žgečeva učna pot
UREDIL: Aleš Marđetko PRIPRAVILI: Janja Orovič in Rachela Škrinjar RAČUNALNIŠKA OBDELAVA: Timotej Notersberg DORNAVA, APRIL 2015 ŽGEČEVA UČNA POT KAZALO 1. Dr. Franjo Žgeč …………………..……………………………………………..……2 2. Štetje prometa…………….……………………………………………………..….…3 3. Čušekova domačija………….…………………………………………………….…..5 4. Dvorec……………………..…………………………………………………………..6 5. Kombinat………………….……………………………………………………..…...10 6. Gozd……………………….……………………………………………………..…...16 7. Mrtvi rokav……………………………………………………………………..….…23 8. Gnezdišče sive čaplje……………………………………………………………...….27 9. Reka…………………………………………………………………………….…….29 10. Travnik………………………………………………………………………………..50 11. Čistilna naprava………………………………………………………………………56 12. Kartiranje…………………………………………………………………………..…58 13. Spomenik padlim…………………………………………………………………..…59 14. Orientacija…………………………………………………………………………….60 15. Ribiška jama…….…………………………………………………………………....62 16. Čebelnjak………………………………………………………..……………………63 17. Cerkev………..………………………………………………………..…...………...66 1 ŽGEČEVA UČNA POT 1. dr. FRANJO ŽGEČ Navodilo: Pozorno si oglej film o življenju in delu dr. Franja Žgeča. S pomočjo podatkov, ki si jih izvedel v filmu odgovori na vprašanja. Kdo je bil dr. Franjo Žgeč? _____________________________________________________________________. S čim se je ukvarjal dr. Franjo Žgeč? _____________________________________________________________________. Ali je v Sloveniji danes ostalo še kaj v spomin na dr. Žgeča in kje? ___________________________________________________________________. Kateri politični opciji je pripadal? _____________________________________________________________________. Razloži pojem komunizem. _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________. Kakšen odnos je imel do študentov? _____________________________________________________________________. Kaj ga je vzpodbudilo k izdaji knjige »Ali je spolna vzgoja res potrebna?« _____________________________________________________________________. Kdaj je dan šole in zakaj ravno ta dan? _____________________________________________________________________. Poveži pojme v povezavi z njegovim službovanjem: OSNOVNA ŠOLA DORNAVA NIŽJI RAZREDI GIMNAZIJE PTUJ VIŠJI RAZREDI GIMNAZIJE MARIBOR ŠTUDIJ SLAVISTIKE LJUBLJANA Na kateri znani univerzi se je izpopolnjeval Žgeč? ____________________________________________________________________. Katero njegovo lastnost je ovekovečil z delom »Haloze«? ____________________________________________________________________. Katero njegovo delo je zrušilo tabu tistega časa? ___________________________________________________________________. 2 ŽGEČEVA UČNA POT 2. ŠTETJE PROMETA 1. Rezultate štetja neposredno zapisuj. Število registracij in zasedenost označi s črtami v kvadratu (ena enota I, 2 L, 3 U, 4 , 5 ). V rubriki ˝REGISTRACIJA˝ vpisuj v prvo kolono tiste avtomobile, ki imajo registracije domačega kraja, v drugo vpiši vozila z ostalimi slovenskimi registracijami, avtomobile s tujimi registrskimi tablicami pa označi po državni pripadnosti. Zasedenost označi s črto: če je osebni avtomobil polno zaseden, če je avtobus poln ali tovornjak naložen. Po končanem štetju seštej število enot v vsaki kategoriji. 2. Vsak učenec napiše poročilo o štetju. Iz njega naj bo razvidno, kje je štel promet, katera smer je bolj obremenjena, katere vrste prometnih sredstev prevladujejo, kolikšen delež med njimi zavzema posamezna kategorija, kakšne so registracije mimovozečih avtomobilov, kakšna je njihova zasedenost. Poročilo: 3 ŽGEČEVA UČNA POT List za štetje prometa Naselje: ______________________________________________. Lokacija štetja: _____________________________________________. Datum: _____________________________________________. Smer vožnje: _____________________________________________. Registracija DOMAČE OBMOČJE OSTALA OBMOČJA TUJA OBMOČJA osebni avto Kombi tovorni avto avtobus Traktor Kolo Ostalo (motorno kolo, kmetijski ali gospodarski stroj) Smer vožnje: _____________________________________________. Registracija DOMAČE OBMOČJE OSTALA OBMOČJA TUJA OBMOČJA osebni avto Kombi tovorni avto avtobus Traktor Kolo Ostalo (motorno kolo, kmetijski ali gospodarski stroj) 4 ŽGEČEVA UČNA POT 3. ČUŠEKOVA DOMAČIJA 1. Poimenuj vrsto hiše, pred katero si. ___________________________________________________________. 2. Hišo so zgradili iz lesenih brun, na katera so nabili mrežo iz močvirske rastline trstike, zamazali z ilovico in pobarvali z apnom, ki so mu dodali določeno barvo. Kako imenujemo ta način gradnje? ___________________________________________________________. 3. S čim je pokrita hiša? __________________________________________. 4. Ali so za pokrivanje takšnih hiš včasih uporabljali katero drugo kritino? ____________________________________________________________. 5. Poimenuj prostore v hiši (imena naj bodo v domačem narečju). ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 6. Skiciraj razporeditev prostorov v hiši 5 ŽGEČEVA UČNA POT 4. BAROČNI DVOREC Življenje v preteklosti Življenja ljudi v preteklosti ne bi poznali, če ne bi bilo ostankov zgradb, predmetov, risb, pripovedi in zapisov ljudi. V naši okolici je zanimiva zgradba. To je____________________________. Kje v dvorcu si videl to sliko? _____________________. Kako rečemo slikam, ki so slikane na strop oz. steno?________________________________. Dvorec je bil v preteklosti bogato opremljen. Od vsega tega je danes ostalo le malo. Kaj je v dvorcu danes?_______________________________________. Ali je dvorec lepo ohranjen?___________________. Katere plemiške družine so živele v dvorcu Dornava?_____________________________. Bogati gospodje, vitezi in graščaki so imeli svoje znake- grbe. Kje v dvorcu si videl/a kak grb? _________________________________________________________________________. Grajski park je bil v preteklosti lepo urejen. Kaj lahko danes vidimo v parku?_____________________________________________. 6 ŽGEČEVA UČNA POT Poimenuj tipična baročna glasbila, ki jih vidiš na slikah: ________________________ ________________ _________________ Dvorec v Dornavi velja za najlepše ohranjen baročni dvorec na Slovenskem Barok je obdobje v evropski umetnosti in kulturi. Razvil se je konec_________st. in trajal do sredine________st. V to obdobje je všteta tudi njegova nočna faza-____________. Domovina baroka je bila Italija in razvil se je iz pozne renesanse. V osrednji slavnostni dvorani se nahaja freska. Nastala je leta 1708 in je delo slikarja Johann Caspar Wagingerja. Naslikan je dogodek iz antične mitologije. Kaj upodablja freska v svečani dvorani? __________________________________________. Kaj je freska?______________________________. Od vsega razkošja in blišča so zdaj v sobah ostali le še štukirani stropi. Kaj je štukatura?__________________________________. 