prenesite e-revijo - Amnesty International Slovenija
ISSN 2232-3198 LETO 12, ŠTEVILKA 1, APRIL 2015 SVOBODA IZRAŽANJA VABLJENI NA ZBOR ČLANOV 2015 PRILOGA: LETNO POROČILO O DELU AIS V 2014 www.amnesty.si Amnesty Slovenije AmnestySlovenia AmnestySlovenia Podpisovanje mesečnih peticij preko mobilnega telefona: www.amnesty.si/sms 02 KJE-KAJ? I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 03 AKCIJI NA POT NIKOLI VEČ? 04 AKTUALNIK 06 POd žArOmEtOm 10 11 13 14 SVOBODA IZRAŽANJA: MEČ TERORISTIČNIH ZAKONOV PROTI LJUDEM Z MNENJI POROČILO AI ZA 2014: SRAMOTEN GLOBALNI ODZIV NA GROZODEJSTVA AMNESTY TUDI LETOS NA POT OB ŽICI: POSLALI BOMO SOS EVROPI! 17. FDF: NAGRADI GOLEMU OTOKU IN SKOZI MOJE OČI POGOVOR: »PREDEN SE V INSTITUCIJAH OBRNEJO ENKRAT, SE DELODAJALCI PETKRAT« 16 SLOVENIJA: POROKE ISTOSPOLNIH PAROV: LJUBEZEN JE LJUBEZEN 17 NEKAJ dEJStEV O FINANCIrANJU AmNEStY 18 VrtImO SVEt BIČANJE rAIFA BAdAWIJA, dOBrE NOVICE 19 ZAtIrANJE dAVČNIH ZLOrAB 20 AKtIVIZEm S.O.S. EVROPA 21 JAILBrEAK 2015, UNFOLLOWmE 22 PISmA rEšUJEJO žIVLJENJA O mArAtONU PISANJA APELOV 2014 24 VABILO NA ZBOr ČLANOV 2015 SREDINA LEtNO POrOČILO O dELU AIS V 2014 Zaradi ohranjanja neodvisnosti in nepristranskosti za naše delo proti kršitvam človekovih pravic ne sprejemamo denarja od države. Državna sredstva sprejmemo le za posamezne projekte učenja človekovih pravic. Akcija izhaja 3-krat letno. Urednica: Metka Naglič. Oblikovna zasnova: Marko Kadić. DTP: RumenaPika. Tisk: Evrografis. Naklada: 9000. ISSN: 2232-3198 AI Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 426 93 77; faks: 01 426 93 65. E-pošta: [email protected] Splet: www.amnesty.si TRR: 1010-0005-1940-973 Stališča avtorjev, objavljena v Akciji, niso nujno tudi stališča AI. AKCIJI NA POT I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 NIKOLI VEČ? * Holokavst - šo'ah pojmujemo kot »najhujši zločin v človeški zgodovini«. A ni besed, s katerimi bi primerno opisali okrutnost in nečlovečnosti nad Judi, Romi in Sinti, Slovani, homoseksualci, hendikepiranimi – zgolj zaradi njihove etnične pripadnosti, vere ali osebne identitete. Dan spomina na žrtve holokavsta obeležujemo na obletnico osvoboditve Auschwitza 27. januarja 1945. Med približno tisočimi nacističnimi taborišči je bil Auschwitz ne samo največje, ampak tudi najbolj grozljivo po množičnem uničevanju ljudi. Bil je »tovarna smrti«: neposredno ali posredno je bilo tam uničenih preko 4 milijone življenj. Po nepopolnih podatkih je bilo tja deportiranih tudi 2342 zapornikov iz Slovenije; od teh jih je 1331 umrlo. Groza Auschwitza pa ni bila le v tehnologiji in logistiki množičnega uničenja, ampak v tistih, ki so dovolili, da je zlo vzcvetelo. Auschwitz je bil izraz ideologije, ki se je lahko uresničila, ker so jo podpirali zakoni, vlade, institucije, industrija in mnogi navadni ljudje. Veliko podatkov je danes znanih, veliko vemo ali lahko izvemo. Verjamem pa, da si tudi ob vsem vedenju, poslušanju pričevanj, ne moremo predstavljati na eni strani trpljenja vseh, ki jih je vojna doletela na njihovih domovih, pognala v boj, izgnanstvo in begunstvo, v zapore in koncentracijska taborišča, in na drugi strani njihovega poguma in moči. Danes naš spomin in poklon velja vsem njim. Viktor E. Frankl je v knjigi o preživetju v Auschwitzu zapisal: »Tako ali tako – nekoč pride za osvobojenega dan, ko občuti nekaj nenavadnega ob misli na celotno doživetje koncentracijskega taborišča: sam ne zmore razumeti, kako je mogel prenesti vse tisto, kar je taboriščno življenje zahtevalo od njega.« Vsi mi, ki nam te izkušnje ostajajo prihranjene, zmoremo še toliko manj doumeti moč, ki ste jo interniranci in interniranke premogli. Kot je bil nezlomljiv vaš duh, sta neizmerni naše spoštovanje in hvaležnost: za preživetje, in za trdnost vrednot, ki ste jih za vedno vpeli v duh naroda in države: enotnost, solidarnost, odločenost, pogum. Kot beremo iz zapisov preživelih, sta bila solidarnost in tovarištvo tista, ki sta omogočala vsakodnevno preživetje. In dajala upanje. Celo delitev receptov za spopadanje z lakoto je bila praksa, ki je zaradi močnega psihološkega učinka presegala zgolj praktičen pomen: potrjevala je predanost volji do življenja in pričakovanju, da prihodnost bo. Drugo tako obliko solidarnosti so nekateri poimenovali odnos »taboriščnih sester« - odnos neformalne »vzajemne pomoči«, podpore in solidarnosti med ženskami. Groza Auschwitza pa ni bila le v tehnologiji in logistiki množičnega uničenja, ampak v tistih, ki so dovolili, da je zlo vzcvetelo. Auschwitz je bil izraz ideologije, ki se je lahko uresničila, ker so jo podpirali zakoni, vlade, institucije, industrija in mnogi navadni ljudje. Nikoli ne smemo pozabiti. Ampak spomin nosi ne le spoznanje, ampak tudi odgovornost. Odgovornost nikoli ne biti sokrivi skozi tišino ali neukrepanje. Po koncu druge svetovne vojne je svet strnil svoj glas v Nikoli več! Ustanovitev ZN takoj po koncu druge svetovne vojne in hiter sprejem Splošne deklaracije človekovih pravic sta rezultat neposredne želje in zaveze prihodnje rodove obvarovati pred strahotami vojne, ohranjati mir in varnost in sleherni osebi priznati pravice, ki so univerzalne in neodtujljive, zaščititi njeno dostojanstvo. Danes človekove pravice varujejo močni mehanizmi mednarodnega prava, sodišč in teles. Najbolj impresivna regionalna mašinerija je prav na območju, ki je bilo prizorišče holokavsta: Evropska konvencija za človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice in Svet Evrope. To so dosežki, na katere moramo biti ponosni. Ampak sporočilo, ki ga Nikoli več! nosi, je to, da ne sme biti prostora za samozadovoljnost, za gledati stran in za ne-ukrepati. Pa vendar nam povojna zgodovina in tudi sedanjost kažeta drugačno sliko: nismo zmogli preprečiti Ruande ali Srebrenice, Darfurja ali Sirije; število beguncev v svetu je preseglo 50 milijonov – kar je nov žalostni vrh po drugi svetovni vojni. Poboje militantne skupine Boko Haram zgolj nemočno spremljamo in čaka nas nova preizkušnja odziva na napade na Charlie Hebdo. Tudi Slovenija zmore narediti več. 70 let po porajmosu, sistematičnem iztrebljanjem Romov, živijo številni Romi v Sloveniji še vedno v getih – kako drugače naj imenujem naselja, ločena od neromskih, brez povezav z javnim prevozom, v številnih primerih brez vode in elektrike. Tudi prav tam, kjer so jim zemljišča 60 let nazaj dodelile prav občine same. Gre za odrekanje dostojanstva, ki ne sodi v dediščino zaveze po Nikoli več!. Prav tako kot spodkopavanje pravic delavcev ali sprejetost revščine kot neogibnega dela sodobne družbe: reševanje – ali morda zgolj vzdrževanje revščine? prepuščamo in prelagamo na pleča solidarnosti ljudi skozi humanitarne organizacije in projekte in ne naslavljamo dejstva, da je njeno izkorenitev treba nasloviti s širšimi sistemskimi ukrepi in političnimi odločitvami. Danes nam ni več treba zastaviti življenja, da živimo svobodni in po svojih načelih. Še vedno pa sta potrebna pogum in moč. In potrebno je vzeti stvari osebno, tudi kadar ne gre za nas same. Vsem nam, ki - po svojih močeh – delamo, da bi svet bil boljši, želim, da bi znali zajemati iz vaše dediščine solidarnosti in poguma. * Uvodnik je govor, ki ga je imela Nataša Posel kot slavnostna govornica na osrednji proslavi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Obeležuje se na dan osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz Birkenau, 27. januarja. Letos je bila 70. obletnica osvoboditve. Govor smo morali nekoliko skrajšati, v celoti ga najdete na: www.amnesty.si/spomin-holokavst 03 Foto: Daniel Novakovič/STA Foto: Media speed 04 AKTUALNIK I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 Predaja poročila Amnesty International o stanju na področju človekovih pravic v letu 2014 predsedniku Pahorju je bila priložnost za pogovor o globalni dimenziji poročila, pa tudi o razmerah v Sloveniji. Založba Sanje (www.sanje.si) je izdala čudovito ilustrirano knjigo, Avtobus Rose Parks, ki je prejela vrsto mednarodnih nagrad za najboljšo knjigo za mlade. Mladim bralcem skuša pokazati, kako je pogumen upor preproste ženske sprožil plaz sprememb na bolje. V slovenščino smo prevedli in natisnili Priročnik za preprečevanje prisilnih izselitev z nasveti oblastem, kako pravilno ravnati v primeru načrtovanih izselitev. Razdelili ga bomo relevantnim resorjem. Najdete ga na: www.amnesty. si/preprecevanjeprisilnih-izselitev. Hvala Nami, ker so posodili garderobo za snemanje oglasa Pišem za pravice. Restavraciji JB hvala za donacijo večerje za žirijo Festivala dokumentarnega filma. Med več kot 2000 peticijami in apeli, predanimi predsedniku vlade za dostop do vode za Rome, je bil tudi apel glasbenika Vlada Kreslina. Podpisal ga je ob robu decembrskega koncerta. Na fotografiji z direktorico AIS Natašo Posel. AKTUALNIK I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 ZBOR ČLANOV: 20. MAJA Ne pozabite na zbor članov, ki bo letos v sredo, 20. maja, popoldne v Ljubljani. Podrobnejše informacije, vključno s prijavnico, so na zadnji strani revije. SOMALIJSKA DEKLICA KONČNO NA VARNEM V SLOVENIJI Po dveh letih čakanja je F., štirinajstletna begunka iz Somalije, februarja prispela v Slovenijo. Tu jo je pričakala sestra, ki je pred dvema letoma vložila prošnjo za združevanje družine, vendar je bila na vseh stopnjah upravnega postopka zavrnjena. Deklico, ki je v Afriki ostala brez staršev, je zato reševala koalicija nevladnikov, pravnikov in novinarjev, ki so za dober namen na svojo stran pridobili tudi politike. Vlada je tako januarja sprejela sklep, da se deklici podeli dovoljenje za začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov. Na podoben način je Slovenija doslej že pomagala nekaterim beguncem, denimo družini iz Sirije. Urgentno reševanje nezaščitenega otroka, ki je dve leti živel v Etiopiji pri tujih ljudeh, pa je bilo tudi za slovensko diplomacijo novost. Ministrstvo za zunanje zadeve se je povezalo s pisarno UNHCR v Etiopiji in se dogovorilo za ureditev mednarodnih dovoljenj in potovanja v Slovenijo. Deklica je v Slovenijo potovala na stroške mednarodnih organizacij, ki rešujejo begunce in jih preseljujejo v zahodne države. Poslej živi pri sestrini družini v Mariboru. Po dostopnih informacijah se slovenske oblasti trudijo, da bi somalijski družini, ki tu sicer živi že štiri leta in ima zdaj na skrbi še enega otroka, pomagale pri integraciji v slovensko družbo. (Uroš Škerl Kramberger) Uroš je novinar časopisa Dnevnik, ki je skupaj s fotografom Matejem Povšetom verjetno najbolj zaslužen za to dobro novico. Bil je gonilna sila prizadevanj. Povsem v skladu z motom naše organizacije »Bolje prižigati svečko kot preklinjati temo«. Bravo! To res kaže, da lahko prizadevanja posameznika privedejo do izjemnih