mu pogled na dogajanje v družbi, pripravi
ga za refleksijo zgodovine, ... predvsem pa ga očara z bogastvom, ko sam raste na svoji
poti vere.
Glede odnosov med študenti bi težko našel kako slabo besedo. K temu pripomore
dejstvo, da je fakulteta po številu študentov med manjšimi. Prav tako so odnosi s
profesorji večinoma zelo dobri.
Zanimivo je, da se tu srečujejo tako bogoslovci, laiki, redovniki, sestre, neverni, ...
Pestra družba.
Da pa ne bomo samo rožic sadili, naj opozorim, da lahko ob koncu študija nastopi
vprašanje kako priti do zaposlitve. Močan kontrast je med bogoslovci (ki jih zelo
primanjkuje) in med laiki. Prvi bodo imeli gotovo preveč dela, laiki pa se bodo morali
aktivno sami angažirati pri zaposlitvi. Vendar nikar ne obupajte.
Pridite na informativni dan in sami povprašajte, kako je z zaposlitvijo.
Gregor Bregar, 2. letnik
[email protected]
VETERINARSKA FAKULTETA
VETERINARSTVO
Večinoma se začnejo predavanja ob 8ih potem so pa vaje. Vaje so obvezne, predavanja
sicer uradno tudi, ampak pri nekaterih se niti ne preverja prisotnosti, če se pa že je pa to
večinoma zgolj zaradi uradnega značaja. Tako da za veliko večino predavanj ni obvezna
udeležba in sam preceniš koliko ti pomenijo. Nekateri profesorji so veliki strokovnjaki in
pedagogi, kar potrjuje tudi velika udeležba na predavanjih, pri drugih pa so
predavalnice bolj prazne. Večina predavanj pa je zmerno zanimivih. Kar se tiče vaj, smo
večinoma razporejenih v več skupin in resnici na ljubo bolje odnesejo študentje ki se
pišejo na prve črke abecede, ker nimajo veliko lukenj v urniku. Kar se tiče dela: učna
snov je kar obsežna, največ dela je pa v izpitnem obdobju. Sicer je tudi med letom nekaj
kolokvijev (sploh v 1. letniku). Če si priden in si konec med prvimi, je to sredina julija.
To je ena večjih pomanjkljivosti tega faksa. Faks ti vzame ogromno časa, kar pa seveda
ne pomeni, da se ne morete ukvarjati še s čim drugim. Jaz sem vsekakor zadovoljen s
fakulteto in bi jo še enkrat izbral če bi bilo potrebno.
Matej Ješe, 4. letnik
[email protected]
ZDRAVSTVENA FAKULTETA
ZDRAVSTVENA NEGA
Prvi letnik zdravstvene nege je sestavljen predvsem iz kabinetnih vaj ter izpitov,
kot so anatomija, patologija, fiziologija... Nič hudega ni, če ne prihajaš iz srednje
zdravstvene šole, saj so prav temu namenjene kabinetne vaje, kjer se postopoma naučiš
vseh medicinskih pripomočkov ter postopkov. Predavanja niso pri vseh predmetih
obvezna, medtem ko mora biti na vajah 100% prisotnost. V prvem letniku opravljaš 4
tedne dolge vaje v domu starejših občanov, vse ostalo pa se izvaja na fakulteti.
Drugi letnik pa je nekoliko drugačen, saj imaš več prakse na kliniki. 6 tednov opravljaš
vaje na internističnem oddelku , 6 tednov pa na kiruršem oddelku. Izpitov je v drugem
letniku zaradi praktičnih vaj nekoliko manj. Tretji letnik pa je še bolj raznolik, saj vse
vaje opravljaš na kliniki (zelo malo na fakulteti) vendar so nekoliko krajše in trajajo po
3 tedne. Vaje se odvijajo v dopoldanskem času (7.00-13.00), medtem, ko so predavanja
vedno v popoldanskem času. Profesorji so tako kot povsod, nekateri malo bolj, drugi
pa malo manj zanimivi, vendar se da z lepo besedo vedno doseči kompromis ali rešiti
morebitno težavo.