7 ŽGEČEVA UČNA POT Sobe v dvorcu so bile nekoč imenitno opremljene. Stene prostorov so krasile slikane tapete. Kateri motivi, ki so krasili slikane tapete so bili v baroku priljubljeni? ___________________________________________________. Dvorec je v preteklosti menjal veliko lastnikov. Po letu 1597 je bil dvorec v lasti rodbine___________________. Leta 1666 so ga kupili grofje_____________________. Po let 1793 je prišel dvorec v posest________________________, ki so ga temeljito prenovili. Konec 19. st. so Attemsi prodali dvorec grofom________________, ki ostanejo njegovi lastniki do konca 2. Sv. Vojne. Delo katere rodbine je današnja podoba dvorca?___________________ Vrt v dvorcu je pravo umetniško delo. Avtor vrta oz. vsaj njegove baročne predelave je bil verjetno Jožef Hueber. Zunanje dvorišče je urejeno kot antični gaj s fontano v sredini. Na skali sredi fontane je kip___________________. Barok je ljubil nenavadne prikazni. Kaj je bilo nekoč razvrščeno okoli fontane? _______________________________________. 8 ŽGEČEVA UČNA POT Oblačila v preteklosti Razkošna oblačila v živo rdečih, zelenih, modrih in rumenih barvah so bogato krasili z dragocenimi čipkami, trakovi, zlatimi vezeninami. Najpogostejša obutev so bili oglati gležnarji z okrasno zaponko in visoko peto v drugi barvi. Rdeče pete so bile znak plemenitega stanu. Približno tako so bili oblečeni v grajskih sobanah in dvoranah pred več kot 300 leti, tudi v dvorcu Dornava. So bili tako oblečeni tudi kmetje in revni ljudje? DA NE (Pobarvaj oblačila, ki so bila takrat v »modi«) 9 ŽGEČEVA UČNA POT 5. KOMBINAT Potek dela: 1. Med preučevanjem se razdelite na več skupin (šest), vsaka naj rešuje svoje naloge. 2. Razvrstite zbrane podatke. 3. Analizirajte podatke. 4. V primerjavi s sosednjimi ocenite kombinat glede na velikost, pridelavo in usmerjenost. Delovni list 1. skupina: Posestna sestava kombinata a) Velikost kombinata(v ha): b) Zemljiške kategorije: v ha število parcel oddaljenost od doma (v km) Njive Vrt Travnik Pašnik Sadovnjak Gozd Poročilo: 10 ŽGEČEVA UČNA POT 2. skupina površina namen Doma gospodarskega poslopja Hleva Drugega c) Nariši tloris kombinata na milimetrski papir (1 mm = 1 m). č) Zakaj ima kombinata takšno lego? 11 ŽGEČEVA UČNA POT 3. skupina: Pridelava poljščin a) Vrste poljščin poljščine posejana površina pridelek cena b) Kaj so pridelovali prejšnje leto? Napiši vrste poljščin (po količini pridelka). NAPIŠI POROČILO: 12 ŽGEČEVA UČNA POT 4. skupina: Živalska čreda a) Vrste živine: vrsta živine število pasma prirast cena b) Zakaj te pasme? c) S čim se prehranjujejo živali? 13 ŽGEČEVA UČNA POT 5. skupina: Tržna usmerjenost a) Oskrba in prodaja: Gnojila Semena komu prodajajo način dogovarjanja kaj pridelujejo zase vloga pospeševalcev izobraževanje Poročilo: 14 ŽGEČEVA UČNA POT 6. skupina: Mehanizacija a) Vrste Vrste število Poročilo: 15 ŽGEČEVA UČNA POT 6. GOZD GOLOSEMENKE 1. V tabelo zapiši značilnost posamezne golosemenke. V prazen okvirček nariši vejico (lahko jo tudi nalepiš). GOLOSEMENKA ZNAČILNOST SKICA VEJICE SMREKA JELKA BOR MACESEN KLEK TISA 16 ŽGEČEVA UČNA POT 2. Iz katerih značilnosti golosemenk izvira njihovo ime? _____________________________________________________________________ 3. Uvrsti golosemenke v sistem in na črte zapiši predstavnike posameznih vrst. GOLOSEMENKE _____________________________ ______________________ ______________________ _______________________ ______________________ ______________________ _______________________ 17 ŽGEČEVA UČNA POT 4. Oglej si sliki. Primerjaj smreko z jelko. Zapiši, v katerih dveh značilnostih se razlikujeta. JELKA SMREKA ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 5. Naštej, za kaj so golosemenke pomembne. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 6. Razmisli, kako bi lahko sami pripomogli k zaustavitvi uničevanja gozdov. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 18 ŽGEČEVA UČNA POT DREVESA IN GRMI Opis vzorčnega mesta: Ravnina Pobočje Greben G Tip gozda: Mešani gozd Listnati gozd Iglasti gozd 1. Navodila: v gozdu izberite primerno mesto (lahko prehodno, varno), izmerite približno površino 100m2 (s koraki). S pomočjo preprostega slikovnega ključa za določanje drevesnih vrst določite vrsto drevesa in zapišite njihova imena. a) Število dreves na 100m2: _______________ b) Število vrst: ______________________ c) Imena dreves: _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________. 2. Navodila: Od posamezne drevesne vrste odlomite majhno veijo z listi in jih shranite v plaenj. Če ne dosežeš vejic na drevesu, lahko pobereš odpadlo listje na tleh. Napiši ime drevesa in skiciraj lisrt! (v učilnici) Ime:_______________________ Ime:_______________________ 19 ŽGEČEVA UČNA POT Ime:_______________________ Ime:_______________________ 3. Navodila: Ob robu gozdu izberite primerno mesto izmerite približn površino. S pomočjo preprostega slikovnega ključa za določanje drevesnih vrst in grmov določite vrsto grma in zapišite njihova imena. Imena grmov: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 4. Navodila: Od posameznega grma odlomite majhno vejico z listi in jih shranite v pladenj. Napišite ime grma in skiciraj list (tudi plod, če ga imaš). Ime:_______________________ Ime:_______________________ 20 ŽGEČEVA UČNA POT Ime:_______________________ Ime:_______________________ 21 ŽGEČEVA UČNA POT KRIŽANKA Navodila: Rešitev posameznih nalog vpiši v ustrezno vrstico. Navpično prebrane črke poudarjenega stolpca bodo dale končno rešitev. Veliko uspeha! 1. Zelišče, znanilec pomladi 2. Orlova… 3. Žival v gozdnih tleh. 4. Eksperimentalna veda. 5. Kraljestvo v Sistemu živih bitij. 6. Iglavec. 7. Drevo (tudi letni čas) 8. Prenašalec nevarne bolezni. 9. Grm z živo rdečimi bolezni. 10. Najpogostejše drevo pri nas. 11. Gozdna stelja ali.... 12. Lasasti... 13. Strupena kača naših krajev. 14. Rastlina brez korenin. 15. Skupina rastlin, ki imajo cvetove. KONČNA REŠITEV:____________ 22 ŽGEČEVA UČNA POT 7. MRTVI ROKAV Skiciraj nastanek mrtvega rokava MERJENJE LASTNOSTI VODE V MRTVEM ROKAVU a) Opis opazovalnega mesta Element Opis ali meritev Kraj odvzema Dan in ura odvzema Opis odvzemnega mesta (bližina dotoka ali iztoka potoka ali reke, v naselju/izven naselja, v gozdu/ob travniku, bližina ceste, čemu je namenjena obala (kopališče, ribolov …) Širši opis mrtvega rokava (nadmorska višina, velikost, lega, nastanek, gospodarska pretočnost/nepretočnost, raba vode, ime porečja, ali pozimi zamrzne Opis vremenskih razmer (padavine sončno/oblačno, vetrovno/mirno – smer vetra, temperatura zraka) 23 ŽGEČEVA UČNA POT Opis na točki opazovanja (gibanje vode, barva, plavajoči delci, globina vode na odvzemnem mestu, opis vidnega življenja, opis dna (kamni/mivka/alge/smeti – odpadki) b) Temperatura vode Temperaturo izmerimo tako, da zajamemo vodo, vanjo takoj pomočimo termometer ter po 5 minutah odčitamo temperaturo. Temperatura = °C c) pH vode – reakcija vode V čistih vodah je pH v razponu od 4,5 do 8,5 kar pomeni rahlo kisel (7,1–8,5), nevtralen (7) ali rahlo bazičen (5,5–6,9). Takšen pH delajo vodi v njej raztopljeno huminske snovi in CO2. Nižji ali višji pH je znak osnaženja vode z industrijskimi odplakami. Reakcijo lahko odločimo s papirnim ali tekočinskim indikatorjem. Papirni indikator: kozarec 2-krat izperemo z vodo iz jezera, ki ga vzorčimo, nato ga napolnimo do treh četrtin in s pH indikatorjem odčitamo vrednost. pH = 24 ŽGEČEVA UČNA POT RASTLINE OB MRTVEM ROKAVU IN V NJEM Opazuj rastline, ki rastejo ob mrtvem rokavu in ob njem. 1. Napiši tri najbolj pogosta drevesa, ki jih vidiš ob mrtvem rokavu. ___________________________________ ___________________________________ ___________________________________ 2. Katere so tri najpogostejše rastline (nelesnate), ki rastejo v bližini vode? _______________________________________________________________ _______________________________________________________________ _______________________________________________________________ 3. Nariši eno rastlino, ki si jo opazil ob mrtvem rokavu v ustrezen prostor. Na črto zapiši njeno ime. _______________________________________________________________ 4. Ali opaziš kakšne rastline, ki rastejo pod vodo? Katere? _______________________________________________________________ _______________________________________________________________ _______________________________________________________________ 25 ŽGEČEVA UČNA POT 5. Natančno si oglej izbrano rastlino, ki raste pod vodo. Ali veš, kako se imenuje? Nariši jo v ustrezen prostor in zapiši njeno ime na črto. ________________________________________________________________ 6. Kaj si opazil, ko si rastlino potegnil iz vode? Kakšne ima liste in steblo? ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ 7. Primerjaj steblo in liste rastlin, ki rastejo ob robu mlake (obrežne rastline), s steblom in listi rastlin, ki rastejo pod vodo. Zapiši svoja opažanja. ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ 8. Ali opaziš kakšne rastline, ki plavajo na gladini vode? Katere? Ali imajo korenine? _______________________________________________________________________ _______________________________________________________________________ _______________________________________________________________________ 26 ŽGEČEVA UČNA POT 8. SIVA ČAPLJA Oglej si sliko in zapiši ime živali na črto. _______________________________________. Če si ugotovil/a za katero vrsto ptiča gre, odgovori na naslednja vprašanja. Kje v Dornavi imajo sive čaplje gnezda? _______________________________________. Siva čaplja gnezdi (obkroži)? a) Posamično b) V kolonijah Opiši sivo čapljo: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. S čim se prehranjuje siva čaplja? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. Kje gnezdijo sive čaplje in kakšne oblike gnezd pletejo? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. Kako počivajo sive čaplje? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 27 ŽGEČEVA UČNA POT Kako ločimo v zraku sivo čapljo in štorkljo? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. Nekaj časa jo opazuj s pomočjo daljnogleda, teleskopa. Zapiši nekaj ključnih besed za to vrsto ptic: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. Katere druge ptice še lahko srečamo v tem gozdu? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. Kje vse lahko opazimo gnezda? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 28 ŽGEČEVA UČNA POT 9. REKA PESNICA ŠIRINA IN PREREZ STRUGE Pripomočki: 1. 1 m dolga vrvica 2. meter 3. palica (s cm oznakami) Postopek: Izmeri širino reke v ravnem delu struge (in v rečnem okljuku) Globina vode: globina – le za plitve vode: Stopi v vodo. Ne zabredi, če je globlja od vaših škornjev. Preko struge položi palico in pravokotno nanjo vsakih 20 cm izmeri globino vode. Risanje prereza potočne struge: rezultate širine in globine vriši na milimetrski papir ter poveži točke med seboj. Dobil boš skico prereza struge. Najprej podatke vpiši v tabelo. širina struge 0 cm 20 cm 40 cm 60 cm 80 cm 100 cm Globina Opiši obliko potočne struge in razloži dejavnike nastanka. 29 ŽGEČEVA UČNA POT 1. BARVA VODE Pripomočki: 1. kozarec destilirane vode 2. bela podlaga Postopek: Prvi kozarec napolni z destilirano, drugega pa z vzorčno vodo. Kozarca postavi na bel papir in od zgoraj navzdol opazuj barvo vode v obeh kozarcih. Prikaz barve Vrste barve Označite s križcem PRIKAZ BARVE rumenkasta Rumena rumeno rjava Rjava rumeno zelena zelenkasta sivo rumena sivo rdeča Interpretacija barve vode : Barva ni nujno vedno znak onesnaženosti vode, je pa najbolj viden pokazatelj, da preverimo še druge lastnosti, če voda morda res ni onesnažena. Posebej moramo biti pozorni na nenaravne barve, kot so odtenki rdeče, oranžne ali pretirano zelene barve, saj so lahko v vodi raztopljene nevarne snovi. Rjavkasta, rumenkasta, sivkasta in druge naravne barve pa so običajno posledica erozijsko-akumulacijskih procesov v rečnem koritu ter porečju. 30 ŽGEČEVA UČNA POT 2. BISTROST VODE Pripomočki: 1. cev za ugotavljanje bistrosti 2. ribiški škornji Postopek: Bistrost vode meri v senci, s soncem za tvojim hrbtom, da bodo rezultati natančni in ponovljivi. Če sence ni, uporabi dežnik ali velik karton, da bo senca dovolj velika. Kdaj dno cevi izgine, lahko vsak vidi pri drugačni globini. Zato je najbolje, da opravijo določevanje bistrosti trije različni učenci. Vzorec vode nalivajte v cev, dokler pri gledanju naravnost skozi stolpec vode dna cevi ne vidite več. Medtem ko gledate, zavrtite cev, da ugotovite, ali so črne in bele površine še razločljive. Zapišite povprečno globino vseh treh učencev. Če pri polni cevi še vedno vidite črno-belo dno, zapišite globino bistrosti vode več kot 1 meter (dolžina cevi). Rezultati: bistrost vode = cm Razlaga: Bistrost je merilo čistosti vode in se lahko sezonsko spreminja. Večina naravnih voda ima bistrost med enim in nekaj metrov. Nizko vrednost (pod 1 m) lahko pričakujemo v visoko produktivnih vodah. Nizka vrednost je lahko tudi zaradi velike količine suspendiranih trdnih delcev. Izredno čista, neproduktivna jezera ali obalna voda okrog koralnega grebena imajo lahko bistrost med 30 in 40 m. 31 ŽGEČEVA UČNA POT 3. LEBDEČI MATERIAL V VODI Pripomočki: 1. precejevalnik 2. filtrirni papir 3. povečevalna lupa Postopek: Liter vzorčne vode precedi skozi fini filtrirni papir. Filtrirni papir razgrni in z lupo opazuj delno raztopljeni material ali delce lebdečega materiala. Rezultati: Ostanek na papirju (nariši) in opiši. Razlaga: Medtem ko reka teče, s seboj odnaša mulj, usedline in prodnike. Temu rečemo tovor. Raztopljene minerale voda prenaša v obliki raztopine, če je voda vrtinčasta, pa s seboj nosi tudi lebdeče delce, kar imenujemo suspenzija. Ko se vodni tok upočasni in reka nima več toliko energije, odloži težji material, drobne delce pa nosi še naprej. Lebdeči material, ki ga lahko opazimo le z lupo, kaže na poreklo vode. Voda in pot, ki jo je pretekla: s to analizo v pokrajini ugotovimo tudi onesnaženost vode, na kar kaže tuj oziroma nenaraven lebdeči material. Prisotnost lebdečega in raztopljenega materiala pa ni vedno znak onesnaženosti. 