sprememb. HVALA Zahvaljujemo se za brezplačno predstavitev projekta Direktni dialog v nakupovalnem centru Citypark in v Maximarketu. ODZIV V PRIMERU OŠ DESKLE Dolgotrajno zastraševanje učenca osnovne šole v Desklah, kjer je bila vzrok za nasilje očitno diskriminacija na podlagi njegove narodnosti, je žalostno ponazorilo odsotnost sistema za prepoznavanje diskriminacije ter učinkovitih mehanizmov odpravljanja in preprečevanja. V slovenski Amnesty smo šolsko ministrstvo že pred časom in tokrat znova pozvali k sprejemu protokola, ki bi učitelje in učiteljice opolnomočil glede tega. Tudi skozi naše izobraževalne aktivnosti namreč prepoznavamo, da številni učitelji/ce pri nas iščejo vsebine in aktivnosti, s katerimi ta vedenja nasloviti in odpraviti. (www.amnesty.si/ahsen) NA LJUBLJANSKEM GRADU O MUČENJU Od 7. maja do 27. septembra bo na ljubljanskem gradu razstava Barbarstvo muk, mučilne naprave od 16. do 18. st.. Glede na to, da imamo trenutno v Amnesty kampanjo Stop mučenju (www.amnesty.si/torture), se bomo pridružili organizatorjem z nekaterimi našimi vsebinami. Sodelovali bomo tudi na septembrski okrogli mizi. Prosimo, spremljajte spletno stran za podrobnosti. V NOČI KNJIGE SE BOMO USEDLI NA AVTOBUS Z ROSO PARKS Ob 23. aprilu, svetovnemu dnevu knjige, se Založbi Sanje ponovno pridružujemo pri prireditvi Noč knjige. Šole smo povabili, naj mladim skozi slikanico Avtobus Rose Parks predstavijo problematiko rasne segregacije v ZDA ter na dan knjige organizirajo dogodek (skupinsko branje, koncert, razstavo …), povezan s to tematiko. Če bodo to naredile v okviru našega sodelovanja, jim bomo knjigo podarili. Rosa Parks je tudi ena od »izjemnih ljudi« v naši zbirki kartic Izjemni ljudje za boljši svet, izobraževalnem gradivu, ki si ga lahko brezplačno naročite pri nas (http://sola.amnesty.si/karte). Vabljeni na www.nocknjige.si, kjer boste zagotovo našli tudi dogodek zase. Z nami in Roso lahko preživite noč tudi na naši strani FB (Amnesty Slovenije), preverite! S PAHORJEM IN CERARJEM Marca sta se direktorica AIS Nataša Posel in Blaž Kovač, ki dela na področju pravic Romov in izbrisanih, ločeno sestala s predsednikom države Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Predsedniku države sta predala letno poročilo Amnesty International (o njem več na strani 10); ob tem so se posvetili tako globalni dimenziji poročila kot tudi razmeram v Sloveniji. Predstavnika AIS sta izpostavila okoliščine, ki izrazito otežujeta življenje Romov, zlasti na Dolenjskem. Ob tem naj izpostavimo še, da se je Urad predsednika RS lani odzval na naša in prizadevanja Mirovnega inštituta ter dal odločilno mnenje, ki je prispevalo k temu, da je družina izbrisanega Alija Berishe februarja končno pridobila stalno prebivališče v Sloveniji. Sestanek s predsednikom vlade Cerarjem pa je bil tudi priložnost za predajo preko 2000 apelov za dostop do vode, ki so jih na premiera naslovili učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol ter drugi udeleženci maratona pisanja apelov. Predsednik vlade je nekaj pisem prebral. Nanj je naredilo vtis tako veliko število pisem kot tudi iskrena skrb, ki so jo mladi izražali za Rome brez dostopa do vode. Dejal je: »Povejte vsem, ki so za vami, da se bom zavzel za to tematiko. Naklonjen sem k iskanju rešitev za najbolj pereča vprašanja romske manjšine v Sloveniji in k ukrepanju bom zavezal pristojne ministre.« ZA VEČ NOVIC POJDI NA www.amnesty.si 05 06 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 SVOBODA IZRAŽANJA MEČ TERORISTIČNIH ZAKONOV PROTI LJUDEM Z MNENJI »NE STRINJAM SE Z VAŠIM MNENJEM, A BOM DO SMRTI BRANIL VAŠO PRAVICO, DA GA IZRAŽATE.« NE, TO NISO DEJANSKE BESEDE FRANCOSKEGA FILOZOFA 18. STOLETJA VOLTAIRA, NAPISALA JIH JE NJEGOVA BIOGRAFINJA EVELYN BEATRICE HALL, A PRIMERNO POVZEMAJO NJEGOVO STALIŠČE V ZVEZI S SVOBODO IZRAŽANJA. TO NADVSE POMEMBNO ČLOVEKOVO PRAVICO, KI JO MORAMO ŠE DANES (ZLASTI DANES?), BRANITI PRED PRAKTIČNO VSAKODNEVNIMI NAPADI. Da, ljudem je na splošno lažje zagovarjati svobodo izražanja tistih, s katerimi se strinjajo. A mnenja in aktivnosti nekaterih so pogosto dojeta kot 'neprikladna' - za oblastnike, verske voditelje, interese velikega kapitala, skupnost, tudi družino. Širjenje informacij in idej je gonilo človeškega napredka, hkrati pa skozi zgodovino dojeto tudi kot 'nevarno' - ko gre za informacije, ki jih tisti na pozicijah moči dojemajo kot ogrožajoče. Ena od karikatur, ki jo na to temo najdemo na spletu, to fino povzame: »Ščitenje demokracije bi bilo mnogo lažje brez vse te svobode govora.« Prispevek pišem v senci 'grožnje', da postane pisanje brez repa in glave, saj je trenutno ali v bližnji preteklosti toliko aktualnega, kar ima neposredno ali posredno povezavo s svobodo izražanja. Če pogledam na mednarodno spletno stran naše organizacije (www.amnesty.org) pod razdelek svoboda izražanja, najdem v petih dneh od 23. do 27. marca 5 novic. Začenši z Malezijo, kjer so v okviru vedno bolj intenzivnega zatiranja svobode izražanja in zborovanja aretirali najmanj 79 protestnikov ter dva odvetnika za človekove pravice (vzrok je bilo kritično tvitanje), ker naj bi spodbujali k uporu. Dan kasneje je prišla dobra novica, da je indijsko vrhovno sodišče odpravilo nejasen zakon o svobodi izražanja na spletu, ki je bil večkrat uporabljen za pregon ljudi zaradi njihove legitimne pravice do svobode govora na spletu ter je omogočal samovoljne aretacije in pridržanja. Potem smo poročali o napovedanih spremembah španskega kazenskega zakonika, ki razširjajo nabor kaznivih dejanj 'terorizma' z uporabo nejasnega jezika in preširokimi kategorijami prekrškov. Isti dan je znova postregel tudi z obetavno informacijo: Odbor ZN za človekove pravice je ustanovil položaj posebnega poročevalca, ki bo nadziral vprašanja zasebnosti, tako na spletu kot v realnosti; v Amnesty opozarjamo, da se bo moral nujno posvetiti vprašanju množičnega nadzora, zlasti neselektivnega kopičenja spletnih podatkov s strani ZDA in Velike Britanije. In teden je sklenil drakonski ukrep turškega parlamenta, ki je sprejel zakon, ki bo dal policiji široka in nevarna nova pooblastila za pridržanje ljudi in uporabo strelnega orožja za utišanje mnenj, ki so nasprotna oblastnim. Za večino tega morda niste vedeli. Gotovo pa vas je dosegla novica o januarskem krvavem napadu na francoski tednik Charlie Hebdo. Imeni Chelsea Manning in Edward Snowden tudi verjetno sprožita vsaj asociacije na vprašanje svobode izražanja. Morda ste zasledili našo akcijo za izpustitev saudskega zapornika vesti Raifa Badawija, ki si je zlasti zaradi vzpostavitve spletne strani za družbeno in politično razpravo prislužil srd oblasti: kaznovan je na 1000 udarcev z bičem in 10 let zapora (preberite več v rubriki Vrtimo svet). Znan je tudi ruski zvezni zakon, ki prepoveduje »propagando ne-tradicionalnih spolnih odnosov med mladoletnimi«, na podlagi katerega preganjajo spolne manjšine, aktivistom LGBTI pa dosledno preprečujejo mirna zborovanja. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah 19. člen Nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojih mnenj. Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja: s to pravico je mišljeno svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na državne meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug svobodno izbran način. Te svoboščine so lahko podvržene določenim omejitvam, ki pa morajo biti izrecno določene z zakonom in potrebne zaradi spoštovanja pravic in ugleda drugih ali zaradi zaščite nacionalne varnosti ali javnega reda, javnega zdravja ali morale. POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 Iz Ugande že leta prihajajo informacije o krutem ravnanju z istospolno usmerjenimi ljudmi. Leta 2014 je začel veljati proti-homoseksualni zakon, na podlagi katerega so se še povečali diskriminacija, samovoljne aretacije, nadlegovanje in nasilje nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci. Zakon je po petih mesecih ustavno sodišče razglasilo za neveljavnega (razlogi so bili proceduralni, ne vsebinski). In potem je tu lanska usoda Mariam Ibrahim, ki je bila v Sudanu obsojena na smrt zaradi odpadništva od islama, ker je kristjanka. Ko so jo zaprli, je bila noseča in je v zaporu tudi rodila. Njena zgodba se je končala srečno, po prizadevanjih ljudi z vsega sveta so jo izpustili in je lahko odpotovala na varno. Samo kratek vpogled v tematike, ki se dotikajo svobode izražanja, torej pokaže, da gre res za pomembno pravico, ki vpliva na vrsto drugih. V nadaljevanju jo bomo natančneje definirali. PODPIRA IN OMOGOČA VRSTO DRUGIH PRAVIC Komuniciranje z drugimi in lastno svobodno izražanje je osrednjega pomena za odprto in pošteno družbo. Tudi zato ima svoboda izražanja pomembno mesto v arhitekturi varovanja človekovih pravic. Pravica, da iščemo, dobimo in delimo informacije in ideje, ne da bi nas moralo biti pri tem strah ali bi kdo v to nezakonito posegal, je nujna za našo izobrazbo, da se razvijemo kot posamezniki in posameznice, da pomagamo svojim skupnostim, dostopamo do sodišč (pravice/ pravičnosti) ter za uživanje drugih pravic. Pri tem gre za informacije in ideje različnih področij (političnih, verskih ali filozofskih, za umetnost in kulturo) in za različne načine njihovega širjenja (pisno, verbalno, z glasbo, grafično, na spletu, z vidika jezika, obnašanja). Svoboda izražanja je povezana s pravico do mnenja in svobodo misli, vesti in religije, pa tudi s svobodo zborovanja in združevanja. Tesno pa se povezuje tudi z naslednjimi vprašanji: zaporniki vesti, ugovor vesti vojaškemu služenju, obvezne zapovedi oblačenja, spolna identiteta in spolna usmerjenost, sporazumni spolni odnosi… Še izrecno: svoboda izražanja vključuje tudi izražanje osebne identitete, vključno z obleko in načini vedenja. V Amnesty dojemamo vse, ki so zaprti zgolj zaradi svojega zakonitega izvrševanja pravice do svobode izražanja, za zapornike vesti, ki jih je treba takoj in brezpogojno izpustiti. Država je z mednarodnim pravom dolžna zagotoviti učinkovito uresničevanje svobode izražanja brez kakršnegakoli razlikovanja, tudi tako, da zaščiti posameznike pred zlorabami nedržavnih akterjev, vključno s podjetji, kot so na primer ponudniki spletnih storitev in drugi ponudniki komunikacijske infrastrukture. Ko smo že ravno pri tem in v luči razkritij Edwarda Snowdna: tudi sama ne sme zlorabljati na tem področju… Pravico do svobode izražanja med drugim jamčita Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (19. člen) in Evropska konvencija o človekovih pravicah (10. člen). Pa ustave skoraj vseh vlad na svetu izražajo predanost ‘svobodi govora’, a realnost še zdaleč ni tako svobodna. Za ponazoritev naj služi podatek iz letnega poročila AI za leto 2014: v kar 119 državah smo zabeležili samovoljno omejevanje svobode govora. V številnih državah je bila na udaru svoboda tiska s prisilnim ukinjanjem časopisov in grožnjami novinarjem. TUDI ČE ŠOKIRA, UŽALI ALI MOTI Lahko vsakdo reče vse, kar mu pade na pamet? Pravzaprav ne, a omejevanje svobode izražanja je nevarna reč in zato mednarodno pravo predpisuje visok prag treh pogojev, ki morajo biti vsi izpolnjeni za zamejeno omejevanje. To je možno, kadar je cilj takšnih omejitev zaščita specifičnih javnih interesov (zaščita nacionalne varnosti, javnega reda ali javnega zdravja in morale) ali spoštovanje pravic in ugleda drugih. Vsaka omejitev mora biti predpisana z zakonom, pri čemer morajo biti zakonske določbe oblikovane dovolj natančno, in biti nujno potrebna in sorazmerna glede na cilj, ki ga zasleduje – torej da se sprejme najmanj omejujoč ukrep, s katerim se doseže namen. ZAKAJ NAM NE SME BITI VSEENO ZA MNOŽIČNI NADZOR? 