Osebno bi se še enkrat odločila za to fakulteta, saj te ne obogati samo z znanjem,
vendar tudi z izkušnjami/prakso. Velikokrat se moraš tudi kot študent soočiti s stresnimi
situacijami, kot so smrt, žalost, bolečine... biti moraš človek, ki zna prisluhniti, pomagati
in razumeti pacientovo stisko. Zagotovo je na zdravstveni fakulteti veliko prakse,
vendar kmalu ugotoviš, da ti teorija brez prakse nič ne koristi.
Urška Jurkovič, 3.letnik
[email protected]
Študij zdravstvene nege je zelo zanimiv, obširen študij, kjer ne dobiš samo znanja in
izkušenj za strokovno opravljanje poklica diplomirane medicinske sestre, temveč zraven
pridobiš mnogo uporabnih kompetenc, ki ti pridejo prav tudi na drugih izven študijskih
področjih.
Imamo okoli pet predmetov na semester. Vsak predmet je sestavljen iz povprečno treh
delnih predmetov, tako na primer na letnik opravljamo okoli dvajset izpitov (primer
predmeta: anatomija s fiziologijo in patologijo). Izpite se ne opravlja samo v izpitnem
obdobju, ampak so razporejeni čez cel semester. Po navadi razporedimo izpitne roke
tako, da vsak teden opravljamo en izpit.
Na smeri zdravstvena nega imamo izrazito veliko vaj, v 3. letnikih namreč opraviš
povprečno 2400 ur kliničnega usposabljanja na različnih področjih (npr. v domu za
starejše občane, kirurški kliniki, interni kliniki, pediatrični kliniki, psihiatrični kliniki,
patronaži itd.).
Študij zahteva veliko časa, saj moraš dopoldan opravljati obvezno prakso na klinikah,
popoldne pa so predavanja, ki so pogosto zavlečejo v večerne ure. Večina predavanj ni
obveznih. Izpite pa se da brez težav narediti, tudi če nimaš ravno 100% udeležbe.
Pri nekaterih predmetih so obvezne laboratorijske vaje, velikokrat pa moramo izdelati
tudi kakšno seminarsko nalogo, tako da dela na tej smeri ne zmanjka.
Marjeta Kavčič, 2. letnik
[email protected]
FIZIOTERAPIJA
Program Fizioterapija prve stopnje, ki poteka na Zdravstveni fakulteti je razdeljen na
tri letnike. Vsak letnik je sestavljen iz približno desetih predmetov, te pa so nemalokrat
sestavljeni iz dvojčkov, trojčkov ali četverčkov. V prvem letniku se spoznavaš z
osnovami anatomije človeka, kar predstavlja prvi korak, ki vodi k celoti. Vaje na našem
faksu so ključnega pomena. Tudi predavanja niso izključena, slednja potekajo skoraj
vedno v popoldanskih urah, velikokrat pa se zna zgoditi, da se zavlečejo proti večeru.
Kolikokrat tedensko je težko reči, so tedni, ko potekajo vsak dan in tudi tedni, ko se
lahko spočiješ in so predavanje le 1-2x na teden. Vaje, katerih prisotnost je obvezna, se
večinoma odvijajo v dopoldanskih urah preko celega leta. Potekajo sproščeno, zaželeno
pa je sprotno znanje in veliko sodelovanja. Ko pridobiš znanje na faksu, ga pokažeš na
pacientih na kliniki, kjer se pokaže, kako zrel si za ta poklic. Tako se z bolnikom srečaš že
v prvem letniku, v drugem in tretjem se stik le še stopnjuje. Laboratorijske vaje, ki
potekajo na faksu na koncu, zahtevajo praktično preverjanje, ki predstavlja pogoj za
izpit ali nadaljnje vaje na kliniki. Po končanih kliničnih vajah se preveriš v pisanju
poročil.Izpiti naj bi bili zgoščeni v izpitnem obdobju, ta pa se zna razpotegniti malo dlje
od tistega enega meseca, imenovanega izpitno obdobje. Profesorji so zelo nadarjeni,
eni bolj drugi manj. Vendar v celoti sestavljajo homogen tim, preko katerega študentje
črpamo znanje, njihove izkušnje in modre nasvete. Znajo se prilagajati in poslušati. Ker
nas je v letniku malo, se med seboj vsi poznamo, tako med študenti, kot profesorji, kar
pa lahko pripomore k bolj domačemu vzdušju. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, je
pa zaželena, kot najverjetneje povsod drugje, zato je prisotnost prepuščena študentom
samim, in je velikokrat pogojena z njihovimi cilji in razpoložljivim časom.