32 ŽGEČEVA UČNA POT 4. DOLOČANJE ONESNAŽENOSTI VODE Z INDIKATORSKIMI RASTLINAMI Pripomočki: 1. rastlinski ključ za ugotavljanje kakovosti vode Postopek: V obsegu 10 m od struge potoka in reke poglej, katere rastline rastejo. Rastlin ni potrebno trgati, dovolj je, da jih zabeležiš. Glede na prisotnost rastlin poskušaj določiti kakovost vode na različnih delih ob potoku. Uporabljaj ključ za ugotavljanje kakovosti vode. Rezultat: indikatorske rastline stopnja onesnaževanosti Razlaga: Nekatere rastline so zelo občutljive na prisotnost onesnaževalcev. Zaradi njihove prisotnosti rastline sploh ne rastejo, druge pa se razbohotijo. Po fizikalno-kemijskih in bakterioloških parametrih razporejamo vodovje v 4 kakovostne razrede: 1. razred: vodo lahko ob dezinfekciji uporabljamo za pitje in v živilski industriji.V taki vodi lahko živijo t. i. plemenite ribe (npr. potočna postrv in lipan). 2. razred: voda je primerna za kopanje, vodne športe, namakanje zemljišč, gojitev rib, za živalsko proizvodnjo. Za uživanje jo je treba očistiti. 3. razred: voda je močno onesnažena, komaj še uporabna za namakanje in za določene tehnološke namene. 4. razred: nedopustno onesnažena voda,v kateri vodni organizmi umirajo. 33 ŽGEČEVA UČNA POT 5. pH VODE Pripomočki: 1. papirni ali tekočinski indikator 2. elektrometrični pH meter Postopek: pH indikatorski papir 50 ali100 ml čašo vsaj dvakrat speri z vodo iz reke. V čašo do polovice nalij vodo, ki jo preiskuješ. Vzemi pH trak in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za beli konec in pazi, da se ne dotakneš kvadratov. Barvni konec namoči v vodo in počakaj, da se barva ne spreminja več (to lahko traja med 1 in 10 minut). Vsi štirje deli papirja morajo biti potopljeni. Trak vzemi iz vode in primerjaj barvo z barvami na škatli. Zapiši vrednost, s katero se ujema. Če je težko določiti vrednost, potrebuje papir dalj časa do polne reakcije. Papir še enkrat potopi v vodo in počakaj še eno minuto. Ponavljaj, dokler nisi prepričan, da je rezultat natančen. Če po desetih minutah ne moreš dobiti natančnega rezultata, poskusi z novim trakom pH papirja. Tekočinski indikator Vzorčno vodo nalij v epruveto do oznake, dodaj 3 kapljice reagenta in premešaj ter takoj primerjaj barvi lestvice in vode. Rezultati: pH vrednost = Razlaga: pH je mera za količino kislin v vodi, pravzaprav pa merimo koncentracijo vodikovih ionov. pH vode vpliva na večino kemičnih procesov v vodi. Čista voda (ki ni v stiku z zrakom) ima pH 7. Voda z nečistočami ima pH 7, če sta količini kisline in baze popolnoma enaki in uravnoteženi. Če je pH pod 7, je v vodi presežek kisline, če pa je nad 7 je presežek baze. Naravna, neonesnažena deževnica ima pH med 5 in 6, torej ima tudi deževnica na najmanj onesnaženih delih zemlje nekaj naravne kislosti. Ta kislost je posledica ogljikovega dioksida v zraku, ki je v deževnih kapljicah. Destiliran voda, ki je uravnotežena(izenačena) z zrakom, ima enak pH. Najbolj kisel dež ima pH okrog 4, izmerili pa smo tudi že mestno meglo, ki je imela pH 2. Večina jezer in vodotokov ima pH med 6,5 in 8,5, redko med 3 in10, najdemo 34 ŽGEČEVA UČNA POT pa tudi vode, ki so naravno bolj kisle zaradi rudnin v tleh (npr. sulfidi). Zaradi rudarstva lahko v vodotok pritečejo minerali, ki povzročajo zakisanje. Naravne bazične vode najdemo tam, kjer tla vsebujejo minerale, kot sta kalcit ali apnenec. Na pH vplivajo geologija tal, tip kamnin in prsti. Voda, ki teče po magmatskih kamninah, je navadno kisla. Kisle so tudi vode, ki tečeji preko sedimentnih kamnin, kot so peščenjak, skrilavec in glinenec. Voda, ki teče po apnencu in dolomitu, je navadno zaradi prisotnosti kalcijevega karbonata v trdi vodi bolj alkalna. Na pH vpliva tudi količina vode v pokrajini. Vode, ki tečejo po apnenčasti podlagi, vsebujejo mnogo hidrogenkarbonatov in so zato dobre pufrske raztopine z rahlo alkalno reakcijo, s pH med 7 in 8. V vodi raztopljeni kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati in CO2 tvorijo z vodo ogljikovo kislino. Tudi ljudje s svojimi aktivnostmi (promet, zgradbe, asfaltirane površine, kisli dež) spremenijo vrednost pH v vodi. Orjemo zemljo, da dež laže spira minerale in jih odnaša v reke. V prst dodamo umetna gnojila ali apno, da se spremeni pH prsti. Tudi to dež spira v reke. Kisle vode povzročajo korozijo in vplivajo na biološke ter kemijske procesa. Večje spremembe pH v vodi so lahko usodne za življenje v njej. Ličinke močeradov, žab in drugih dvoživk so zelo občutljive na nizek pH. Večina žuželk, dvoživk in rib v vodi, ki ima pH nižji od 4, ne more živeti. Slovenski normativ za pH reakcijo pitne vode je med 6,5 in 8,5. Največja dopustna koncentracija vodikovih ionov v vodi (po normativih ES) je 9,5, priporočena pa med 6,5 in 8,5, torej toliko, kolikor znaša slovenski normativ za vode. 35 ŽGEČEVA UČNA POT 6. STRMINA REČNEGA BREGA Pripomočki: 1. transektna vrvica 2. merilec nagiba Postopek: Izberi predel, ki je tipičen za rečni breg. Ne izberi predela, ki je na videz drugačen kot ostali. Transektno vrvico položi na tla pod pravim kotom na reko. To je linija vzorčenja ali transekt. Pri oddaljenosti 1, 2, 5 in 10 metrov ob transektu boš zabeležil nagib. Vzemi merilec nagiba in ga položi ob oznako 1 m na transektni vrvici. Odčitaj nagib rečnega brega. Enako ponovi pri oznakah 2, 5 in 10 m ter zapiši podatke. (Če je breg prestrm, ne hodi in ne raziskuj, ampak približno oceni le od daleč). Rezultati bodo pokazali, kako se rečni breg spreminja, ko se oddaljuje od vodnega roba. Rezultat: Strmina brega v stopinjah pri oddaljenosti: Razdalja 1m 2m 5m 10 m 20 m Stopinje Razlaga: Oblika rečnega brega je odvisna od hitrosti vodnega toka in odpornosti matične podlage. V meandru je zunanji breg strm, ker ga voda neprestano izpodjeda, notranji breg pa položen, ker tu voda odlaga material. Poznavanje oblike rečnega brega omogoča sklepanje na recentno preoblikovanje doline ter na procese, ki potekajo v porečju. 36 ŽGEČEVA UČNA POT 7. PADEC (STRMEC) VODNEGA TOKA Pripomočki: 1. daljša plastična prozorna cev za vodo 2. meter 3. merilec padca vodnega toka Postopek: Zgornji tok reke, potoka: 1. Dve enako veliki osebi stopita v strugo (če je varno) 10 m narazen, sicer ob strugo. 2. Spodnji drži merilec padca vodnega toka in skozi cevko pogleda zgornji osebi v oči. 3. Tretja oseba odčita padec vodnega toka na merilcu v stopinjah. Rezultat: Velikost vodnega padca = stopinj Nariši izmerjeni kot, ki kaže tok reke. Srednji in spodnji tok reke, potoka Daljšo plastično cev napolni z vodo in jo položi v strugo. Oba konca cevi dvigni nad vodno gladino tako, da voda ne izteče iz nje. Izmeri višino vodnih stolpcev nad vodno gladino. Razlika v višini vodnih stolpcev je velikost padca vodnega toka (v mm ali cm na določeno razdaljo). Velikost vodnega padca = stopinj Nariši izmerjeni kot vodnega padca 37 ŽGEČEVA UČNA POT 8. VONJ VODE Pripomočki: 1. zamašena steklenica z vzorčno vodo 2. Ballova lestvica vonjev Postopek: Plastenko napolni do polovice z vzorčno vodo in jo dobro zamaši. Rahlo jo stresaj pol minute, nato jo odpri in takoj povonjaj. Vonju določimo vrsto in moč. Vrsta vonja: Ballova lestvica moči vonja: A – brez vonja 0 – brez vonja B – vonj po trohnenju (plesni) 1 – zelo rahel vonj C – vonj po gnoju 2 – rahel vonj D – vonj po gnilobi 3 – zaznaven vonj E – vonj po fekalijah 4 – razločen, izrazit vonj F – vonj po ribah 5 – močan vonj G – vonj po kemikalijah H – vonj po zemlji Rezultati: Parametri vrsta vonja vode moč