1. Množični nadzor nas obravnava kot kriminalce Vlade na tak način opuščajo dolgo upoštevano pravno načelo, da mora biti nadzor usmerjen, utemeljen na zadostnih dokazih o napačnem ravnanju in odobren s strani neodvisne oblasti, kot je npr. sodnik. 2. Množični nadzor ne pomaga ujeti teroristov Politiki nas kar naprej prepričujejo, da je dodatno vohunjenje nujno, če hočejo ujeti teroriste. Vendar ni dokaza, da so zaradi množičnega nadzora bolj uspešni. morda so celo manj uspešni, ko se utapljajo v množici podatkov. 3. Množični nadzor odpravlja osnovne pravice Vlade nam prodajajo lažni izbiri – varnost ali svoboda. Skozi stoletja so družbe to dvoje uravnavale in imele trdna pravila, ki so ščitila ljudi. Ljudje so nedolžni, dokler jim krivda ni dokazana. Pravico imamo do zasebnosti. 4. Z množičnim nadzorom lahko nadzorujejo naša dejanja Oblast si moč zagotavlja z vpogledom v zasebnost vsakega posameznika, kadar želi. to je neznanska moč, ki kar kliče po zlorabi. Vemo že, da te zasebne podatke uporabljajo za napade na novinarje, za preganjanje aktivistov, za profiliranje in diskriminacijo manjšin in za zatiranje svobode govora. 5. Množični nadzor ogroža svobodo govora na spletu Vlade hočejo, da se strinjamo, da na spletu nimamo pravic. Da vse, kar naredimo ali rečemo, ko v roke vzamemo svoj pametni telefon ali se vpišemo v elektronsko pošto, pripada njim. Bi to dopuščali v 'realnem' življenju? 07 088 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 Ugledna aktivistka za človekove pravice Sandy Eknelygoda z napisom: Govorili bomo brez strahu, oktober 2014. Sandy je žena Prageetha Eknelygoda, ki je na Šrilanki izginil leta 2010. Foto: Zasebno Obstajati mora možnost za zaščito pred zlorabo teh omejitev, na primer pritožba neodvisnemu telesu. Omejitve ne smejo nikoli ogroziti samo pravico do svobode izražanja, torej njenega bistva. Problem je, da v številnih državah oblasti zlorabljajo takšne omejitve, zlasti je ‘popularno’ omejevanje v imenu ‘nacionalne varnosti’, kar je pogosto izgovor za omejevanje kritike. V preteklih letih je postal terorizem priročen izgovor za povečano represijo. Z besedami nekega blogerja iz Saudske Arabije: »Na različne načine si prizadevajo utišati in omejiti drugačna mnenja, tudi s sramotnim terorističnim zakonom, ki je postal meč, s katerim mahajo proti ljudem z mnenji. Sodišča dosodijo zaporno kazen 10 let in več za en sam tvit. Ateiste in ljudi, ki vstopijo v stik z organizacijami za človekove pravice, napadajo kot ‘teroriste’«. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah V zvezi z zaščito pravic in ugleda drugih je pomembno vedeti, da morajo biti predstavniki oblasti (javni uradniki) pripravljeni tolerirati več kritike kot običajni posamezniki. Uporaba zakonov o razžalitvah z namenom ali dejanskim učinkom oviranja legitimne kritike vlade ali oblastnikov krši pravico do svobode izražanja. Vprašanja razžalitve časti javnih oseb in običajnih posameznikov bi morala biti stvar civilnih tožb. Vsako hujskanje k nacionalnemu, rasnemu ali verskemu sovraštvu, ki bi pomenilo spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju, mora biti z zakonom prepovedano. Dostikrat se poenostavljeno na tehtnico postavlja na eni strani svobodo izražanja, na drugi pa vprašanje spodbujanja sovraštva. Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah prepoveduje vsako »hujskanje k nacionalnemu, rasnemu ali verskemu sovraštvu, ki bi pomenilo spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju«.V Amnesty verjamemo, da to velja tudi za spodbujanje sovraštva na podlagi katerekoli osebne okoliščine (spola, spolne usmerjenosti, staroselskega porekla, invalidnosti, političnega mnenja..). Pakt dodatno določa, da pomeni ‘hujskanje k sovraštvu’ več kot le izražanje sovražnih idej ali mnenj. Vsebovati mora tudi jasen namen hujskanja drugih k diskriminaciji, k sovražnosti (intenzivna in iracionalna čustva sovraštva, prezira..) ali zagrešitvi nasilja proti določeni skupini. Kaj pa užaljenost? Ne, to ni dopustna podlaga za omejevanje svobode izražanja. Z besedami Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Handyside proti Velika Britanija iz leta 1976: »Svoboda izražanja ... velja ne le za ‘informacije’ ali ‘ideje’, ki so sprejete z naklonjenostjo ali se jih dojema kot nežaljive ali nepomembne, ampak tudi za tiste, ki užalijo, šokirajo ali motijo državo ali katerikoli del prebivalstva.« 20. člen Vsakršno propagiranje vojne mora biti z zakonom prepovedano. POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 VELIKA VLOGA MEDIJEV, TUDI V SLOVENIJI Svobodno poročanje o zadevah, ki oblikujejo naša življenja, je ključni temelj vsake družbe. V Azerbajdžanu, Mehiki in Liberiji, če naštejemo le nekaj držav, se novinarji soočajo z represijo in napadi. Med konflikti se lahko situacija še poslabša, kot na primer v Siriji, kjer so novinarje, ki so poročali o zlorabah človekovih pravic, aretirali, mučili in ubili. Mediji ter novinarke in novinarji, pa tudi blogerji in državljansko novinarstvo, imajo pomembno vlogo pri učinkovitem uresničevanju vseh vidikov svobode izražanja. Omejitve medijev lahko negativno vplivajo na pravico vseh ljudi do svobode izražanja. Novinarji in blogerji se lahko zaradi svojega dela soočajo s posebnimi nevarnostmi in države so jih dolžne zaščititi pred napadi ali grožnjami. Pri slednjih ne gre ‘le’ za napade na njihova življenja in telesno celovitost, ampak tudi za njihovo in pravico drugih do svobode izražanja. Prav v zvezi z novinarskim delom se je tudi v Sloveniji v zadnjih mesecih jasneje izpostavilo vprašanje svobode izražanja, in sicer s sojenjem novinarki Anuški Delić zaradi objave tajnih podatkov. Njen primer je razgalil, da trenutno slovenski kazenski zakonik ne predvideva zaščite novinarjev pred pregonom za objavo tajnih informacij, ki so v javnem interesu. V Amnesty International Slovenije smo že nekajkrat pozvali pravosodnega ministra, naj zakon ustrezno spremenijo tako, da bo vseboval takšno zaščito. Če bi bila Anuška Delić obsojena in bi jo zaprli, bi jo v Amnesty dojemali za zapornico vesti. Pravosodno ministrstvo je že pripravilo predlog sprememb, v Amnesty si bomo prizadevali, da bodo sprejete v obliki, ki bo celovito spoštovala svobodo izražanja z vidika novinarskega dela. V zvezi s tem smo se že sestali z obema povezavama slovenskih novinarjev (Društvo novinarjev Slovenije in Združenje novinarjev in publicistov) in se dogovorili za sodelovanje. 0 09 Vlade uporabljajo nevarne in sofisticirane tehnologije, s pomočjo katerih lahko berejo zasebna elektronska sporočila aktivistov in novinarjev ter na daljavo prižgejo kamere na njihovih računalnikih ali mikrofone za tajno snemanje njihovih dejavnosti. Leta 2014 smo v Amnesty s koalicijo tehnoloških organizacij in organizacij za človekove pravice lansirali Detekt – preprosto orodje, s pomočjo katerega lahko aktivisti preverijo svoje naprave, če je na njih vohunska oprema. KAJ PA ŽVIŽGAČI? Vlade ne bi smele kazensko preganjati ali drugače kaznovati posameznikov, ki razkrijejo informacije o zlorabah človekovih pravic zaradi razlogov vesti in na odgovoren način, čeprav so obvezani zaupnosti oz. tajnosti. A spomnimo se usode Chelsea Manning, ki ždi v zaporu (obsojena na 35 let!), medtem ko ostajajo odgovorni za kršitve človekovih pravic, ki jih je razkrila, nekaznovani. Podobno je moral pred roko ameriške oblasti pobegniti Edward Snowden, ki je razkril osupljive razsežnosti vladnih vohunskih mrež po svetu. Dokumenti, ki jih je objavil, razgaljajo, kako (nekatere) vlade uporabljajo nezakonit množični nadzor za pridobivanje, hranjenje in analizo zasebnih komunikacij milijonov ljudi po vsem svetu. Foto: Amnesty International In druga stran medalje? Države se vedno bolj trudijo, da bi vzpostavile požarne zidove glede digitalnih komunikacij. V Iranu, na Kitajskem in Vietnamu so poskušali razviti sisteme, ki bi jim omogočili nadzor dostopa do digitalnih informacij. V indijskem Kašmirju v odzivu na vsak nemir ugasnejo mobilni splet in komunikacije. V Amnesty se moramo vedno znova truditi iskati nove načine, da bi preprečili blokado naše spletne strani na Kitajskem. Med drugim oblastem verjetno ni všeč, da poročamo o njihovih okrepljenih prizadevanjih za omejevanje svobode izražanja, zlasti s kazenskimi pregoni. Komunistična partija je konec leta 2013 ustanovila skupino za koordinacijo varnosti na spletu, katere član pa naj bi opisal njeno nalogo kot boj »proti ideološki penetraciji sovražnih tujih sil«. Zelo natančno definirano… Metka Naglič, namestnica direktorice za področje kampanj in komunikacij Siphiwe Vilakati, aktivistka inštituta Freedom of Expression, Johannesburg, maj 2014. 10 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 POROČILO AI ZA 2014 SRAMOTEN GLOBALNI ODZIV NA GROZODEJSTVA V AMNESTY INTERNATIONAL SMO FEBRUARJA OBJAVILI LETNO POROČILO ZA 2014, KI OBRAVNAVA 160 DRŽAV; SLOVENIJO ZARADI KRŠITEV PRAVIC IZBRISANIH IN ROMOV TER SVOBODE IZRAŽANJA V PRIMERU KAZENSKEGA PREGONA NOVINARKE. PA USPEHI? V vsaj 18 državah je prihajalo do vojnih hudodelstev in drugih kršitev »zakonov vojne«. Več kot 3400 ljudi naj bi utonilo v Sredozemskem morju, ko so poskušali doseči Evropo. V 28 državah po svetu je splav z zakonom absolutno prepovedan, celo kadar je ogroženo materino življenje ali zdravje in v primeru posilstva.* vlad (119) so samovoljno omejevali V vsaj 35 državah so bile oborožene svobodo govora. V številnih državah skupine odgovorne za zlorabe; torej je bila na udaru svoboda tiska s v več kot 20% držav, ki jih je prisilnim ukinjanjem časopisov in Amnesty International obravnavala. grožnjami novinarjem. 95% so jih sprejeli v sosednjih državah. 62 % vlad je zapiralo zapornike vesti – ljudi, ki so zgolj uresničevali svoje pravice in svoboščine. V 78 državah veljajo zakoni, ki kriminalizirajo sporazumne spolne odnose med odraslimi osebami istega spola.