Študentom nam faks vzame veliko časa in se velikokrat zalotimo pri pritoževanju,
vendar ob vsem tem vemo, da smo z vsakim korakom boljši, kar si želimo ne samo sami,
ampak tudi naši bodoči pacienti. Vendar kljub temu se še vedno najde veliko časa tudi
za druge stvari, tako za šport, kot tudi druge oblike sprostitve in zabave. Študij je izredno zanimiv, raznolik in bi ga z veseljem izbrala ponovno.
Ana Jeraj
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
UMETNOSTNA ZGODOVINA&SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST
Študijska programa, ki ju obiskujem, odlikuje predvsem dinamičnost, poslušnost in
dostopnost profesorjev, ki niso strogo usmerjeni v predpisan učni načrt, temveč
le-tega bogatijo s projekti, številnimi praktičnimi vsebinami ter terenskimi vajami. Na
obeh smereh imamo povprečno deset predmetov na semester, kar pomeni pet na eni
smeri ter pet na drugi, kar skupno znese do dvajset predmetov na letnik. Kot je moč
razbrati iz števila predmetov, se je potrebno prilagoditi prekrivanjem ur, ki so vsako
leto nekakšna stalnica. Na Umetnostni zgodovini predavanj ne začenjamo pred deseto
uro zjutraj, se pa zaradi obsega predavanj le-ta zamaknejo do večernih ur (približno do
sedme ure zvečer). Predavanja in seminarske vaje se odlikujejo od vsakega predmeta
posebej, so pa večinoma razporejene v razmerju petdeset proti petdeset. Večino
seminarskih vaj se izvaja v obliki terena – ogled muzejev, galerij, potovanj v tujino,
izvajanje projektov ter obvezno pisanje seminarskih nalog, ki so pogoj za pristop k
izpitom. V kolikor skozi semester redno opravljaš študijske obveznosti tudi izpiti ob
koncu semestra niso problem. Zaradi količine obveznosti je pomembno predvsem
sprotno delo, ki nekoliko olajša učenje za izpite, ki ga, zaradi dveh smeri, ni malo. Pri
smeri Slovenski jezik in književnost se predavanja začenjajo okoli osme ure zjutraj,
predmeti pa so slovnični in književni, vsi pa potekajo na klasičen način, torej v
predavalnici. Tudi tu so seminarske naloge pogoj za pristop k izpitom. Predavanja
načeloma niso obvezna, so pa priporočljiva, so pa obvezne seminarske vaje.. Večino
zaključnih obveznosti torej poteka v obliki pisnih ali ustnih izpitov – odvisno od narave
posameznega predmeta, pri slovničnih predmetih imamo med letom tudi možnost
kolokvijev. Kljub naštetim študijskim obveznostim pa se še vedno najde ogromno časa
za številne dejavnosti ter druženja ob kavici na »Poštni ulici« ali Lentu. Z letošnjim
letom zaključujem prvo stopnjo študija na predstavljenih smereh, v jeseni pa
nadaljujem z drugo stopnjo, kjer imaš možnost izbire med pedagoško in nepedagoško
usmeritvijo. Če bi bila še enkrat pred odločitvijo kam naprej, bi izbrala isto kot sem
pred tremi leti. Študij Umetnostne zgodovine in Slovenskega jezika s književnostjo
predstavlja študij, kjer res da postaneš človeški knjižni molj, vendar humanistično zoriš
ter si pridobivaš znanstveno širino. In še nasvet. Ko se boš kot bodoči študent odločal
kam naprej, izberi tisto smer, ki sega na tebi ljubo področje in vse nadaljnje poti bodo
odprte.