vonja skupna ocena vonja Razlaga: Vonj se pri čistih vodah ne pojavlja. Vonj po šoti imajo vode, ki tečejo iz močvirskih območij. Kadar je v vodi žveplova kislina (onesnaženost), ima voda vonj po pokvarjenih jajcih, organske snovi (beljakovine) pa vonj po gnilem. Vonj vode določajo hlapne snovi, raztopljene v njej. Odvisen je od temperature vode; toplejša voda ima močnejši vonj. 38 ŽGEČEVA UČNA POT 9. ŽIVLJENJE OBVODNEGA SVETA Vsaka oblika rečne doline ima določene značilnosti, ki kažejo, kako prijazna je dolina za divje živali. Označi tiste elemente, ki jih vidiš v dolini tekoče vode, ki jo preučuješ, in nato upoštevaj njihovo vrednost, pa boš ugotovil prijaznost doline in reke za divje živali. Pokrajinski elementi vrednosti Sklenjen gozd +3 Majhne zaplate gozda (npr. ob robu njiv) +2 Žive meje +3 Parki in igralne površine +1 Mešana raba tal +3 Divji rečni bregovi +3 Zaraščeni bregovi cest in avtocest +1 Jezera, ribniki, mlake +3 Nasad dreves +1 Obdelovalne površine –1 Večinoma zagrajeno –2 Zabetonirani rečni bregovi –2 Brez živih mej Brez gozda –3 –3 Seštej točke elementov, ki si jih obkrožil. Višji kot je rezultat, prijaznejša je dolina za divje živali (najvišja vrednost je 20 točk in najnižja – 11 točk). Negativen rezultat nasploh pomeni zelo slabo stanje doline za divje živali. Rezultat: dolina tekoče in stoječe vode – divje živali –2 Razlaga Reka, rečni bregovi in ozemlje v bližini reke so pomemben življenjski prostor za živali in rastline. Na to vpliva veliko stvari: tip prsti ali reka teče skozi gozd, polje ali mesto ali teče po hribovitem svetu ali po dolini v bližini morja. Reka vedno teče po dnu doline. Ta je lahko ozka ali široka, da se ti sploh ne zdi dolina. Rečni bregovi imajo bolj vlažno prst, ko pa so bolj oddaljeni od reke in se ozemlje dviguje, je tudi prst bolj suha. Kjer je prst vlažna preko celega leta, je zelo ugodno področje za živali in 39 ŽGEČEVA UČNA POT rastline, ki imajo rade vlažna tla. Drevesa ob rekah so dom za mnogo žuželke, od katerih so zaradi načina prehranjevanja odvisne ribe. Nekatere ribe se skrivajo v senci upognjenih vej in nekatere odlagajo jajčeca na podvodne korenine. Mrtve liste, ki padajo v vodo, pojedo majhne vodne živali, kot so ličinke enodnevnice in postranice, druge živali si med drevesnimi koreninami gradijo brloge. Drevesa, ki imajo rada vlago, so vrbe in jelše. Rastejo tam, kjer korenine sežejo v vodo. Kako vemo, da je rečni breg prijazen za divje živali? Ni vedno lahko. Območja, ki so popolnoma zelena in so nam všeč, mogoče niso zanimiva za živali, kot sta vidra ali ptič vodomec. Po drugi strani pa so bregovi, ki so za nas brezupni, zavetje mnogim živalim. V zgornjem toku reke so navadno strmi in visoki bregovi, kjer lahko rastejo le mahovi in rastline. Najpomembnejša je različnost dreves, grmov in rastlin, luknje oziroma stvari, za katerimi se lahko živali skrijejo, ter dober dostop do hrane in vode. Če pustimo drevesa, grme in divje rastline ter očistimo odpadke, se ob reki naseli presenetljivo veliko živali. Gladka zelenica, kjer se ne da skriti, brez okusnih rastlin in strmi bregovi pa niso gostoljuben rečni breg. 40 ŽGEČEVA UČNA POT 10. TRDOTA VODE Pripomočki: 1 tekočinski ali papirni indikator Postopek: Papirni indikator: Nekaj vode nalij v čist kozarec, ki si ga prej spral z vodo iz reke. Vzami papirni indikator za trdoto in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za plastični del. Za 1–2 sekundi pomoči trak v vodo tako, da so kvadrati v vodi. Po eni minuti (moker trak) primerjaj spodnji kvadrat z barvno skalo na škatlici. Zapiši vrednost, ki se najbolj ujema z legendo na škatlici. Tekočinski indikator: Epruveto do oznake napolni z vzorčno vodo. Dodajaj kapljice reagenta in jih štej. Dodajaj jih tako dolgo, dokler se barva vode ne spremeni iz roza v modro. 1 kapljica = 1° d = 10 mg CaO v litru vode Rezultati: Trdota vode = | Razlaga: Trdota je mera za skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcija in magnezija). Trda voda vsebuje veliko Mg in Ca, kar lahko tudi posredno izmerimo. Ta lastnost je neposredno odvisna od kamnin, po katerih teče voda. Magmatske kamnine so zelo trde. Voda, ki teče preko njih, slabo topi minerale. V takih vodah je nizka koncentracija kalcija in bikarbonata. Če reka teče po sedimentnih kamninah, ki so zelo drobljive, jih laže spira in raztaplja minerale v njih. Apnenec vsebuje veliko kalcijevega karbonata, zato ga je tudi v vodi veliko. 41 ŽGEČEVA UČNA POT Pri razvrstitvi glede na trdoto se upošteva nemška trdotna lestvica. Nemška trdotna stopinja ustreza 10 mg CaO v litru vode. V Angliji in Ameriki podajajo trdoto v mg CaCO3 v litru vode. Trdota vode Nemška lestvica Angleška lestvica Zelo mehka 0°–4° 0–50 mg/l CaCO3 Mehka 4°–8° 50–100 mg/l CaCO3 Srednje trda 8°–12° 100–150 mg/l CaCO3 Dokaj trda 12°–18° 150–200 mg/l CaCO3 Trda 18°–30° 200–300 mg/l CaCO3 Zelo trda Nad 30° > 300 mg/l CaCO3 Klasifikacija uporabnosti vode – glede na trdoto Do 4 °d zelo mehka voda Najboljša voda za pranje 4 °d–7 °d mehka voda Dobra za pranje, kopanje in pitje 7 °d–14 °d srednje trda Primerna za vse namene, dobra pitna voda, za pranje je potrebno dodati več pralnih sredstev 14 °d–21 °d trda voda Močno izločanje apnenca, velika poraba pralnih sredstev Nad 21 °d zelo trda voda Neprimerna za tehnične namene, močna usedlina apnenca 42 ŽGEČEVA UČNA POT 11. TEMPERATURA VODE Pripomočki: 1. termometer 2. vrvica Postopek: Naprej izmeri temperaturo zraka, ko je termometer še suh. Termometer obesi v senco in po 3 do 5 minutah odčitaj temperaturo zraka. Vrvico trdno pritrdi na termometer, si jo ovij okrog zapestja, da termometer ne zdrsne. Če je reka plitva, lahko primerno obut zabredeš v vodo, a ne več kot do višine škornjev. Če je voda globoka, z zajemalcem vzemi vzorec vode in vanjo potopi termometer ali pa ga priveži na vrvico in ga potopi v vodo. Pazi, da sonce ne sije neposredno na termometer. Termometer potopi do globine 10 cm za 3 do 5 minut, nato ga dvigni le toliko, da lahko odčitaš temperaturo. Če se da, naj bo termometer v vodi, ko odčitavaš temperaturo. Le-to hitro zapiši. Če se temperatura zraka močno razlikuje od temperature vode ali če je dan vetroven, se lahko vrednost na termometru, ko ga dvigneš iz vode, naglo spremeni. Temperaturi zraka in vode primerjaj Temperatura zraka: Temperatura vode: Razlaga: Voda, ki priteka iz zemeljske notranjosti, ima drugačno temperaturo kot površinske tekoče vode. Za dobro pitno vodo velja, da ima med 8 in 12 °C. Temperatura vode je odvisna od količine sončne energije, ki jo absorbirajo voda, prst v okolici in zrak. Močnejše sončno ogrevanje povzroči višjo temperaturo vode. Voda, ki izhlapeva s površine, lahko zniža temperaturo vode, a le v tankem sloju na površini. Temperatura vodnih teles je lahko različna zaradi zemljepisne širine, nadmorske višine, časa v dnevu, letnih časov, globine vode in drugih vplivov. Temperatura vode je pomembna, ker ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih interakcijah v vodnem telesu. Z zvišanjem temperature vode se zmanjša njena viskoznost, poveča se izparevanje, zato