* V 58 % držav (93) je prihajalo do nepoštenih sojenj. V nepoštenih sojenjih se ne zagotavlja pravice niti za obtoženca niti za žrtev zločina ali za javnost. V 82 % držav (131) so ljudi mučili ali z njimi drugače grdo ravnali. Človekove pravice v letu 2014 v številkah. Na podlagi ocene razmer v 2014 smo oblikovali tudi napovedi: če ne bo prišlo do temeljite spremembe pri globalnem odzivanju na konflikte, Amnesty International skrbi, da bo še več civilistov v nevarnosti zlorab oboroženih skupin, da se bodo nadaljevali napadi na svobodo izražanja ter da se bo slabšala humanitarna in begunska kriza. Leto 2014 je bilo katastrofalno za milijone, ki so bili ujeti v nasilje. Globalni odziv na konflikte in zlorabe držav in oboroženih skupin je bil sramoten in neučinkovit. Mednarodna skupnost je razočarala, ko so ljudje trpeli porast barbarskih napadov in represije. Vlade se morajo »nehati pretvarjati, da zaščita civilistov ni v njihovi moči«. Varnostni svet ZN ni uspel opraviti s krizami in konflikti v primerih Sirije, Iraka, Gaze, Izraela in Ukrajine, tudi ko je šlo za situacije, kjer so bili civilisti žrtve grozljivih zločinov držav ali oboroženih skupin. Tudi zato smo v Amnesty stalne članice Varnostnega sveta ZN pozvali, naj se odpovedo pravici do veta, ko gre za vprašanja množičnih grozodejstev. Pa Slovenija? Slovenskim oblastem prepogosto ne uspeva sprejeti učinkovitih sistemskih ukrepov z iskrenim upoštevanjem dobrobiti ljudi in načel varovanja človekovih pravic. To se je v letu 2014 kazalo tudi skozi to, da ni bilo napredka pri zagotavljanju dostopa do vode za romska naselja, nekaterim prebivalcem romskega naselja Dobruška vas v Škocjanu je nekaj časa grozila prisilna izselitev, nadaljevala se je praksa nezadostne poprave krivic izbrisanim... Zaradi pomanjkljivosti kazenskega zakonika, ki novinarjev ne izvzema od kazenskega pregona za objavo informacij v javnem interesu, pa je prišlo celo do sojenja novinarki Anuški Delić. Na spletu najdete podrobnosti in še druga opozorila AIS glede Slovenije. Celotno poročilo in več informacij najdete na www.amnesty.si/letno-porocilo-slo. tudi te smo beležili v 2014. Od uveljavitve globalne pogodbe o nadzoru trgovine z orožjem preko izpustitve beloruskega zapornika vesti Aleša Bialitskega in tunizijskega Jabeurja mejrija do prve parade ponosa v Srbiji po 2010. Od tega, da je indijsko vrhovno sodišče pravno priznalo transspolne osebe, preko izpustitve meriam Ibrahim, ki je bila v Sudanu obsojena na smrt zaradi odpadništva od vere in prisiljena roditi, vklenjena v zaporu, do tega, da je EU zoper Češko sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zakonodaje EU zaradi diskriminacije romov pri izobraževanju.... Več: www.amnesty.si/ uspehi2014 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 AMNESTY TUDI LETOS NA POT OB ŽICI POSLALI BOMO SOS EVROPI! ŽE TRETJIČ SE BOMO PRIDRUŽILI POHODU PO POTI OB ŽICI, TRADICIONALNI PRIREDITVI V SPOMIN IN OPOMIN NA OKUPIRANO LJUBLJANO, TER 8. IN 9. MAJA HODILI IN TEKLI ZA ČLOVEKOVE PRAVICE. LETOS BOMO Z RAZLIČNIMI AKTIVNOSTMI UDELEŽENCE POZVALI, NAJ POŠLJEJO SOS EVROPI IN ZAHTEVAJO SPOŠTOVANJE PRAVIC BEGUNCEV IN MIGRANTOV. PRIDRUŽITE SE NAM IN BODITE GLAS, KI EVROPSKIM VODITELJEM POŠILJA JASNO SPOROČILO – ŽIVLJENJA LJUDI SO POMEMBNEJŠA OD MEJ. KAKO LAHKO SODELUJETE? SOS Evropi lahko pošljete med rekreacijskim pohodom v soboto, 9. maja. Amnesty bo imela na trasi, kjer je bila Ljubljana med 2. svetovno vojno obdana z bodečo žico, postavljene stojnice, kjer boste lahko izvedeli vse o kampanji SOS Evropa ter o kršitvah in težavah, s katerimi se soočajo begunci in migranti na poti v Evropo in v Evropi, lahko pa boste tudi podpisali peticijo evropskim voditeljem. Seveda peticijo lahko podpišete tudi, če se ne boste pridružili pohodu ali teku trojk. Najdete jo v tej reviji v rubriki Aktivizem. Pohodnikom in tekačem bomo na kontrolnih točkah delili tudi nalepke Rad/a imam človekove pravice, ki jih bodo lahko nalepili na svoja oblačila ali nahrbtnike. Tako bodo hodili oziroma tekli (tudi) za človekove pravice. Na Poti ob žici boste spoznali našo ekipo prostovoljcev, brez katerih tako velika javna akcija ne bi bila mogoče. Seveda se nam lahko pridružite kot prostovoljec – vsak par rok je dobrodošel in za vsakogar se bo našlo delo. Brez skrbi, pred tem bomo pripravili tudi usposabljanje, kjer boste izvedeli vse potrebno za delo na dogodku. (Pri)javite se nam na [email protected]. Delate z mladimi? Tudi letos bo petkovo dogajanje na Poti ob žici namenjeno mladim, v aktivnostih pa lahko mladi (samostojno ali ob pomoči učiteljev in mentorjev) sodelujejo že prej. Vse informacije in gradiva so zbrana na naslovu sola.amnesty.si/potobzici, zanje pa smo pripravili: Zgibanje ladjic in pisanje apelov Mlade vabimo, naj zgibajo ladjice iz papirja (lahko tudi večje ladje iz kartona ali drugih materialov) in nanje napišejo apel evropskim voditeljem. Apele bomo v petek, 8. maja, razstavili na kontrolni točki Gruda, oktobra pa jih bomo skupaj z ostalimi zbranimi peticijami in apeli poslali evropskim voditeljem. Kot uvod v tematiko in pogovor o beguncih in migrantih smo pripravili tudi posebno zloženko z namizno igro, ki jo mladi lahko uporabljajo samostojno, ter s predlogom za kratko delavnico, ki jo učitelji lahko izvajajo med poukom, npr. pri urah geografije ali zgodovine. Prireditev Pot ob žici poleg spomina na osvoboditev Ljubljane in temeljne vrednote, kot so solidarnost, pravičnost, strpnost in odpor, spodbuja tudi zdrav način življenja. Prireditev v četrtek odprejo otroci iz vrtcev, v petek se nadaljuje s pohodi osnovno- in srednješolcev, v soboto pa sta tek trojk (3 km za srednješolce, ostale kategorije 12,5 in 29 km) in rekreativni pohod (trasa je dolga od 3 do 35 km). Letos bo prireditev med 7. in 9. majem, več informacij na www.pohod.si. 11 Lani smo na kontrolni točki Gruda razstavili solidarnostna sporočila za otroke iz romskih naselij. Letos jo bodo preplavile ladjice … Foto: Tanja Ristič Nasmejani prostovoljci s kontrolne točke Polje. Pridružite se nam kot prostovoljec – dobro delo in zabava zagotovljena! Foto: Tanja Ristič Foto: Denis Švigelj 12 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 Gneča pred odrom, kjer so mladi sodelovali v izkustvenih igrah. Med drugim so ugotovili, da ti ni treba biti odrasel, da spreminjaš svet. Foto: Tanja Ristič »Le kdo je Alex Scott? In kaj počne Tomo Križnar?« Mladi bodo tudi letos človekove pravice spoznavali skozi kviz. DELAVNICE IN AKTIVNOSTI NA PETKOVEM POHODU Tudi letos na različnih kontrolnih točkah pripravljamo aktivnosti za mlade pohodnike. Med postankom bodo lahko reševali kvize (in za nagrado dobili nalepko), na kontrolni točki Gruda pa ponovno pripravljamo tudi kratke participatorne delavnice. Zakaj ne bi počitka in malice »začinili« z novimi izkustvi in znanji o človekovih pravicah in migrantih? Za podrobnejše informacije in prijavo pišite na [email protected] ali obiščite spletno stran sola.amnesty.si/potobzici. NISTE IZ LJUBLJANE? Nič zato! SOS Evropi lahko pošljete od kjerkoli! Udeležite se lokalne športne prireditve in tecite, smučajte, plavajte, kolesarite, igrajte nogomet ... za človekove pravice. Predlagajte organizatorjem dogodkov, naj o pobudi obvestijo vse udeležence. Pri tem vam z veseljem pomagamo – pišite nam na [email protected] in posredovali vam bomo podatke, gradiva in nasvete. ZAKAJ SOS EVROPI? Pot ob žici je, kot rečeno, spomin in opomin na dogodke, ki se ne bi smeli ponoviti. Takšna je tudi kampanja SOS Evropa. Spominjamo se na tisoče ljudi, ki so v begu pred vojnami in preganjanjem ter v iskanju varne prihodnosti umrli v vodah Sredozemlja. In opominjamo na kršitve in težave, s katerimi se na tisoče beguncev in migrantov sooča na poti v Evropo in v sami Evropi. Pa vendar si želijo zgolj tega, česar si želi vsak od nas in česar so si želeli prebivalci Ljubljane in drugih okupiranih krajev v času 2. svetovne vojne - miru, svobode, spoštovanja in dostojnega življenja. Ana Čemažar Vse informacije tudi na www.amnesty.si/potobzici Vse o kampanji SOS Evropa pa na www.amnesty.si/sos-evropa Aktivnosti pripravljamo v sodelovanju z Društvom Zeleni prstan in Mestno občino Ljubljana. Projekt Na Poti ob žici ZA človekove pravice sofinancirajo Amnesty International Norveške, Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino in Urad RS za mladino. POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 13 17. FDF: NAGRADI GOLEMU OTOKU IN SKOZI MOJE OČI S tem se vsekakor strinjamo – zato so bili tudi spremljevalni dogodki namenjeni razmisleku o stanju človekovih pravic in priložnost za ukrepanje. Letos smo v FDF vpletli kampanjo S.O.S Evropa: obiskovalci so lahko podpisali peticijo evropskim voditeljem, naj zaščitijo pravice beguncev in migrantov na poti v Evropo. Za mlade pa smo pripravili izkustvene delavnice, kjer so lahko na lastni koži občutili, kako je živeti na 12 m2 brez vode in elektrike, ter se vživeli v vlogo beguncev, ki se s čolni podajo na nevarno pot v Evropo. Foto: Tanja Ristič Režiserka Tiha K. Gudac je v zahvalnem govoru povedala, da je z Amnesty simbolno povezana že od začetka študija, ko je na indeks nalepila nalepko AI kot navdih. Foto: Tanja Ristič Že drugo leto smo podelili tudi nagrado mladim ustvarjalcem, ki so sodelovali v natečaju za najboljši kratki dokumentarni film. Tokrat smo mlade med 10. in 20. letom povabili, naj razmišljajo o migrantih oz. predstavijo zgodbo migranta v svojem okolju. Žirijo, ki so jo sestavljali pisateljica Desa Muck, Tina Plahutnik z OŠ Frana Albrehta iz Kamnika in režiser Miha Hočevar, je najbolj prepričal film Skozi moje oči, avtoric Anabele Mišeljić in Nike Pušlar z OŠ Bičevje iz Ljubljane, ki sta film posneli s pomočjo sošolk in sošolcev ter mentoric Bernarde Avsenik in Alenke Fajfar Gnezda. Po besedah žirije »film z mnogimi filmskimi sredstvi ustvarja atmosfero, ki nas popelje v notranji doživljajski svet migranta, ko pride na novo šolo in v novo okolje.« Dodali so, da so mladi s posnetimi filmi »dokazali, da so se v tematiko resnično poglobili in o njej razmišljali ter se pogovarjali, kar je bil v bistvu prvenstveni namen natečaja.« Nagrado je v imenu režiserke prevzela veleposlanica Republike Hrvaške, nj. eksc. Vesna Teržić. Na podelitev je prišla cela ekipa z OŠ Bičevje, zmagovalni film pa smo si tudi ogledali. Foto: Tanja Ristič Žirija, ki so jo sestavljali Jelka Stergel (neločljivo povezana s slovensko filmsko produkcijo in tudi pobudnica FDF), Goran Vojnović (pisatelj, kolumnist in filmski režiser) in Majid Hussain (aktivist za pravice beguncev, ki je tudi sam še mladoleten moral pobegniti iz domovine), je bila pri izbiri enotna. Za film hrvaške režiserke, ki prikazuje zgodbo njenega dedka, ki je v 60. letih minulega stoletja nenadoma izginil in se čez štiri leta vrnil popolnoma spremenjen, so se odločili, ker po njihovem mnenju »avtorica na dokumentaristično prepričljiv način pove zgodbo, ki se je začela pred 60 leti in ki jo je bilo danes končno treba povedati in prekiniti politično zapovedani molk.