SPREMLJEVALCI ZA OTROKE Z INZULINSKO ODVISNIM DIABETESOM
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP) določa osem skupin motenj oz.
primanjkljajev, zaradi katerih imajo otroci lahko posebne potrebe. Ena izmed skupin so dolgotrajno
bolni otroci, kamor sodijo tudi otroci z diabetesom.
Vendar diagnoza sama po sebi še ni zadostno merilo, da ima otrok posebne vzgojno-izobraževalne
potrebe in da zato posledično potrebuje usmeritev. Za usmeritev je potrebna ugotovitev, da bolezen,
zdravljenje ali morebitne posledice obojega pomembno vplivajo na otrokovo funkcioniranje v
vzgojno-izobraževalnem procesu, na njegovo uspešnost in učinkovitost (ZUOPP, VI. DBO).
Učenec s posebnimi potrebami je upravičen do dodatne strokovne pomoči (DSP) - v vrtcu največ 3
ure na teden, v šoli največ 5 ur na teden; od česar se 1 ura izvaja kot svetovalna storitev. Kdo, na kak
način, v kakšen obsegu in v katerem programu se bo dodatna strokovna pomoč izvajala presodi
komisija, ki otroka usmeri. Izvajalec ur DSP je nekdo od že zaposlenih na šoli/ustanovi, v kolikor pa
ustanova nima ustreznega sodelavca, ga (lahko) pridobi iz zunanjih ustanov.
Izvajanje ur se praviloma razporedi enakomerno preko celega leta; kadar pa je to smiselno (in
utemeljeno) pa se lahko izvajanje ur strne v npr. en teden - kot spremstvo na šolskem taboru; ali pa v
posamezne celotne dni za spremstvo na športnih dneh ipd.
Kot piše v Zakonu, ima otrok s posebnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih sam ne zmore zadovoljiti,
pravico do začasnega spremljevalca vse od vrtca pa do konca druge triade osnovne šole. Sem sodijo
tudi otroci z diabetesom, saj potrebujejo pomoč pri merjenju krvnega sladkorja, določanju odmerka
inzulina, računanju ogljikovih hidratov, pri rokovanju z inzulinsko črpalko, ukrepanju ob hipoglikemiji
in hiperglikemiji, predvidevanju ukrepov ob intenzivnejšem fizičnem naporu, stresu, itd. Ker vse to
zahteva od posameznika sposobnosti, ki jih otroci (vsaj do 12. leta) še nimajo razvitih, so torej
upravičeni do začasnega spremljevalca, ki potrebuje ustrezno znanje in usposobljenost.
Nekatere šole težavo s spremljevalci premagujejo tudi s fondom, ki ga dobijo kot sredstva za
nadstandard. V tem primeru lahko šola zaposli osebo za spremstvo – učenca z diabetesom, učenca z
vedenjskimi težavami, … Vendar pa vse šole ne dobijo omenjenih sredstev, kar je odvisno od občine
do občine.
Obstaja tudi možnost za zaposlitev spremljevalca preko javnih del, a so tudi ti resursi hitro izkoriščeni.
Finančno breme tako tudi v tem primeru pade na pleča šole. V kolikor gre za zaposlitev invalidne
osebe, Zavod za zaposlovanje prispeva 95 % dohodkov, ostalih 5 % pa šola. V nasprotnem primeru
mora šola prispevati vsaj polovico, kar pa je za mnoge šole popolnoma neizvedljivo.
Najboljša pot do pridobitve spremljevalca za otroka z diabetesom je torej pridobitev odločbe, na
podlagi katere je otrok upravičen do ur dodatne strokovne pomoči in/ali spremljevalca do zaključka
druge triade osnovne šole.
Zapisala
Ana Turšič
Specialna pedagoginja