se suspendirane snovi laže in hitreje usedajo. Voda, ki so jo uporabili v proizvodnji (zlasti hladilne vode) in jo spustili v vodno telo, lahko zviša temperaturo nad normalno. Posledica toplotnega onesnaženja vode so povečanje hitrosti 43 ŽGEČEVA UČNA POT kemijskih reakcij in upadanje topnosti kisika. Povečanje metabolizmov vodnih organizmov povzroči hitrejšo rast in razvoj živih bitij v vodi, kar ima za posledico povečano porabo v vodi raztopljenega kisika. Če se količina kisika zmanjša, pride do odmiranja nekaterih vodnih rastlin in živali. Temperatura vode določa, katere rastline in živali so lahko prisotne, saj imajo vse vrste omejeno toleranco za zgornjo ter spodnjo temperaturo. Vpliva na število živali, kot so postrvi, ki potrebujejo hladno in s kisikom bogato vodo. Z naraščajočo temperaturo se topnost plinov manjša: Tlak Temperatura Topnost kisika 1013 Kpa 0 °C 14,6 mg O2/l 1013 Kpa 15 °C 10,06 mg O2/l 1013 Kpa 25 °C 8,2 mg O2/l 1013 Kpa 30 °C 7,55 mg O2/l S spreminjanjem temperature se spreminja tudi sestava združb, kar vpliva na sposobnost samoočiščenja vode. Poznavanje temperature vode nam lahko pomaga pri razumevanju, kaj se dogaja v vodnem telesu – brez neposrednega merjenja mnogih različnih stvari v vodi. Slovenski in normativ EU za najvišjo dopustno temperaturo pitne vode sta 25 °C, priporočena temperatura po normativih ES pa je do 12 °C. 44 ŽGEČEVA UČNA POT 12. PRISOTNOST DUŠIKOVIH SPOJIN V VODI Pripomočki: 1 Aquanal Ökotest Postopek: Dušikove spojine lahko z Aquanal Ökotestom merimo v ppm – posebej za amonijak, nitrit in nitrat, pri tem upoštevamo priložena navodila. Amonij NH4 (gnojnica, umetna gnojila) v vodi: epruveto napolni do oznake z vročo vodo, dodaj 10 kapljic reagenta1, premešaj. Nato dodaj 1 žličko reagenta 2, premešaj, dodaj še 1 žličko reagenta 2, premešaj in pusti stati 5 minut. Nato dodaj 15 kapljic reagenta 3 in premešaj. Po 7 minutah primerjaj nastalo barvo z lestvico. Nitriti NO2 (umetna gnojila) v vodi: epruveto do oznake napolni z vročo vodo. Dodaj 2 žlici reagenta 1, premešaj. Nato dodaj še 1 žlico reagenta 2 in eno minuto stresaj. Netopen ostanek ne vpliva na rezultat. Po 10 minutah primerjaj barvo z barvno lestvico. Nitrat NO3: nekaj vode nalij v čist kozarec, ki si ga prej spral z vodo iz reke. Vzemi trak za nitrat in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za plastični del. Za 1–2 sekundi pomoči trak v vodo tako, da so kvadrati v njej. Odvečno vodo stresi s traku. Po eni minuti (odkar je trak moker) primerjaj spodnji kvadrat z barvno lestvico na škatli. Zapiši vrednosti, ki se najbolj ujema. Rezultati: Prisotnost NH4 mg/l Prisotnost NO2 mg/l Prisotnost NO3 mg/l Razlaga: Rastline v sladki in slani vodi potrebujejo tri najpomembnejše hranilne snovi za rast: ogljik, dušik ter fosfor. Pravzaprav večina rastlin navadno rabi le tri hranilne snovi v enakih deležih in ne more rasti, če jih primanjkuje. Ogljik je relativno razširjen v zraku kot ogljikov dioksid, ki se raztopi v vodi, zato rast vodnih rastlin navadno omejuje pomanjkanje dušika in fosforja. V nekaterih primerih je omejujoč faktor svetloba ali snovi v sledeh (npr. železo). 45 ŽGEČEVA UČNA POT Dušik je v vodi v številnih oblikah: raztopljene molekule dušika (N2), organske snovi, amonij (NH4+), natrit (NO2) in nitrat (NO3), nitrat je navadno najpomembnejši. V vodnem ekosistemu so modrozelene ivke sposobne spremeniti N2 v amonijak (NH3) in nitrat (NO3-), kar lahko rastline uporabijo. Živali te rastline jedo, da dobijo dušik za tvorbo proteinov. Ko rastline in živali poginejo, bakterije razčlenijo proteinske molekule od amonijaka. Druge bakterije nato oksidirajo amonijak v natrit (NO2-) in nitrat (NO3-). Pri pomanjkanju kisika pa druge bakterije nitrat pretvorijo v amoniak. Natrit je navadno prisoten v vodi z malo raztopljenega kisika. Nitratna oblika dušika pride v vodo iz zraka (z dežjem, s snegom, z meglo ali usedanjem), z razpadanjem organskega materiala (v prsti in usedlini) ali zaradi dogodka s kmetijskih površin (kmetije dodajajo dušikova umetna gnojila, ki jih dež spere iz prsti). Dušik, ki se sprosti pri razkrajanju živalskih izločkov, odmrlih rastlin in živali, hitro porabijo rastline. Kadar se v jezerih ali vodotokih zveča količina omejujočega nutrienta, kot je dušik, postane voda obogatena, posledica pa je pospešena rast alg in drugih rastlin. Ta proces vode imenujemo evtrofikacija. Pretirana rast rastlin povzroči spremembo okusa in vonja pri vodi, ki jo uporabljamo za pitje, ali lahko neugodno vpliva na ribe in druge vodne živali. Skrb zaradi povišane količine dušika in fosforja v vodi je pogosto vezano na izlivanje odplak. Nasploh velja, da v vodi ne smemo zabeležiti dušikovih spojin, saj le te kažejo na razgradnjo beljakovin, ki so prisotne v vodi. Analize dušika v njegovih različnih oblikah so eden od značilnih pokazateljev sanitarnega onesnaženja voda. Sveže onesnažene vode vsebujejo zlasti organski dušik in amonij, večja vsebnost nitratov kaže na starejša onesnaženja. 46 ŽGEČEVA UČNA POT 13. SPIRANJE IN ODNAŠANJE PRSTI OB STRUGI Pripomočki: 1. manjše vedro 2. voda 3. lopatka Postopek: Poišči ravno površino, ki je poraščena s travo, ravno površino brez travne ruše (odstrani travno rušo), nagnjeno površje s travno rušo in nagnjeno površje brez travne ruše. Na teh 4 mestih zlij po liter vode. V tabelo vpiši, kako voda odteka (hitro pronica v prst, počasi pronica v prst, nastane bazenček, se oblikuje potoček, prst odnese …). Rezultati: poraščeno s travo neporaščeno ravna površina nagnjen teren Kje voda najlažje pronica v prst: Razlaga: Če je prst slabo prepustna ali celo neprepustna za vodo, ta v lužah ostaja na površju in je prst ne more vsrkati. Voda lahko pronica le v prsti, ki so porozne. Glinaste prsti imajo veliko poroznost, a le počasi vpijajo vodo. Z obdelovanjem se struktura prsti spremeni. Preorane prsti se ob uporabi težke mehanizacije zbijejo, zato vanje voda le s težavo pronica. Voda zato teče po površini in s seboj odnaša drobne delce. Na pronicanje vode vpliva tudi količina vode, ki je že v prsti. Če so zračni prostori že zapolnjeni z vodo, v njej ni več prostora za dodatno vodo. Prsti, ki so vlažne in slabo vpijajo vodo, so navadno v bližini rek ali jezer. Če voda težko pronica v prst, je verjetnost, da bo voda odtekla po površini v reko, večja. To pa ob deževju zviša verjetnost poplav. 47 ŽGEČEVA UČNA POT 14. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO Naštej vsaj 5 ribjih vrst, ki živijo v pesnici: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Nekatere ribje vrte so žal iz Pesnice že izginile. Naštej vsaj dve vrsti: ___________________________________________________________________________ Na močvirnih travnikih ob »stari Pesnici« in na sami reki najdemo tudi številne ptice. Naštej nekaj vrst ptic, ki živijo tam. ___________________________________________________________________________ 48 ŽGEČEVA UČNA POT Ob pesnici najdemo tudi številne rastline. Nekatere so tudi zaščitene. Naštej jih. ___________________________________________________________________________ Kdo skrbi za ohranjanje ribjega zaroda in čisto strugo in okolico »Stare Pesnice«? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 49 ŽGEČEVA UČNA POT 10. TRAVNIK Katera barva je v naravi najpogostejša? ____________________________ Kaj daje naravi to barvo (katero barvilo) in v katerih rastlinskih organih se nahaja? _______________________________________________________ 1. NALOGA Izberi list z vsake rastline in ga skiciraj. Pozoren bodi na listno ploskev in na listni rob. 1. RASTLINA 2. RASTLINA 50 ŽGEČEVA UČNA POT 2. NALOGA Dobro si oglej cvetove teh dveh rastlin. Skiciraj ju. Poišči prašnike in pestič. Z ustrezno barvo pobarvaj venčne liste. 1. RASTLINA 2. RASTLINA 3. NALOGA Oglej si korenine obeh rastlin. Za kaj jih rastlina potrebuje? _____________________________________________________________ Skiciraj obe korenini. 1. RASTLINA 2. RASTLINA 51 ŽGEČEVA UČNA POT 4. NALOGA Primerjaj stebli obeh rastlin. Opiši, v čem se razlikujeta in kaj imata skupnega. ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ S škarjami prereži stebli. Opazuj, kakšne oblike sta njuna roba. V tabeli skiciraj in ob tem zapiši, na kateri lik te spominjata. 1. RASTLINA 2. RASTLINA 5. NALOGA S pomočjo določevalnega ključa določi vrstni imeni izbranih rastlin in ju zapiši v tabelo. RASTLINA VRSTNO IME 1 2 52 ŽGEČEVA UČNA POT 6. NALOGA Na cvetočem travniku si izberi rastlino, katere cvet boš skiciral in opisal njegove gradbene dele. SKICA CVETA POIMENUJ GRADBENE DELE POMEN GRADBENIH DELOV 53 ŽGEČEVA UČNA POT 7. NALOGA Navedi, na katero vrsto opraševalcev je tvoj cvet prilagojen. Utemelji svojo odločitev. PRILAGODITEV NA OPRAŠEVALCE UTEMELJITEV Ali so cvetovi rastlin, ki te obdajajo, prilagojeni na iste opraševalce? Pojasni svojo odločitev. _______________________________________________________ _______________________________________________________ 54 ŽGEČEVA UČNA POT SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE 1. Sediš na travniku. Poglej okrog sebe in na kratko zapiši, kaj vse vidiš ali slišiš. ___________________________________________________________________________. 2. Ali vidiš kaj, kar tam nima kaj početi? Je mogoče kakšna stvar zmotila tvoj pogled? ___________________________________________________________________________. 3. Sedaj poglej v svoj nahrbtnik. S seboj imaš prav gotovo stvari, ki nikakor ne sodijo v naravo. Kako rečemo takšnim stvarem, ki ne sodijo v naravo ali pa ji celo škodijo? ___________________________________________________________________________. 4. Premisli in zapiši, katere druge stvari prav tako ne sodijo v naravo. Si mogoče kdaj na sprehodu po gozdu ali pa travniku že naletel nanje? ___________________________________________________________________________. 5. Kdo največkrat povzroča škodo v naravi s stvarmi, ki ne sodijo vanjo? ___________________________________________________________________________. 6. Ali se ti zdi takšno vedenje primerno? Kaj bi naredil, če bi videl sredi travnika ali gozda ležati neprimerne stvari? Kam odlagamo takšne stvari? ___________________________________________________________________________. 7. Ali bi znal našteti nekaj stvari, ki so v naravi še posebno škodljive? Izberi eno in napiši, zakaj je v naravi še posebno škodljiva. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 8. Kako lahko sam pripomoreš k čistejši naravi? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 9. Ali meniš, da je dobro ločevati odpadke? Zakaj? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 10. Ali se ti zdi pomembno, da skrbimo za naravo? Zakaj? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 55 ŽGEČEVA UČNA POT 11. ČISTILNA NAPRAVA 1. Kateri procesi čiščenja odpadne vode potekajo na ČN? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 2. Koliko vode dnevno očistijo na ČN? ________________________________________________________________. 3. Kakšni odpadki se poberejo iz odpadne vode? Ali takšni odpadki sodijo v kanalizacijo? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 4. Kaj je glavni namen čiščenja odpadne vode? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 5. Kateri organizmi tvorijo združbo aktivnega blata in kakšen je njihov namen? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 6. Kako učinkovito je čiščenje odpadne vode na ČN? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 7. Kateri proces čiščenja porabi največ energije na ČN? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 8. Kaj naredijo s presežnim aktivnim blatom? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 9. Ali je voda, ki pride iz postopka čiščenja, pitna? Razložite! ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 56 ŽGEČEVA UČNA POT 10. Katere snovi ostanejo v vodi po končanem postopku? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. 11. Zakaj zdravil, barv, dezinfekcijskih sredstev, kislin, fitofarmacevtskih sredstev, topil, ne smemo odvreči v kanalizacijo? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________ ________________________________________________________________. Shematsko prikaži, kako poteka čiščenje odpadne vode! 57 ŽGEČEVA UČNA POT 12. KARTIRANJE Nadaljuj pot proti naslednji postaji, sledi kartiranje (na obeh straneh ceste). Stanovanjske dele pobarvaj: rdeče, Obrtne: zeleno, gostinske in turistične: modro, banke in zavarovalnice: rumeno, javne in upravne stavbe: vijolično, trgovine: rjavo, športne površine: oranžno zdravstvene storitve: roza Karti uredi legendo in dodaj naslov. Katera funkcija prevladuje v tem delu naselja? Zakaj? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 58 ŽGEČEVA UČNA POT 13. SPOMENIK 1. Oglej si spomenike, posvečen žrtvam iz občine Dornava v svetovnih vojnah. Iz katerih vojn so žrtve? ___________________________________________________________________________. 2. Ugotovi v okviru katere države je bila večina ozemlje Slovenije v času prve svetovne vojne? ___________________________________________________________________________ 3. Na strani katere vojaško politične povezave je bila ta država v času prve svetovne vojne in katera zveza je bila njen glavni nasprotnik? ___________________________________________________________________________ 4. Na katerih velikih bojiščih/frontah prve svetovne vojne so se borili slovenski vojaki? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 5. Kateri okupator je v času druge svetovne vojne zasedel občino Dornava? ___________________________________________________________________________. 6. Razmisli, kateri so možni vzroki za žrtve med občani Dornave v času druge svetovne vojne. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 7. Navedi nekaj značilnosti te okupacijske politike. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 8. Razišči kako so Nemci poimenovali naselja občine Dornava v času druge svetovne vojne. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 9. Leta 1991 je Slovenija postala samostojna država. Del katere države je bila pred tem? ___________________________________________________________________________ 10. Datumsko in imensko navedi vse državne praznike povezane z dogodki osamosvajanja Slovenije! ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 59 ŽGEČEVA UČNA POT 14. ORIENTACIJA ORIENTACIJA ZEMLJEVIDA S kompasom in karto določi strani neba in poimenuj objekte, ki so obrnjeni proti posamezni nebesni strani. S (N): J (S): Z (W): V (E): Izmeri relativno višino med točko, na kateri se nahaja OŠ Dornava in cerkev na Polenšaku. Relativna višina znaša: _____________________________________________________ OBLIKOVANJE POVRŠJA Za delo potrebujemo: list, beležnico, zemljevid, pisalo Naloga: 1. nariši dve najbolj tipični obliki površja, ki prevladujeta v domači pokrajini: 60 ŽGEČEVA UČNA POT 2. naštej še druge oblike površja, ki so značilne za domačo pokrajino: ___________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________. 3. razloži nastanek nekaterih površinskih oblik (izberi jih sam): ___________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________. 4. Kakšna je možnost za izrabo posameznih delov – napiši rabo tal na posameznih delih, ki jih vidiš. ___________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________. 5. Določi vrsto naselja. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 61 ŽGEČEVA UČNA POT 15. RIBIŠKA JAMA V katerem delu občine se nahaja »Ribiška Jama«? ___________________________________________________________________________ _____________________________________________________. Kaj se je nahajalo v preteklosti na mestu, kjer je sedaj »Ribiška jama«? ___________________________________________________________________________ _____________________________________________________. Kdaj se je začela senacija »Ribiške jame«? ___________________________________________________________________________ _____________________________________________________. Kateri objekti se danes nahajajo tam? ___________________________________________________________________________ _____________________________________________________. V Ribiški jami se prirejajo številne prireditve. Naštej jih nekaj! ___________________________________________________________________________ _____________________________________________________. Katere ribje vrste danes najdemo v ribniku? ___________________________________________________________________________ _____________________________________________________. Koliko kilogramov je tehtala najtežja ulovljena riba (ščuka), ki danes preparirana krasi ribiški dom? ___________________________________________________________________________ _____________________________________________________. 62 ŽGEČEVA UČNA POT 16. ČEBELNJAK Čebele so na svetu že milijone let. Veš kaj o življenju teh pomembnih živalic? Čebelja družina s svojimi člani živi v____________________________. Če pa jim postavimo še stene in streho, dobimo hišico, ki ji pravimo ____________________. Nariši ga! Čebeljo družino sestavljajo: matica(imenujejo jo tudi kraljica in ve družini samo ena ter živi do 5 let. Njeno delo odlaganje jajčec iz katerih se potem razvijejo čebele), troti(trotov je v družini do nekaj tisoč. Živijo največ do 6 mesecev ali do izgona iz panja. Njihova skrb je oploditev matice in ker nimajo druge zaposlitve, jih imajo ljudje za lenuhe), delavke(delavk je v družini lahko do 80.000. V času paše je njihovo življenje zelo kratko, saj živijo le 6 tednov, tiste, ki prezimijo, pa največ 8 mesecev. V svojem kratkem življenju opravljajo različna dela: začnejo s čiščenjem panja, nadaljujejo s hranjenjem mladih čebel, gradnjo satja, stražarjenja pri vhodu v panj, njihova zadnja zaposlitev je nabiranje medičine). Obkroži: matico z rdečo, trota z modro in delavko z zeleno barvo. Čebele pridno nabirajo medičino, iz katere nastaja_____________ ali strd. Uporabljamo ga kot namaz na kruhu, domače zdravilo ali kot sladilo v pecivu. Čebele na nogah prinesejo tudi__________________________, zato temu pravimo obnožina. Vsebuje vse, kar čebele potrebujejo za svoj razvoj. Cvetni prah uporabljajo za boljše počutje. Čebele gradijo satje iz_____________, s katerega delamo sveče. 63 ŽGEČEVA UČNA POT Kot zdravilo uporabljamo tudi čebeljo smolo, imenovano propolis. Čebele jo nabirajo na nekaterih drevesih, da z njo zadelajo špranje v panju. Ljudje jo uporabljajo za hitrejše celjenje ran in kadar nas boli grlo. Tudi čebelji strup lahko uporabimo (na primer pri zdravljenju revme). Življenje ljudi je bilo v preteklosti zelo povezano s čebelami. Še danes rečemo: Priden kot________________________. Len kot________________________. Poznaš kakšen pregovor v zvezi s čebelo ali medom? Napiši ga. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. Če želi čebelar imeti korist od čebel, mora zanje skrbeti vse leto. Kako čebelar skrbi za čebele? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. Približno pred 250 leti je bil Anton Janša(1734-1773) pomemben čebelarski učitelj. Rojen je bil v Breznici pri Žirovnici. Danes stoji tam kopija njegovega čebelnjaka, ki si g lahko s starši kadarkoli ogledaš- Veliko boš o čebelarjenju izvedel tudi v čebelarskem muzeju v Radovljici. Obišči ga! Na fotografijah so pomembna čebelarjeva orodja. Imenuj jih in pripiši, za kaj jih čebelarji uporabljajo! __________________________ __________________________ ______________________________________ ______________________________________ 64 ŽGEČEVA UČNA POT 65 ŽGEČEVA UČNA POT 17. CERKEV Reši naloge: 1. Kako dolgo je že v Dornavi samostojna fara? ___________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________. 2. Kaj je bilo nekoč na prostoru kjer stoji današnja cerkev? ___________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________. 3. Kako dolgo so gradili današnjo cerkev? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 4. Kdo je zavetnik farne cerkve v Dornavi? ___________________________________________________________________________. 5. S pomočjo literature ali medmrežja opiši življenje zavetnice cerkve. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 7. V cerkvi poišči kip zavetnice. Zapiši kaj drži v rokah in razišči ter navedi simbolni pomen teh premetov. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 8. Poimenuj svetnika, ki je upodobljen na sliki levo od oltarja. ___________________________________________________________________________. 9. V katero nebesno smer je obrnjen glavni oltar cerkve – to velja za vse katoliške cerkve. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 66 ŽGEČEVA UČNA POT 10. Spodnji del zidu je iz apnenca – vidni so morski organizmi. Nariši organizme, ki jih vidiš. 11. Razloži zakaj so ostanki teh morskih organizmov vidni v kamninah čeprav se nahajamo daleč od morja? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________. 67 ŽGEČEVA UČNA POT LITERATURA – Brinovec, Slavko: Kako poučevati geografijo; Didaktika pouka, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana 2004. – Vovk Korže, Ana: Vodni svet Slovenije; Priročnik za interdisciplinarno proučevanje voda, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana 2004. – Pravdič, Irena: Učni listi Žgečeve učne poti, Dornava. 68 ŽGEČEVA UČNA POT 69
© Copyright 2024