« Žirija je bila enotna tudi pri tem, da si Biti Iranec režiserja Mehrana Tamadona zasluži posebno omembo. Za nagrado so se sicer potegovali še Brez uspavanke ( r. H. Simon), Srbski odvetnik (r. A. Nikolić) in V suženjstvo zakleti (r. G. Olsson). Foto: Tanja Ristič ŽE 17. FESTIVAL DOKUMENTARNEGA FILMA (FDF) JE POSTREGEL S ŠTEVILNIMI DRUŽBENOKRITIČNIMI FILMI, KI OBRAVNAVAJO BODISI TRENUTNE PEREČE PROBLEMATIKE ALI PA »BRSKAJO« PO ZGODOVINI IN NAM JO PREDSTAVLJAJO Z DRUGE PERSPEKTIVE. ŠE POSEBEJ V TEKMOVALNI SEKCIJI, KJER SE JE PET FILMOV POTEGOVALO ZA NAGRADO AMNESTY INTERNATIONAL. KOT VEDNO SMO IZBIRO PREPUSTILI MEDNARODNI ŽIRIJI, KI JE NAGRADO PODELILA HRVAŠKEMU FILMU GOLI OTOK REŽISERKE TIHE K. GUDAC. Festival v organizaciji Cankarjevega doma, ki je bil letos zelo dobro obiskan, so sicer spremljali številni zanimivi pogovori, naj omenimo zgolj pogovor voditelja Marcela Štefančiča Jr. z Natašo Pirc Musar, nekdanjo informacijsko pooblaščenko, novinarjem Lenartom Kučićem in Matejem Toninom, vodjem parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih služb, po projekciji filma Citizenfour (zgodba Edwarda Snowdena). Za vse, ki ste festival zamudili, majhna tolažba – del filmov bodo še naprej predvajali v Kinodvoru. Na www.amnesty.si/festival-dokumentarnega-filma si lahko ogledate utrinke z zaključne prireditve in preberete utemeljitve žirij, seveda pa že zdaj vabljeni, da se nam prihodnje leto (spet) pridružite na festivalu! (A.Č.) Janko Petrovec, ki je povezoval zaključno prireditev, je občinstvo povabil k podpisu peticije evropskim voditeljem. 14 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 POGOVOR Z VODJEM SVETOVALNICE ZA MIGRANTE »PREDEN SE V INSTITUCIJAH OBRNEJO ENKRAT, SE DELODAJALCI PETKRAT« TAKŠEN NA PRVI POGLED Z USODO VDAN STAVEK JE IZUSTIL NAŠ SOGOVORNIK, VODJA SVETOVALNICE ZA MIGRANTE MARKO TANASIĆ, V POGOVORU O KRŠITVAH PRAVIC DELAVCEV, S KATERIMI IN ZA KATERE DELA. A VTIS BI BIL NAPAČEN: TANASIĆ, OB KATEREM V SVETOVALNICI DELUJETA ŠE DVA ZAPOSLENA, SE BORI Z VNEMO IN VZTRAJNOSTJO. Z DELAVCI SE SREČUJE, JE V STIKIH PREKO E-POŠTE, PO TELEFONU, DOBIJO SE IZVEN DELOVNEGA ČASA. Svetovalnica za migrante, ki od aprila 2011 deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je nadaljevanje triletnega projekta ESS Integracijski paket za migrante, begunce, prosilce za azil. Trenutno delujejo kot zunanji izvajalec storitev Zavoda RS za zaposlovanje. Od aprila 2014 do konca februarja 2015 so opravili 4000 informiranj in svetovanj; poleg tega je njihova vloga tudi sodelovanje z nadzornimi organi in zagovorništvo pravic t.i. ranljivih skupin. Kot nam je pojasnil, so med njimi nedokumentirani migranti (ki v Sloveniji nimajo urejenega statusa), prosilci za azil in begunci, na trgu dela pa delavci, med slednjimi tudi vozniki v mednarodnem transportu. Pomembna skupina so tako imenovani ‘napoteni’ delavci, to je »manj vidna skupina, težave pa so velike«. Gre za ljudi, ki so prijavljeni v Sloveniji, vendar so začasno, za določen čas (do dveh let) napoteni na delo v tujino. Običajno v Nemčijo (50 %), Avstrijo (30 %), Švico, pa tudi Italijo, Veliko Britanijo itd. Pri napotenih delavcih največkrat prihaja do kršitev z vidika izplačil, pa tudi beleženja delovnega časa in koriščenja dopusta. »V Nemčiji je zagotovljena urna postavka za gradbenega delavca, mojstra, 14,20 evra, kršitelji pa se že v Sloveniji, čeprav tega ne bi smeli, dogovorijo za manjšo bruto urno postavko,« je navedel enega v vrsti primerov izigravanj, ki si jih privoščijo problematična podjetja, ki kršijo pravice delavcev. »To ponavljamo ves čas – problem je, da podjetja, ki ne spoštujejo osnovnih pravic delavcev, sploh obstajajo, kaj šele, da napotujejo delavce v tujino, tu ne plačujejo prispevkov, ne oddajajo potrebnih obrazcev Rek1.« SISTEM ODPOVEDAL NA CELI ČRTI S tem se je Tanasić dotaknil bistva težave (poleg obstoja takšnih ‘podjetnikov’, ki želijo služiti na račun nespoštovanja pravic delavcev), in sicer tega, da pristojne institucije države enostavno ne ukrepajo dovolj usklajeno, hitro, učinkovito, sistematično… Kako sicer pojasniti, da se lahko zgodi, da zavod za zdravstveno zavarovanje izda obrazec A1 za napotitev v tujino, npr. v Nemčijo, za osebo, ki je zaposlena za 5 ur na teden – in ne le enkrat, ampak sedemkrat za isto osebo. »To je zakonsko mogoče, vendar bi se morali pristojni vprašati, zakaj je zdrav gradbeni delavec napoten na delo v tujino za 5 ur tedensko… Kaj tam počne 5 ur na teden? Ali s tem denarjem lahko preživi?« V letu 2014 je bilo izdanih 103.000 obrazcev A1, na enega delavca so izdani po 3 ali 4 obrazci, to je že okoli 25.000 napotenih ljudi, največ za področja gradbeništva, kovinske in elektroindustrije, nege starejših oseb, čistilne servise... Problem je v tem, da sistem ne »Neki delavec mi je pravil, da jim je šef rekel, če bi prišli v nedeljo, da nekaj dokončajo. So prišli. Naslednjič je spet rekel, naj pridejo v nedeljo, ker morajo nekaj narediti, na lepem je to postalo pravilo. In zdaj je nedelja delovni dan. Kdor ne želi delati, tam so vrata.« POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 ‘stopi na prste’ tistim, ki zlorabljajo sistem napotitev. Obstaja namreč evropska uredba, po kateri mora podjetje ves čas napotitve ustvarjati v Sloveniji najmanj 25 % prihodkov: ne more vseh delavcev poslati v tujino oz. takim podjetjem se ne bi smelo izdajati obrazcev A1. »Zavod za zdravstveno zavarovanje pravi, da nima vzvodov, da to prepreči, in da ne more preverjati poslovanja podjetij. To lahko preveri Finančna uprava RS in da potrdilo, da podjetje posluje v skladu z uredbo EU, ki jasno določa, kdo lahko napotuje delavce v tujino.« A tega pogoja se ne preverja in tako prihaja do situacij, ko se »izdajajo dovoljenja za delo za delavce, za katere vemo, da ne bodo niti dneva delali v Sloveniji.« In tako so mogoče zgodbe, ko je recimo neko podjetje, ki ne izkazuje nobenih prihodkov, napotovalo 100 ljudi. Oddajali niso niti obrazcev rek (obračuni davčnih odtegljajev za dohodke iz delavnega razmerja, od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja itd.). »100 ljudi se obriše pod nosom za prispevke.. in tudi država. Ne izkazujejo nobenega poslovanja, vendar pa naj bi imeli ves čas 50-100 zaposlenih.« Podjetje torej sploh ne oddaja poročil in…? Šele ko podjetje dve leti ne odda poročil, Ajpes sproži postopek izbrisa. »Pred tem se noben ne ubada s poslovanjem firme. To bi se moralo preverjati, če obrazca ne odda par mesecev – koliko je zaposlenih, kako poslujejo, kje je teh 50 zaposlenih? Inšpekcija bi morala obrazce preklicati, delavce poklicati nazaj. Delovna inšpekcija bi morala odreagirati po treh mesecih, FURS bi moral takoj sprožiti verižno reakcijo – inšpekcija, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in FURS so prekrškovni organ in lahko odreagirajo. Te stvari bi morali urediti sistemsko, da gre taka firma takoj v stečaj.« A »preden se v institucijah obrnejo enkrat, se (nepošteni) delodajalci že petkrat«. Recimo z veriženjem podjetij: npr. svetovalnica poda ovadbo zoper eno firmo, potem je to naenkrat druga firma, pred tem je ista oseba imela že spet neko drugo… Proti neplačevanju prispevkov se vedno več delavcev zaščiti tudi tako, da Tanasića pooblastijo za vpogled v evidenco plačanih prispevkov. MORALE BI UKREPATI TUDI DELODAJALSKE ORGANIZACIJE »Škoda je, da ne ukrepajo niti delodajalske organizacije, saj takšno delovanje meče slabo luč na poštene,« obžaluje Tanasić. Poleg škode, ki jo utrpijo zaradi ‘dumpinga’. »Predlani je bila cena gradbenega delavca iz Slovenije v Nemčiji okoli 21, zdaj je 16 evrov na uro.« Tudi v Nemčiji iščejo čim cenejše izvajalce. »Posrednik pobere precej, nekaj obdrži glavni izvajalec, izvajalec dobi drobiž. In točno ve, da ne bo mogel poplačati delavcev, da jim bo v pol leta dolžan vsaj eno ali dve plači ter vse neplačane prispevke.« In kako je situacija z delavci, ki delajo v Sloveniji in se obrnejo na svetovalnico? »Problem neplačevanja plač je še hujši, nekateri delodajalci so našli nove načine, kako si znižati stroške, kako čim manj dati bodisi delavcem bodisi državi. Prispevki so običajno obračunani na minimalno plačo, skoraj vsi delajo več, kot je zakonsko dovoljeno,« pove Tanasić. Ob koncu pogovora je Tanasić zamišljeno bral beležko dogodkov tistega dne in tako, seveda brez omembe imen, nakazal raznolikost težav in kršitev, s katerimi se ljudje obračajo na svetovalnico. In skozi te vsakodnevne stike se izrisuje žalostna podoba teptanja pravic: ko morajo delavci vrniti regres ali pa del nakazane plače, podpisati (lažne) izjave, da so prejeli izplačilo v skladu z zakonsko določeno urno postavko, ali pa so prisiljeni v opravljanje dela, ki ga po sklepu invalidske komisije ne morejo in ne smejo…. V boju s tem pa je, tako pravi Tanasić, »sistem odpovedal na celi črti.« Pripravili Metka Naglič in Ana Čemažar. Marko Tanasić Svetovalnica za migrante se nahaja v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Lahko jih obiščete vsak delovnik med 8. in 17. uro ali pa pokličete na brezplačni telefon 080 14 34. Uradne ure zagotavljajo še v enajstih krajih po celi Sloveniji (termin obiska dogovorite na zgornji telefonski številki). Nudijo informacije, strokovno pomoč ter tudi pravno svetovanje. Storitve Svetovalnice za migrante so brezplačne. 15 16 POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 SLOVENIJA: POROKE ISTOSPOLNIH PAROV LJUBEZEN JE LJUBEZEN SLOVENSKI DRŽAVNI ZBOR JE MARCA SPREMENIL ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH TAKO, DA JE OPREDELIL ZAKONSKO ZVEZO KOT SKUPNOST DVEH OSEB. TA NAVIDEZ PREPROSTA SPREMEMBA POMENI VELIKO: IZENAČITEV ISTOSPOLNIH IN RAZNOSPOLNIH PARTNERSKIH SKUPNOSTI. NE NAJBOLJ POMEMBNO GLEDE VELIKEGA VPLIVA NA VSE OSTALE PRAVICE, PA VENDAR: TUDI GEJI IN LEZBIJKE SE BODO ODSLEJ LAHKO CIVILNO POROČILI. V AMNESTY INTERNATIONAL SMO NADVSE VESELI TE DOBRE NOVICE. V času zaključevanja revije še ni bilo jasno, kako se bo končala kampanja nasprotnikov take ureditve. Uspelo jim je namreč zbrati dovolj podpisov za referendum glede zakona, a je državni zbor referendum na to temo prepovedal. Zaradi tega so se obrnili na ustavno sodišče. Če bi v Sloveniji znova dovolili omejitve glede porok istospolnih parov – spomnimo, da so imeli doslej možnost le registrirati partnersko skupnost -, bi bilo to v nasprotju z naraščajočim trendom vzpostavljanja enakosti na tem področju v svetu. Pa tudi diskriminatorno, namenjeno le omejevanju pravic določene skupine v družbi. Ljubezen ne diskriminira - in diskriminirati ne bi smeli niti zakoni. Lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci bi morali biti svobodni, da ljubijo kogar hočejo, ter imeti pravico, da se zavežejo osebi, ki jo ljubijo in svojo ljubezen nadgradijo tudi s poroko. Vsakdo ima pravico, da brez diskriminacije uživa človekove pravice, vključno s pravico, da se poroči in osnuje družino. To določata 2. člen Splošne deklaracije človekovih pravic in 2. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. 26. člen tega pakta pa določa enako zaščito vsakogar pred zakonom. Že več kot desetletje je spolna usmeritev v mednarodnem pravu človekovih pravic prepoznana kot osebna okoliščina, na podlagi katere se ne sme diskriminirati. Nobenega objektivnega razloga ni, da se istospolnim parom odreka dostop do civilne poroke. Takšna prepoved ne služi kakšnemu legitimnemu družbenemu namenu ali nacionalnemu interesu. To je preprosto zgolj diskriminacija. Istospolno usmerjenim se prepoveduje poroka zaradi negativnih stališč in prepričanj glede spolne usmeritve in spolne identitete. Včasih gre za zelo globoko ukoreninjene predsodke, ki žal napajajo kršitve človekovih pravic istospolno usmerjenih, biseksualcev in transseksualcev po vsem svetu. Vsaj 70 zakonov v Sloveniji diskriminira istospolno usmerjene je pokazal pregled (ne)enake zakonske obravnave istospolnih in raznospolnih partnerstev in položaja otrok in staršev v družinah dveh staršev istega in različnega spola. Poleg protidiskriminacijske zakonodaje in položaja otrok so avtorji analizirali zakonodajo na 7 temeljnih pravnih področjih: družinskega, civilnega, delovnega, prava socialne varnosti, gospodarskega, kaznovalnega in upravnega prava. In kaj so ugotovili? Da številni zakoni za različna področja življenja vsebujejo določbe, ki istospolna partnerstva in starševstvo v primerjavi z raznospolnimi brez utemeljenega razloga obravnavajo neenako. Recimo Zakon o službi v Slovenski vojski glede pravic družinskih članov vojakov, zlasti ob smrti ali invalidnosti. Ali pa opredelitev najbližje osebe v primeru, ko je ne določi sam uporabnik, v Zakonu o duševnem zdravju. Zaposleni (ne)registriran istospolni partner nima pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja in pravice do namestila dohodka za nego družinskega člana. In tako naprej in tako naprej…. Recimo tudi nekoliko slabši pravni položaj istospolnih parov, ki se niso odločili za registracijo partnerstva. V zakonodaji pojma neregistriranega istospolnega partnerstva ni zaslediti, po drugi strani pa je zunajzakonska skupnost moškega in ženske z zakonci skoraj izenačena. Kmalu ta prizor v Sloveniji ne bo več aktualen Avtorica ilustracije je Katerina Kalc. Objavljena je bila v naših brošurah Homofobija ni kul in Ljubezen je Ljubezen, namenjenih razumevanju in učenju človekovih pravic skozi razpravo o spolni identiteti in spolni usmerjenosti. Zbornik Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji je dostopen na: http:// www.mirovni-institut.si/zbornikpravni-polozaj-istospolnihpartnerstev-in-starsevstva-vsloveniji/. Izdal ga je Zavod za kulturo raznolikosti Open. Analizo so opravili dr. Neža Kogovšek šalamon, dr. mojca Zadravec, Nada Perčič in Iztok štefanec pod vodstvom dr. Barbare rajgelj. POd žArOmEtOm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 17 KO POMOČ DRŽAVE NI DOBRODOŠLA NEKAJ DEJSTEV O FINANCIRANJU AMNESTY AMNESTY INTERNATIONAL JE DOBRO POZNANA PO SVOJEM DELU NA PODROČJU ČLOVEKOVIH PRAVIC. PREDVSEM PO KAMPANJAH IN RAZISKAVAH. ZA SVOJE DELOVANJE PA TUDI NEVLADNE ORGANIZACIJE, KOT JE AMNESTY, POTREBUJEMO FINANČNA SREDSTVA. Na svetovni ravni sredstva posameznikov prinesejo 81 odstotkov vseh prihodkov, v slovenski Amnesty je ta delež nekoliko manjši (75). Za razliko od Slovenije v drugih državah precejšen delež sredstev posameznikov pomenijo tudi dediščine. Običajno gre za radodarne prispevke posameznikov, ki so dolga leta podpirali Amnesty in se ga spomnijo tudi v svoji oporoki. Nekaj prispevkov se v tujini zbere preko interneta, pomembni pa so tudi različni dobrodelni dogodki, ki spodbudijo darovalce, da podprejo delovanje Amnesty. To so na primer koncerti ali športni dogodki, prihodki katerih so namenjeni delu za človekove pravice. Za neodvisnost in nepristranskost delovanja Amnesty je pomembna tudi odločitev, da za raziskave in kampanjsko delo ne sprejemamo denarja od države. Sredstva države so dovoljena le za programe učenja človekovih pravic in ne smejo presegati 25 odstotkov proračuna. Delež tako pridobljenih sredstev je sicer mnogo manjši, v letu 2014 smo na primer v slovenski Amnesty iz tega naslova dobili dobra dva odstotka. Zaradi tega smo neodvisni od držav, politike in lobijev, gospodarskih interesov in različnih religij. To je zlasti pomembno, ker se pri svojem delu osredotočamo na kršitve, ki jih zagreši država. Tako se nam ne more zgoditi, da bi nam država odtegnila denar, ker bi bili preveč glasni pri opozarjanju na napake... Pomembno je tudi to, da nam naši donatorji in donatorke zaupajo, da se bomo v njihovem imenu borili na pravih področjih. Kar 95 odstotkov njihovih donacij je namreč ‘nenamenskih’. To pomeni, da ne zahtevajo, da sredstva porabimo za delo na točno določenem področju. Večino denarja lahko tako porabimo tam, kjer je situacija najbolj pereča. Tako smo tudi bistveno bolj fleksibilni in se lahko hitro odzovemo v kriznih razmerah, kot je na primer še vedno trajajoča kriza v Siriji. Svet je mogoče izboljševati na različne načine: s podpisovanjem peticij in pisanjem apelov, udeležbo na demonstracijah ali pa s finančno podporo drugim, da lahko ustvarjajo ta pritisk. Lahko naredite karkoli s tega seznama ali pa kar vse; odvisno od vašega časa in sredstev. Vsak prispevek šteje! HVALA! Vsem, ki Amnesty že podpirate in s tem prispevate za boljši svet. ŽELITE PODPRETI AMNESTY TUDI VI? Povsem preprosto je! Obiščite www.amnesty. si/ donacije, kjer so podrobneje predstavljene možnosti za odprtje trajnika, za namenitev dela dohodnine ali podatki za donacijo. Imate dodatna vprašanja? Z veseljem smo na voljo na 01 426 93 77 ali [email protected]. Foto: Tanja Ristič Pri pridobivanju teh se Amnesty najbolj zanaša na svoje podpornike in podpornice, ki nam mesečno prispevate določen znesek evrov po svoji izbiri. Te donacije nam prinašajo stalen in predvidljiv tok sredstev. To pomeni, da lahko natančno načrtujemo aktivnosti na področju varovanja človekovih pravic. Nove podpornike in podpornice pridobivamo z aktivnostmi, kot sta Direktni dialog, ki poteka na ulicah večjih mest, in Od vrat do vrat, ki ga izvajamo po različnih naseljih po Sloveniji. Samo izpolnite obrazec za odprtje trajnika in vse z banko bomo uredili v Amnesty. 81%+81%+ 75% 75% Miha Ahačič, vodja projekta Od vrat do vrat Globalno: preko 81 % prihodkov Amnesty namenijo posamezniki, torej individualne donacije. Amnesty Slovenija: 75 % prihodkov namenijo posamezniki. 18 VrtImO SVEt I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 BIČANJE RAIFA BADAWIJA BOLEČINE, PONIŽANJE, STRAH... V ZAČETKU LETA NAS JE PRETRESLA GROZNA NOVICA O NEHUMANEM BIČANJU RAIFA BADAWIJA, AKTIVISTA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IZ SAUDSKE ARABIJE, KI MU JE SODIŠČE, VEČINOMA ZARADI VZPOSTAVITVE SPLETNE STRANI, IZREKLO KAZEN 1000 UDARCEV Z BIČEM IN 10 LET ZAPORA. BIČALI NAJ BI GA 20 ZAPOREDNIH PETKOV, VSAKIČ PO 50 UDARCEV. ŽE PRVIH 50 UDARCEV 9. JANUARJA JE IMELO TAKO HUDE POSLEDICE, DA ZDRAVNIKI PRIHODNJI TEDEN BIČANJA NISO DOVOLILI. Po mnenju Amnesty je Raif zapornik vesti, ki ga je treba nemudoma izpustiti. Zanj smo si prizadevali na maratonu pisanja apelov 2014 in še zdaj. Po svetu se je zanj zavzelo že več kot milijon ljudi. Če se vi še niste - verjetno je, da se njegova situacija do trenutka, ko berete to novico, še ni uredila - vas prosimo, da se na www.amnesty.si/pisem-za-pravice pridružite peticiji zanj. Badawija so prvič na javnem mestu bičali 9. januarja; trajalo je približno pet minut, brez predaha. Bilo je zelo težko in naslednji DOBRI NOVICI IZ SALVADORJA IN NIGERIJE NAŠA PRIZADEVANJA REDNO PRINAŠAJO TUDI DOBRE NOVICE, ŽELELI BI VAS OPOZORITI NA DVE: POMILOSTITEV SALVADORKE, KI JE BILA ZAPRTA ZARADI SPLAVA, IN ZMAGO NIGERIJSKE SKUPNOSTI V PRAVNEM BOJU S PODJETJEM SHELL. Leta 2007 so 18-letno Guadalupe obsodili na 30-let zapora, potem ko so jo oblasti po krivici obtožile, da je namerno splavila. Salvador je januarja popravil krivico in jo oprostil. Pomilostitev daje upanje še 15 drugim, ki trpijo v zaporu zaradi podobnih obtožb. V Bodu v delti reke Niger je leta 2008 prišlo do dveh razlitij nafte. Glede tega so leta 2011 ljudje iz Boda v Združenem kraljestvu začeli sodni postopek proti podjetju Shell Petroleum Development Company of Nigeria. Šest let po razlitjih je postopek prisilil Shell v izvensodno poravnavo v višini 55 milijonov angleških funtov odškodnine. Več dobrih novic: www.amnesty.si/dobre-novice.2 Foto: Grzegorz Żukowski Badawija so oblasti aretirale junija 2012. Obtožili so ga, da je žalil islamsko vero in vzpostavil spletno stran za družbene in politične debate. Sojenje se je z omenjeno obsodbo sklenilo maja 2014, dodatno so mu naložili še globo milijon savdskih rialov in da desetletje po odsluženi zaporni kazni ne sme potovati v tujino. Za osvoboditev Badawija si ljudje prizadevajo po vsem svetu. Na fotografiji lokalni aktivisti Amnesty, ki so februarja organizirali protest pred saudsko ambasado v Varšavi. teden so zdravniki bičanje odsvetovali. Do konca marca (ko končujemo to revijo), ga več niso bičali, a kazen ostaja. Vmes se je izvedelo, da je vrhovno sodišče njegov primer poslalo nazaj kazenskemu sodišču, a glede tega ni na voljo dodatnih informacij. Bičanje je sprožilo mednarodno ogorčenje v obliki protestov in apelov posameznikov, pa tudi pri številnih vladah in v resoluciji Evropskega parlamenta. V Amnesty smo naročili zdravstveno oceno posledic bičanja, ki med drugim opozarja, da bi bili učinki nadaljnjih bičanj hujši od prvega. Več udarcev eden na drugega poveča možnost odprtih ran, te še povečajo bolečino in tveganje za okužbo, okužba pa še podaljša celjenje ran. Pomemben je tudi vidik psihičnega mučenja, saj se pri žrtvah takšnega krutega kaznovanja pojavljajo občutki strahu, zaskrbljenosti, poniževanja in sramu, težave s spanjem. Bičanje je po mednarodnem pravu prepovedano; redno izvajanje take krute in nehumane kazni je sramota za državo. Otroci in žena Raifa Badawija živijo v Kanadi, njegova soproga sodeluje tudi z Amnesty Kanada v svojih prizadevanjih za izpustitev moža. Kot je povedala enajstletna hčerka v intervjuju, očeta ni videla že dve leti; oblasti je prosila, naj njenega nedolžnega očeta izpustijo. Sin pa je sporočil vsem, ki si prizadevajo zanj: »Rad vas imam, ker pomagate mojemu očetu.