Karin Požin, 3. letnik
[email protected]
PEDAGOŠKA FAKULTETA
RAZREDNI POUK
Moje študijsko življenje je precej razgibano, saj se na fakulteti vedno kaj dogaja. Na
semester imamo šest predmetov in nekatere izmed njih lahko zaključiš že pred izpitnim
obdobjem. Za vsak predmet imamo neobvezna predavanja, ki so v večini dolga po dve
uri, nekatera tudi po štiri. Poleg tega imamo obvezne vaje, na katerih je potrebna
osemdesetodstotna prisotnost.
V prvih dveh letnikih faks poteka od ponedeljka do četrtka, saj imamo ob petkih
opazovalno prakso na osnovni šoli. Sam na faksu prebijem v povprečju 10 šolskih ur in
nimam večjih težav z opravljanjem izpitov. Predavatelji so precej prijazni, saj se je z
večino moč dogovoriti vse. Urniki so zelo raznoliki, vendar pozno popoldanskih in
večernih ur ne prebijem na faksu. Na vajah delamo veliko praktičnega in ob koncu
semestra je potrebno oddati t. i. »listovnike« oz. zbirke opravljenih vaj, spet drugi
predmeti zahtevajo seminarske naloge. Tekom predavanj ni veliko dela. Tudi izpitno
obdobje ni prezahtevno, če vse oddaje vaj urediš prej. Kolokvijev je bolj malo, saj ni
preobširne snovi. Faks mi vzame približno 2 meseca dela v letu kjer je vse malce bolj
zgoščeno. Preden se odločiš za ta študij, še enkrat premisli, saj poteka 5 let.
Kristjan Kmetič, 3. Letnik
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN
INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
BIOPSIHOLOGIJA
Študij Biopsihologije je (zaenkrat) vsako leto drugačen, na faksu obstaja veliko vročih
tem o tem, kaj bomo z našo smerjo (sedaj in kasneje v življenju), zato sem se odločila,
da bom namesto govorjenja o izpitih (kar je tako ali tako povsod isto in malo
drugače – predvsem odvisno od profesorja) povedala kaj o razvoju samega programa,
ker je precej nov in v razvoju.
Tisti, ki se boste vpisovali letos, boste imeli popolnoma spremenjen predmetnik
(poglejte si ga), kar je dobro zaradi dveh razlogov: predmetnik je boljši (bolj uporaben,
zanimiv, vsaj glede na naslove), prav tako pa dobimo idejo, da se študij razvija. Vsako
leto se vpiše več brucov, vsako leto so višje omejitve, zato se tudi fakulteta trudi
izboljšati program – z obveznimi anketami, sestanki ipd. Ne samo fakulteta, tudi
študentje imamo Društvo študentov biopsihologije, preko katere lahko npr.
sodelujemo pri projektih ali si najdemo kakšno prostovoljno delo (prakso, ki je fakulteta
zaenkrat še ne zagotavlja). Tako da je smer precej zanimiva, za vas, v primerjavi z nami,
pa bo tudi na višjem nivoju znanja. Zagotovo pa študij še ni enakovreden ljubljanski ali
mariborski psihologiji – kar seveda ne pomeni, da kot posamezniki ne morete preseči
znanja povprečnega študenta psihologije ... ne samo v Sloveniji, ampak kjerkoli.
Novost je tudi, da bosta z naslednjim šolskim letom (torej bo za vas že ustaljena
možnost), obstajala dva magisterska programa: študij biopsihologije (naziv: mag.
biopsihologije) ter študij psihologije (naziv: mag. psihologije), ki bo v skladu z EuroPsy
certifikatom. Torej, če hočete biti psihologi in biti na morju, potem je to to, če hočete
biti biopsiholog, pa imate še vedno dilemo, kaj boste s tem nazivom, ko ustvarite
diplomo, magistrsko delo. Vedno obstaja več možnosti in ko boste vi diplomirali jih bo
verjetno še več, zato vas ne bom zavajala v nobeno smer. Omenila bi le, da kot možnost
vedno obstaja tujina.
