(PDF, Unknown)

Glasilo VEZI izdaja Center za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem
december 2014, leto 42, št. 2 ISSN 1408-7839
Namenjeno je ohranjanju in poglabljanju stikov med Centrom in domovi otrok.
Odgovorna urednica in lektorica
Terezija Napečnik
Uredništvo
Tatjana Knapp, Fabio Feregotto, Katarina Lovko Kovačec,
Saša Fužir, Terezija Napečnik
Risba na naslovnici
Dragica Fermevc
Risbe
Gojenci in varovanci CUDV Črna
Oblikovanje in priprava za tisk
Unigraf - I. Senekovič, s. p., Prevalje
Tisk
Tiskarna Forma film - M. Žaže, s. p., Prevalje
Naklada
350 izvodov
Leto izdaje
December 2014
UREDNIŠTVO VEZI SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO IZBIRE ČLANKOV,
KI JIH OBJAVIMO V VEZEH.
POSLANIH PRISPEVKOV IN FOTOGRAFIJ NE VRAČAMO IN JIH NE HONORIRAMO.
Spoštovani bralci!
Prispevkov varovancev ne lektoriramo.
Uredništvo VEZI
KAZALO
BESEDA UREDNICE
INFORMATIVNA STRAN
SLUŽBENI MOBILNI TELEFONI
URNIK PREVOZOV
OD JANUARJA DO JUNIJA
ZAPISNIK
NOVI ORGANI ZA MANDATNO OBDOBJE 2014 – 2018
EVROPSKE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE V BELGIJI
POTOVANJE NA IGRE SPECIALNE OLIMPIADE V BELGIJO
MATP – 6. DRŽAVNE VODNE IGRE SPECIALNE OLIMPIJADE
RAZSTAVA »ŠPORTNIKI CUDV ČRNA NA KOROŠKEM NA SVETOVNIH IGRAH SPECIALNE OLIMPIJADE«
TUDI MI SMO BILI DEL SLOVENSKEGA TEKAŠKEGA PRAZNIKA
LJUBLJANSKI MARATON 2014
NA MARATONU V LJUBLJANI
POTAPLJANJE V UMAGU
PLANINSKA SKUPINA KAVKE IN IZLET NA BOČ
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN ODRASLIH S POSEBNIMI POTREBAMI
KAKO JE BILO NA FOLKLORNEM SREČANJU? (Vtisi plesalcev)
FOLKLORNA SKUPINA- MI SMO FAJN
MOJCA POKRAJCULJA
RADOVEDNI
OBISK PISATELJICE IN PRVI AVTORSKI ROMAN ZA LAHKO BRANJE
PRIPOVED O MOJIH POTOVANJIH S KNJIGO
KNJIŽNI KLUB
ŠPRTNE IGRE ...
MIKLAVŽ
MIKLAVŽ
TRADICIONALNI NOVOLETNI SPREJEM UPOKOJENCEV V TELOVADNICI CENTRA
KRAMPUS LAUF- POVORKA PARKLJEV
Intervju z delavko: URŠKA MORN
Intervju z uporabnikom: JAN JOŽE
E-QALIN
MOJ E-QALIN
ISKRICE
KOTIČEK ZA STARŠE
PRAVILNA ŽIVLJENJSKA ODLOČITEV
PAR KAPLJIC, PA TAKA SPREMEMBA
DNEVNI CENTER RAVNE
VDC NA PREVALJAH
MOJA ŠPELA
PA ŠE NEKAJ UTRINKOV IZ BOLNIŠKE …
RAZSTAVA LIKOVNIH STVARITEV FRANCIJA PONGRACA
MED JESENSKIMI POČITNICAMI JE BILO PESTRO …
TUDI PASTIRCI SMO PRIDNI IN VSAK DAN DELAMO KAJ LEPEGA, NOVEGA, ZANIMIVEGA, SLADKEGA ...
4
6
7
9
10
12
14
15
17
18
19
21
23
24
25
27
29
30
32
34
35
37
39
40
42
45
46
47
48
49
52
54
56
57
57
58
60
62
64
64
66
67
69
70
BESEDA UREDNICE
Dragi bralci!
Vsakič znova se razveselim novih Vezi. Za celoten uredniški odbor
so vedno izziv. Ko preletimo obdobje od junija do decembra, vidimo,
koliko stvari se je dogajalo, kje vse so naši varovanci sodelovali.
Predvsem na športnem (specialna olimpijada, MATP) in kulturnoumetniškem so znova blesteli (igra Mojca Pokrajculja, Romeo in Julija,
folklora, lahko branje).Vedno znova me tudi preseneča odziv
delavcev, ki za Vezi radi pišejo, sodelujejo in oddajajo prispevke – iz
raznih prireditev, nastopov, športnih dogodkov do čisto vsakdanjega
drobnega dela po skupinah, ki ga skoraj neopazno opravijo naši
delavci vsak dan. A je zelo pomembno in cenjeno. Skrb za to, da so
varovanci siti, čisti, zadovoljni, da je poskrbljeno za bolne… V enega
od takšnih dni bomo pokukali v intervjuju z našo delavko Urško in
varovancem Jožetom. Vsega ne moremo objaviti, nekaj utrinkov pa
vam ponujamo… Tudi s kakšnim neljubim dogodkom smo se srečali,
a tako pač je v življenju, ki ponavadi ni gladko kot miza. Treba je le
najti moč in voljo za naprej in se spopasti z nastalimi težavami.
Navsezadnje se učimo tudi na napakah.