« (A.F.) VrtImO SVEt I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 ZATIRANJE DAVČNIH ZLORAB IN EKONOMSKE TER SOCIALNE PRAVICE ZARADI IZOGIBANJA PLAČEVANJU DAVKOV IN KORUPCIJE SE OGROMNO DENARJA PRETOČI IZ JAVNE BLAGAJNE V ZASEBNE ŽEPE. KLJUB TEMU SE POGOSTO POSKUSI ODPRAVLJANJA DAVČNIH LUKENJ IZJALOVIJO ZARADI IZRECNIH ALI IMPLICITNIH GROŽENJ PODJETIJ, DA SE BODO PRESELILA DRUGAM, S TEM PA TUDI SVOJE INVESTICIJE IN SLUŽBENA MESTA. To je mednarodni problem, ki potrebuje mednarodno rešitev. Zagovorniki ekonomskih, socialnih in kulturnih (ESK) pravic začenjajo prepoznavati tesno povezavo med obveznostmi držav z vidika človekovih pravic in davčnimi prihodki. Čeprav se v nobeni pogodbi o človekovih pravicah ne omenjajo davki, temeljijo vsi dokumenti človekovih pravic, katerih uresničevanje predpostavlja porabo, na predpostavki, da bodo vlade uporabile sredstva za uresničevanje svojih obveznosti. K temu spadajo pridobivanje sredstev za ustrezno usposabljanje policije, vzdrževanje sodišč, zagotavljanje svobodnih in poštenih volitev, zagotovitev delujočega sistema osnovnega izobraževanja ali dostop do zdravstvene oskrbe za vse. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah najbolj izrecno omenja sredstva, saj od držav zahteva, da uporabijo ‘najvišja razpoložljiva sredstva’ za uresničevanje ESK pravic. Države uporabljajo različne vire za financiranje javne potrošnje, a običajno večino prihodka države predstavljajo davki. Davčni prihodki so zato kritičnega pomena za to, da je država sposobna v zadostni meri uresničevati zaveze človekovih pravic. Nekateri strokovnjaki raziskujejo, kako države porabljajo vire, tako da sledijo proračunom in izdatkom, da bi odkrili, ali si res prizadevajo za izpolnitev človekovih pravic. Ko ocenjujemo ‘razpoložljiva sredstva’, ne gre za to, koliko je dejansko na voljo, ampak koliko bi lahko bilo - legitimno - na razpolago, če bi se vlade potrudile. Skozi razprave o davčnih utajah in davčnem izogibanju, varčevanju, razvojnem financiranju po letu 2015 ter večanju premoženjske neenakosti se je pokazalo, kje se nahaja svetovno bogastvo in kdo ga nadzoruje. Odkritja so šokantna; ne le, da peščica ljudi in korporacij nadzoruje ogromno premoženja, sistemi, s katerimi vzdržujejo in povečujejo svoje premoženje, so zunaj nadzora posameznih držav. Na dan so prišla tudi pretresljiva odkritja o davčnih utajah mednarodnih korporacij. To pomeni, da se denar, ki bi sicer lahko bil porabljen za financiranje javne potrošnje, zmanjševanje revščine in uresničevanje človekovih pravic, pretaka v zasebne žepe preko tokov, ki so sicer legalni, a večinoma dojeti kot nepravični. Isti sistemi – davčne oaze in bančni računi v tujini – tudi pomagajo gibanju nezakonitega denarja. Protestniki pred Banko Anglije med vrhom držav G20, 1. april 2009. Poročilo Globalna finančna integriteta razkriva, da je razvijajoči svet med letoma 2003 in 2012 zaradi nezakonitih finančnih tokov izgubil 6,6 trilijona ameriških dolarjev; alarmantno je, da se ti tokovi povečujejo povprečno za 9,4 odstotka letno. Ti finančni tokovi – ki jih med drugim omogočajo tajnost davčnih oaz, anonimna podjetja in tehnike pranja denarja – so precej večji od celotne uradne razvojne pomoči državam v razvoju v istem obdobju, ki znaša 809 milijard ameriških dolarjev. Ironično je veliko držav, ki nudijo pomoč razvijajočim državam, tudi dom podjetjem, ki črpajo bogastvo teh istih revnejših držav, hitreje in v znesku, ki daleč presega prejeto pomoč. Te države so v nekaterih primerih tudi same vzpostavile te strukture – davčne oaze in bančništvo v tujini, ki jim to omogočajo. Treba se je lotiti poglobljenega raziskovalnega izpostavljanja, od primera do primera, nepoštenih sistemov, ki omogočajo uhajanje bogastva. Aktivisti za ekonomske in socialne pravice se morajo osredotočiti na mednarodne rešitve za davčne utaje. Kazanje s prsti na kršitelje in večanje mednarodne razvojne pomoči ni dovolj. To je skrajšana verzija bloga Audrey Gaughran, direktorice za globalna vprašanja in raziskave pri Amnesty International. Celotnega si lahko preberete na www.amnesty.si/vpliv-davcnih-zlorab (Prevod Jurij Benko). 19 20 AKtIVIZEm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 S. O. S. EVROPA! BEGUNCI IN MIGRANTI UMIRAJO NA POTI ČEZ SREDOZEMSKO MORJE. V LETU 2014 SE JIH JE UTOPILO NAJMANJ 3400. PRIDRUŽITE SE NAM IN SKUPAJ POŠLJIMO S.O.S. EVROPI. Z našo zdaj že večletno kampanjo S.O.S Evropa pozivamo evropske voditelje k ukrepanju, da bi preprečili trpljenje in umiranje ljudi, ki v Evropi iščejo zatočišče pred vojnami, preganjanjem, skrajno revščino... Države EU se namreč predvsem osredotočajo na utrjevanje meja in krepitev mejnega nadzora, namesto da bi jim v skladu z begunskim pravom, človekovimi pravicami in preprosto človečnostjo namenile pomoč in podporo. Več o tem si preberite na www.amnesty.si/sosevropa. IMATE MINUTO? IMATE 10 MINUT? Podpišite peticijo evropskim voditeljem. Fotografirajte se s sporočilom Najdete jo spodaj, ena je za vas, drugo pa dajte ali pošljite prijatelju, sosedi, očetu, sodelavki… Seveda ste vabljeni, da jih skopirate še več. S.O.S. EVROPA ŽIVLJENJA so pomembnejša od mej Izrezane peticije prinesite ali pošljite na naslov Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana Peticije bomo oktobra 2015 predali predsedniku slovenske vlade, miru Cerarju, kot enemu od evropskih voditeljev. Enako bodo naši kolegi naredili v drugih državah EU. in objavite svojo fotografijo s sporočilom na svojem FACEBOOKU, TWITTERJU ali INSTAGRAMU. Na primer takole: Več kot 3.400 ljudi je lani med begom v Evropo utonilo v Sredozemskem morju. Preprečimo umiranje v 2015: http://www.amnesty.si/zivljenja-pomembnejsa-od-mej Peticijo lahko podpišete tudi na: http://www.amnesty.si/zivljenja-pomembnejsa-od-mej IMATE MALO VEČ ČASA? Organizirajte akcijo, s katero opozorite na to, kar se dogaja na naših mejah, in/ali povabite čim več ljudi, da podpišejo peticijo. Akcijo lahko izvedete v vaši šoli, v mladinskem centru, na ulici,… sami ali skupaj s prijatelji, znanci,… Všeč mi je - Komentiraj - Deli z ostalimi 1.060 Potrebujete nasvet in materiale za to? Tukaj smo za vas: DELATE Z MLADIMI? pišite nam na [email protected], pokličite na Na spletni strani 01 426 93 77 ali si na www.amnesty.si/akcije http://sola.amnesty.si/sos-evropa preberite nekaj osnovnih nasvetov. najdete predlog delavnice in aktivnosti za mlade. OD EVROPSKIH VODITELJEV ZAHTEVAM: OD EVROPSKIH VODITELJEV ZAHTEVAM: Okrepitev operacij za iskanje in reševanje v Sredozemskem in Egejskem morju, Okrepitev operacij za iskanje in reševanje v Sredozemskem in Egejskem morju, pri Zagotovitev več varnih in legalnih poti v Evropo za tiste, ki bežijo pred konflikti Zagotovitev več varnih in legalnih poti v Evropo za tiste, ki bežijo pred konflikti in Naj s tretjimi državami, v katerih kršijo človekove pravice beguncev in migrantov, Naj s tretjimi državami, v katerih kršijo človekove pravice beguncev in migrantov, ne pri čemer naj sodelujejo vse države članice EU. in preganjanjem in so prisiljeni potovati po nevarnih poteh, ter dostop do mednarodne zaščite (statusa begunca), ko pridejo do evropskih mej. ne sodelujejo z namenom omejevanja (ali preprečevanja) migracij v EU. Podpis: čemer naj sodelujejo vse države članice EU. preganjanjem in so prisiljeni potovati po nevarnih poteh, ter dostop do mednarodne zaščite (statusa begunca), ko pridejo do evropskih mej. sodelujejo z namenom omejevanja (ali preprečevanja) migracij v EU. Podpis: Izrezane peticije prinesite ali pošljite na Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Izrezane peticije prinesite ali pošljite na Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. PRIDRUŽITE SE NAŠIMA MREŽAMA: ROMI V EVROPI, BEGUNCI AKtIVIZEm I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 21 JAILBREAK 2015: ZBIRANJE SREDSTEV + AKTIVIZEM + PUSTOLOVŠČINA Foto: AIS BLEJSKI GRAD JE BIL KONČNI CILJ ZANIMIVEGA NAČINA ZBIRANJA SREDSTEV Z IRSKE. A JAILBREAK NI LE ZBIRANJE DENARJA. NJEGOVA ENAČBA BI SE LAHKO GLASILA: ZBIRANJE SREDSTEV + OSVEŠČANJE OZ. AKTIVIZEM + PUSTOLOVŠČINA. V tekmovanju Jailbreak, ki so ga letos organizirali tretjič, so ekipe dveh študentk/študentov zbirale sredstva za dve nevladni organizaciji, Society of Saint Vincent de Paul in Amnesty International Irska. Vsa sredstva, zbrana pred in med tekmovanjem (s pomočjo spletnih in mobilnih donacij), se bodo razdelila med ti dve organizaciji. Letos so si zadali cilj 100.000 evrov, uspelo pa jim jih je zbrati 65.000. Gre za način doniranja, ki je nekoliko bolj znan v tujini: ljudje so pošiljali donacije za delovanje omenjenih organizacij, spodbuda pa jim je bila pustolovščina ekip, ki je po Evropi iskala tajno lokacijo, oni pa so jih spremljali preko spleta. Kako je potekalo? V Evropi so zbrali tajno lokacijo (lokacija X, ki je bila torej blejski grad), na katerega je morala ekipa prispeti v roku 36 ur, ne da bi pri tem porabila kaj svojega denarja oz. si je morala denar za pot sproti ‘naprositi’. Organizatorji so redno objavljali serijo namigov glede cilja. Tako je okoli 90 ekip slišalo prvi namig v soboto zjutraj sredi Dublina, najhitreje pa sta jih razvozlavala Hugh Wedlon in Ahmad Mu’azzam, ki sta kot zmagovalca prispela na cilj v nedeljo nekaj čez 13. In kako so se lotili zbiranja denarja za pot? Prosili so ljudi, kar je bilo lažje na Irskem, ker so ljudje pogosto vedeli, za kaj gre. »Naletela sva na varnostnika, ki je zjutraj na poti v službo na radiu slišal za Jailbreak in nama je dal 10 evrov,« nam je pripovedoval Stephen McLoughlin, eden od tekmovalcev. Dve tekmovalki sta si del sredstev za pot prislužili s prodajanjem poljubov na lica… Ahmad in Hugh sta zadnji ‘izziv’ (ladjica za SOS Evropa) naredila na Blejskem jezeru, potem pa stekla do gradu. Foto od leve proti desni Janez Kozamernik (prostovoljec AIS), Hugh Wedlon, Nataša Posel (direktorica AIS), Ahmad Mu’azzam, Miha Ahačič (vodja projekta zbiranja sredstev Od vrat do vrat pri AIS) in Metka Naglič (namestnica direktorice za kampanje in komunikacije). Ker smo kampanjska organizacija, je bila s tekmovanjem prepletena tudi ta dimenzija. Za Amnesty so se študentje odločili izpostaviti kampanji Stop mučenju in SOS Evropa: preden so prispeli na cilj so morali narediti tudi 4 kampanjske akcije. Na www.amnesty.si/jailbreak2015 preberite več, tudi o ‘zgodah in nezgodah’ v tekmovalcev. UNFOLLOWME: PROTI MNOŽIČNEMU NADZIRANJU DRŽAVNE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE IN VARNOSTNE AGENCIJE UPORABLJAJO MNOŽIČNI NADZOR ZA KOPIČENJE NAŠE ZASEBNE E-POŠTE, KLICEV, SPLETNIH ISKANJ, STIKOV, LOKACIJ TELEFONOV, SLIK SPLETNIH KAMER IN ŠE VEČ. V peticiji na www.amnesty.si/unfollowme-peticija pozovite ZDA, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo, naj takoj odpravijo množični nadzor brez razlikovanja (to pomeni, da nadzor zajame prav vse). Pozivamo jih, naj: 1. Odpravijo masovno nadzorovanje brez razlikovanja ter zagotovijo, da se nadzor komunikacij izvaja le s spoštovanjem mednarodnega prava človekovih pravic. 