Z Erasmus izmenjavami je bolj slabo – trenutno smo povezani le s Turčijo, Hrvaško in
Portugalsko. Vseeno lahko sami poiščete fakulteto in se poskusite povezati kjerkoli v
Evropi. Za to pa boste morali gledati cca. 2 leti v naprej, ker so kar zamudni postopki, se
mi zdi.
Še offtopic. Glede na to, da se boste verjetno vsi, ki se boste vpisali sem, preselili na
Obalo, bi rada povedala še nekaj o tem. Malo vas bo živelo v študentskih domovih, ker
jih ni, večina boste nekje po zasebnih nastanitvah. Obstajajo minusi – zimska burja,
ločitev od doma, večji stroški, manj dogajanja kot v večjih mestih – vendar tudi plusi.
Živeli boste samostojno, vedno manj vas bo nekdo opominjal, večinoma boste sami
odločali, kaj boste jedli, kako boste živeli od A do Ž. Imeli boste bolj sončno vreme in
in bolj človeku prijazne temperature, predvsem pa boste lahko našli kolege med
sošolci. Večinoma smo vsi študentje nastanjeni nekje v centru oz. okolici z namenom
študija in je veliko več povezovanja (in sodelovanja), kot če bi šli po faksu domov. Koper
je majhen in vsi sošolci se poznamo med seboj. Mislim, da od vsega tega paketa lahko
odnesemo veliko, seveda pa je na koncu vse odvisno od nas.
Še en offtopic: Se mi zdi, da veliko študentom naš študij ni preveč všeč, zato si poiščite
še kakšno mnenje. Ampak – vaš sistem bo precej drugačen kot je naš, zato vse, tudi
mene, jemljite z rezervo. Poskusite, pa bo kar bo, v vsakem primeru se bo nekaj zgodilo.
Nina Omejc, 2. letnik
[email protected]
TUJINA
UNIVERSITY OF SUSSEX (UK)
SCHOOL OF PSYCHOLOGY
BSc PSYCHOLOGY WITH NEUROSCIENCE
Študij psihologije z nevrologijo na Univerzi Sussex v Veliki Britaniji vsak semester
zajema štiri predmete. Ti v enaki meri pokrivajo različne smeri psihologije od socialne
do klinične, tako da se tekom dveh let vsak študent lahko odloči, v katero disciplino
psihologije se bo usmeril v tretjem letniku. V mojem primeru se eden od predmetov
vsak semester navezuje na nevrologijo, kar pomeni, da po končanih treh letih lahko
nadaljujem študij, lahko pa si poiščem službo v psihološkem ali nevrološkem kadru.
Celoten pouk zajema priblizno deset ur tedensko, od tega ena do dve uri predavanj iz
vsakega pedmeta, seminarje v skupini po deset študentov in laboratorijske vaje. Razlog
za tako nizko število ur, je veliko individualnega dela kot so raziskovalne naloge in eseji,
ki ponavadi predstavlajo približno 30% koncne ocene predmeta. Ostalih 70% je vreden
izpit ob koncu vsakega semestra.
Vsa predavanja so posneta, posnetek pa je na spletu objavljen le nekaj ur po samem
predavanju. Skoraj vsi predavatelji so tudi vodilni člani številnih raziskav delujočih v
sklopu univerze ali avtorji znanstvenih knjig.
Poleg samega študija na univerzi deluje veliko število t. i. »society-ov« kot so Pokemon
Society, Skiing Society, Law Society ipd. Univerza in vse njene stavbe (telovadnca,
knjižnica, predavalnice, študentske nastantve...) se držijo skupaj in se nahajo v narodno
zaščitenem parku.
Manca Urankar, 3. letnik
[email protected]
LAW
Na splošno je potek pouka zelo drugačen, kot je bil v srednji šoli, se pa precej
razlikuje glede na predmet, ki ga študiraš. Na “pravu” - Law, imamo predavanja in
seminarje. Predavanja so posneta, a izjemno zanimiva, tako da se redko zgodi, da
kakšen študent manjka. Seminarji potekajo v manjših skupinah, običajno do deset
študentov. Prisotnost je zabeležena, profesorji pa si zapisujejo opazke o
npr. sodelovanju, napredku, kvaliteti podanega mnenja, itd. Te opazke so uporabljene
pri pisanju priporočil.