2. Zagotovijo, da se nadzor komunikacij izvaja le, če je ciljno usmerjen, temelji na zadostnih dokazih o nepravilnostih ter ga dovoli povsem neodvisno telo. 3. Javno naj bodo dostopna pravila in politike nadzora, vključno o tem, kako vlade delijo informacije z drugimi državami. 4. Zagotovijo naj transparenten in neodvisen parlamentarni in sodni nadzor nad pooblastili glede izvajanja nadzora. 5. Zaščitijo ljudi pred nadzorom brez razlikovanja s strani drugih držav. 6. Končajo deljenje obveščevalnih podatkov s tujimi državami, ko to podvrže komunikacije ljudi takemu nadzoru, da se krši mednarodno pravo človekovih pravic. Podpišite na: www.amnesty.si/unfollowme-peticija PODPISUJTE MOBILNE PETICIJE! Pošljite Amnesty na 2929. Več: www.amnesty.si/sms 22 PISmA rEšUJEJO žIVLJENJA I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 PIŠEM ZA PRAVICE DECEMBRA SMO POSLALI VEČ KOT 3 MILIJONE APELOV ZA ČLOVEKOVE PRAVICE ZDAJ ŽE TRADICIONALNI DECEMBRSKI MARATON PISANJA APELOV – PIŠEM ZA PRAVICE JE BIL PONOVNO REKORDEN. PO VSEM SVETU SO LJUDJE POSLALI KAR 3.245.565 APELOV, S KATERIMI SO OD VODITELJEV DRŽAV ZAHTEVALI SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC POSAMEZNIKOV. Kot že več let zapored so naši prostovoljci in prostovoljke tudi v Sloveniji organizirali dogodke pisanja in podpisovanja apelov, apele pa so pisali tudi na 46 šolah po vsej Sloveniji. Ocenjujemo, da je za pravice pisalo kar 6000 posameznic in posameznikov, skupaj smo zbrali več kot 13.000 apelov. Tokrat smo z apeli med drugim zahtevali naj ZDA izpustijo Chelsea Manning, zaprto, ker je Wikileaksu izdala tajne podatke, ki pa so kazali na morebitne kršitve človekovih pravic ameriške vojske. Naj Venezuela razišče mučenje Daniela Quientera, študenta, ki se je udeležil protestov. Naj Indija očisti onesnaženo območje Bhopala, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Naj Južna Afrika poskrbi, da ženske in dekleta v Mkhondu ne bodo več umirala ob porodu ali med nosečnostjo zaradi slabe zdravstvene oskrbe. In naj Slovenija zagotovi, da bodo imeli dostop do vode tudi vsi prebivalci romskih naselij. Pisali smo tudi pisma podpore Chelsea, Danielu, ženskam iz Mkhonda, prebivalcem Bhopala in romskega naselja Ribnica. Posebej se zahvaljujemo tudi našim dragim aktivistkam in aktivistom ter učiteljicam in učiteljem ter drugim mladinskim delavcem, ki so maraton pisanja apelov popeljali na vse konce Slovenije. KJE VSE SE JE PISALO ZA PRAVICE? Prostovoljci-aktivisti so samostojno pripravili akcije zbiranja podpisov na Metelkovi in Prešernovem trgu v Ljubljani, na promenadi ob Blejskem jezeru, v Piranu, Mladinskem klubu MIK Mansarda v Lendavi, študentskem naselju v Rožni dolini v Ljubljani, na gimnaziji Poljane v Ljubljani, na gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, v prostorih coworkinga na Tobačni v Ljubljani ter v Idriji. Posamezniki so zbirali podpise pod peticije v svojem krogu sodelavcev, prijateljev, družine... Podpise pod peticije so zbirali tudi v Mladinskem centru C.M.A.K. v Cerknu, Mladinskem centru Bistrica ob Sotli, Knjižnici Trbovlje ter v Kinodvoru v Ljubljani. Foto: Bartek Dolega Hvala vsem, ki ste prispevali svoj podpis, napisali pismo, v katerem ste zahtevali spoštovanje človekovih pravic, ali napisali besede spodbude ljudem, ki so jim pravice kršene. Chelsea Manning je decembra ravno praznovala rojstni dan. V OŠ Miklavž na Dravskem polju so ji zato poslali kup čestitk s spodbudnimi besedami. Akciji so se pridružili tudi študenti programa Erasmus v študentskih domovih v Rožni dolini v Ljubljani. PISmA rEšUJEJO žIVLJENJA I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE - AKCIJA 1/2015 23 Tako so apele pisali na OŠ Staneta Žagarja Lipnica. Maratonu pisanja apelov so se pridružili tudi v Klubu študentov Lendava. Naši prostovoljci so podpise zbirali tudi pred klubom Jalla Jalla na Metelkovi v Ljubljani. Kot vsa ta leta so bili tudi letos nadvse pomembni mladi po celi Sloveniji. Apele so pisali na 46 slovenskih šolah in dijaških domovih; njihovi izdelki - ponekod so bili apeli resnično inovativno zastavljeni - so nas navdušili. Vse zbrane apele smo poslali voditeljem držav, ki kršijo pravice posameznicam in posameznikom, za katere smo pisali. Apele za pravico do vode in ustreznih bivanjskih pogojev v romskih naseljih v Sloveniji smo predali predsedniku vlade, dr. Miru Cerarju. Nekatere je ob robu našega januarskega sestanka že prebral in obljubil, da bo poskusil čim prej najti rešitve. Z veseljem vam lahko sporočimo tudi že dobro novico iz Južne Afrike, natančneje iz Mkhonda, kjer ženske in dekleta niso imele dostopa do celovite zdravstvene oskrbe. Januarja je klinika v tamkajšnjem mestu Amsterdam delovni čas ordinacij za nosečnice z dveh dni razširila na vse dni v tednu. Dekleta in ženske tako lahko zdravnika obiščejo kadarkoli. Ta ukrep je zelo zmanjšal čakalne vrste, še posebej pomemben pa je za zaposlene ženske, ki jim zdaj ni treba več jemati dopusta, da lahko obiščejo zdravnika. Dekleta in ženske, ki delajo na kmetijah, za tak dopust niso plačane, kar je še dodaten razlog, da zdravnika ne obiščejo tako pogosto, kot bi bilo potrebno. To je prvi izmed naših in vaših uspehov. Upamo, da vam jih kmalu sporočimo še več. Decembra pa vabljeni, da se nam (ponovno) pridružite pri pisanju za pravice. Naj zaključim z besedami Chelsea Manning, ki jih je zapisala v zahvali za vsa pisma in čestitke, ki jih je prejela: »… želim se zahvaliti vsem za vaše prijazne in tople besede podpore.... Zaradi vas ostajam močna!« Jerneja Turin, vodja kampanj Tako pa so prostovoljci ob Blejskem jezeru sprehajalce vabili, da podpišejo peticijo za človekove pravice. DRAGE ČLANICE, DRAGI ČLANI, VABLJENI NA ZBOR ČLANOV AI SLOVENIJE 2015! PrIdrUžItE SE NAm V SREDO, 20. MAJA, V LJUBLJANI, V PrOStOrIH ČEtrtNE SKUPNOStI trNOVO (DEVINSKA ULICA 1B). 16.30 – 16.45 prihod in registracija 16.45 – 17.10 otvoritev zbora članov 17.10 – 19.45 finančno in vsebinsko poročilo za 2014*, volitve organov, finančni in vsebinski načrt za 2015, med drugim kampanja Unfollowme, in razprava o strateških ciljih za 2016-2019. 19.45 – 20.00 zaključek zbora članov * Letno poročilo 2014, ki bo predstavljeno na zboru članov, najdete v sredini te revije. VOLITVE Organi našega društva so: izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija (več o teh organih si lahko preberete na spletni strani www.amnesty. si pod zavihkom O nas). Kako se lahko potegujete za mesto v organih AIS? Člane in članice AIS, ki bi želeli kandidirati za petčlanski izvršni odbor AI Slovenija (IO AIS), za mesto v nadzornem odboru ali disciplinski komisiji, prosimo, pošljite svoje nominacije sedanjemu IO AIS do 5 dni pred volitvami, torej do 15. maja 2015. Članstvo v organih je prostovoljno in torej neplačano. Od kandidatov pričakujemo zavzetost, odgovornost in aktivno sodelovanje. Nominacije s kratkim življenjepisom in izjavo kandidata pošljite na e-naslov [email protected] ali po pošti na Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana (s pripisom Za izvršni odbor – kandidatura). Za več informacij se lahko obrnete na pisarno AIS (01 426 93 77). KDO LAHKO VOLI? Na zboru članov imajo pravico glasovanja posamezni člani in članice AIS. Glasujete lahko člani, ki ste poravnali članarino za preteklo leto, in novi člani, ki ste se v tekočem letu včlanili do enega meseca pred zasedanjem zbora članov. POMEMBNO! PRIJAVA: Prosimo vas, da se na zbor članov prijavite s prijavnico s te strani. Pošljite nam jo do 10. maja 2015 na Amnesty International Slovenija, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Prijavite se lahko tudi preko e-pošte ([email protected]) – sporočilo, prosimo, naslovite s Prijava na zbor članov, v prijavi pa navedite informacije iz obrazca prijavnice. NADALJNJE OBVEŠČANJE: podrobnejše informacije bodo bo objavljene na spletni strani www.amnesty.si od 20. aprila. Prijavljeni boste vsa gradiva in informacije prejeli po navadni ali e-pošti. Če imate vprašanja, nas, prosimo, kontaktirajte na 01 426 93 77 ali [email protected]. LEPA HVALA VSEM, KI PODPIRATE DELO AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE! Foto: Matej Peternelj OKVIRNI DNEVNI RED Amnesty International podpiram zato, ker verjamem, da z opozarjanjem in ozaveščanjem ljudi o krivicah in kršitvah človekovega dostojanstva premika in prebuja najgloblje temelje v naši zavesti in srcu: verjeti v Dobro in sočutje. Amnesty International Slovenije širi meje sveta, kjer človeško življenje še ostaja vrednota in kjer je beseda 'človeškost' vredna svojega pomena. Ivan Peternelj, igralec, podpornik AIS Vrednote, kot so svoboda, človekove pravice, dostojanstvo in pravičnost, so žive. Zavedamo pa se, da se lahko v rokah brezvestnih ljudi spremenijo v prazne besede. Zato je na nas, da jih ohranjamo žive z dejanji. Dejanji, ki pogumno in glasno povedo vsem tistim, ki kršijo človekove pravice, da jih opazujemo, vidimo in obsojamo. Da od njih zahtevamo spremembe tukaj in zdaj. In da tistim, ki so izkusili kršitve temeljnih človekovih in socialnih pravic, ljudem, katerih dostojanstvo je poteptano, sporočimo, naj vstanejo in se uprejo, saj za njimi pokončno stojimo podpornice in podporniki Amnesty International. Enotni, močni in vztrajni! Romana Zidar, podpornica AIS, članica izvršnega odbora, asistentka in raziskovalka na Fakulteti za socialno delo PRIJAVNICA NA ZBOR ČLANOV PRIJAVE DO 10. 5. 2015 Ime in priimek:..................................................................................................................Naslov: .................................................................................................................................................................... Telefon: .....................................................................................................................................E-naslov: ................................................................................................................................................................ gradiva mi, prosim, pošljite samo v elektronski obliki. Prijavnico pošljite v pisarno Amnesty International na Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Lahko se prijavite tudi preko e-pošte [email protected] (vključite vse zgornje podatke).
© Copyright 2024