Lani sem imel štiri predmete, ki so bili vsi celoletni (EU Law, Land Law, Criminal Law,
Equality and Society, English Legal System, Public Law 1 in Public Law 2). Predmeti so
vsi zelo uporabni v resničnem življenju. Učenja zakonov na pamet tukaj ni, je pa precej
branja – prebral naj bi na seminar tudi po več tisoč strani, kar je večkrat fizično
nemogoče. Temu primerno se reče, se prava ne študira, temveč “bere”.
Tedensko imamo dve uri predavanj na predmet in pa eno uro seminarja vsakih
štirinajst dni. Razlog za nizko število ur je pristop, ki je od slovenskega popolnoma
drugačen. Študente tu naučijo razmišljati in jih z učinimi materiali le usmerjajo, večino
pa študenti morajo narediti sami – tudi poiskati vire in ustvariti mnenje. Če bi jih vedno
učil profesor, bi v veliki večini študenti razmišljali isto kot on.
Sistem ocenjevanja je zato prav tako drugačen. Ocenjeni smo na podlagi esejev in t.i.
»problem question-ov«, ki so simulacija izredno težkega scenarija zelo specifičnega
področja snovi. Študenti morajo razmišljati praktično in do zaključka priti na svoj način
– velikokrat je enako pravilnih več različnih zaključkov, ocene pa se razlikujejo v kvaliteti
argumentov. Izpiti so večinoma en na predmet ob koncu leta.
Študij prava traja tri leta, nadaljujejo pa večinoma le tisti, ki si želijo postati akademiki,
ne pa tud itisti, ki želijo delati v praksi. Po treh letih lahko delaš še leto “Masters”-ev, po
tem pa PhD, ki je že odlično plačan.
Sam imam srečo, da me učijo nekateri najbolj znani svetovni pravni strokovnjaki, ki
velikokrat pokažejo prej ne videne perspektive ter so avtorji mnogih svetovno poznanih
akademskih debat in del. Okrog 30% profesorjev na Sussexu prihaja iz tujine.
Pravo je znano kot predmet, na katerega je najtežje priti (skupaj z medicino).
Ogromno ljudi pravo študira kot svojo že drugo diplomo (podobno kot v ZDA, kjer na
pravo ni mogoče priti brez ene že končane diplome). Med sošolci imam tako tudi
54-letnega političnega kritičnega pisca.
Znotraj fakultete in univerze delujejo tudi razni “societiji”, kot npr. law society, ki skrbi za
zaposljivost študentov preko npr. govorcev iz največjih svetovnih pravnih podjetij.
Tako kot “pravna fakulteta”, se od slovenskih precej razlikuje tudi univerza. Pri nas so vse
stavbe znotraj kampusa, ki je nekakšno “mesto v mestu”.Samo na naši univerzi študira
dvanajst slovenskih študentov, res pa je, da smo najbrž največja slovenska študentska
“skupnost” v Veliki Britaniji.
Tako kot 96% študentov prava na Sussexu, sem tudi sam izredno zadovoljen s študijem.
Zagotovo bi gaizbral bi še enkrat. Pogoj za vpis na Sussexu je ponavadi za slovenske
študente okrog 30 točk na maturi in odličen “personal statement” – nekakšen spis, v
katerem opisuješ svojo motivacijo za študij predmeta. Prijaviš se lahko na pet različnih
univerz (lahko tudi na različne smeri, je pa v tem primeru težje napisati dober personal
statement), velikokrat pa sledi še intervju.
Šolnina je £9000, ker pa je Slovenija v EU, šolnino pokrije Student Finance. Več informacij o postopku vpisa, pogojih in financiranju je na voljo na strani www.ucas.com, ki
služi kot nekakšen RIC za vpis na univerze.
Polde Petek, 3. letnik
MEGATRŽNICA FAKULTET
Megaronova predstavitev fakultet dijakom ŠKG
Najlepša hvala vsem sodelujočim za prispevke!
Odgovorni urednik in oblikovanje knjižice:
Teja Primožič
Študentsko društvo Megaron
Ljubljana, februar 2015
© Vse pravice pridržane.