Staršem ponujamo novo rubriko – Kotiček za starše - in že
vnaprej vas vabimo, da se opogumite in napišete karkoli, kar bi radi
delili z nami. Mami Anica in Erika nam bosta v tej številki zaupali svojo
izkušnjo.
V mesecu decembru seveda že diši po praznikih; in to v pravem
pomenu besede, saj se skoraj v vseh enotah lotijo peke peciva, zraven
spada seveda okraševanje; najprej so nas na praznike opozorili
najrazličnejši adventni venčki, nato pa okrašena drevesca. Zraven
spada program prireditev, ki je praznično obarvan, seveda tudi s
prihodom treh mož, ki bodo prinesli skromna darila. Sem pa vedno
bolj mnenja, da darila niso najpomembnejša. Le malo bi se morali
ustaviti, biti bolj pozorni do sebe in drugih, se spomniti na prijatelje,
sorodnike, prisluhniti osamljenim in potrebnim pogovora. Morda
narediti nekaj zase, se umiriti, umakniti od medijev in blišča luči, ki
nas silijo v potrošništvo. Trudimo se razmišljati dobre in sproščujoče
stvari, se komu prijazno nasmehniti, pospraviti stare zamere in deliti
ljubezen.
Vse najlepše v novem letu vam želim.
Terezija Napečnik
4
Natalija Romih
5
INFORMATIVNA STRAN
NASLOV:
CENTER ZA USPOSABLJANJE DELO IN VARSTVO
ČRNA NA KOROŠKEM
CENTER 144, 2393 ČRNA NA KOROŠKEM
TAJNIŠTVO CENTRA:
IRENA SLEKOVEC
TEL.: 02870 40 00
DIREKTORICA:
VOJKA LIPOVŠEK POLC
TEL.: 02 870 40 00
PEDAGOŠKI VODJA:
MATEJA REBOL
TEL.: 02 870 40 24
AMBULANTA CENTRA:
MOJCA TAJNŠEK
TEL.: 02 870 40 57, 02 870 40 58
VODJA POSLOVODNE SLUŽBE –
RAČUNOVODSTVO:
MONIKA POREJ
TEL.: 02 870 40 31
SLUŽBA ZA OSNOVNO OSKRBO:
DARJA KOTNIK
TEL: 02 870 40 28
VODJA OE IVO:
MARIJA STUDENČNIK
TEL: 02 870 40 44
VODJA DNEVNEGA
CENTRA NA RAVNAH:
DARINKA MARINČ
TEL: 02 82 23 838
VDC ČRNA:
MAJDA KERT
TEL.: 02 870 50 54
VDC KOVAČ:
IVAN PLESEC
TEL.: 02 870 04 71
BE PREVALJE:
MELITA KORDEŽ DREZGIČ
TEL.: 02 621 03 96
VDC RAVNE:
DANILO GREGOR
TEL.: 02 82 24 282
VDC MUTA:
DARINKA KRIŽAN KRAJNC
TEL.: 02 87 61 368
VDC SLOVENJ GRADEC:
DARKA GOLOBINEK
TEL.: 02 88 29 840
SOCIALNA DELAVKA:
MIHAELA PAČNIK
TEL.: 02 870 40 26
KADROVNICA:
POLONA KRIVONOG
TEL.: 02 870 40 21
PSIHOLOG:
IGOR RADOVIČ
TEL. 02 870 40 32
PRAVNICA:
ŽANA AVBERŠEK
TEL. 02 870 40 27
FAX CENTER:
02 870 40 20
E-mail CENTRA:
SPLETNA STRAN:
TRANSAKCIJSKI RAČUN:
ID za DDV ŠTEVILKA:
[email protected]
www.cudvcrna.si
01 100-6030269843
SI20966407
6
7
Jacklyn Glažar
8
URNIK PREVOZOV
URNIKI PREVOZOV
RELACIJA
URA PRIHODA
URA ODHODA
(v petek)
(v ponedeljek)
MARIBOR
16. 30
08. 00
LJUBLJANA
17. 00
08. 30
CELJE
16. 30 ali po dogovoru
10.00
VELENJE
16.00
10.30
Postajališča na glavnih avtobusih postajah:
MARIBOR: stoji na glavni AP na peronu 15 ali 16.
LJUBLJANA: stoji na glavni AP na peronu 28.
Rezervacije prevozov:
na telefonsko številko: 02 870 40 00,
vsak delovni dan, do srede za tekoči teden.
9
OD JANUARJA DO JUNIJA
OD JULIJA DO DECEMBRA
Julij
-
Letovanje v Dobrni
Letovanje v Topli
Indijanski tabori v Topli
Taborniški tabori v Jazbini
Avgust
Vključevanje varovancev v aktivnosti 59. turističnega tedna v Črni
Sodelovanje na Poletni fešti v delavnicI Florian Globasnica
Izobraževanja za delavce
September
Letovanje parov v Salineri
Letovanje v Salineri
Letovanje v Moravskih Toplicah
Nastop folklorne skupine na Poljani; stojnica izdelkov CDC
Maša v cerkvi v Črni
Nogometni turnir v Črni – v okviru nogometne lige SOS
Šola v naravi Debeli Rtič
Začetek E – qalina
Seja sveta staršev
Letovanje v Moravskih Toplicah
Sprejem za ekipo CUDV Črna na evropskih igrah v Belgiji
Dan prostovoljcev CUDV Črna
Oktober
Posvet Iz prve roke Dobrna
Strokovna ekskurzija URI SOČA
Kolesarski turnir v Slovenj Gradcu
Kros v organizaciji ŠD CUDV Črna
Udeležba na 6. teku okrog bajerjev na Dragi
Ogled nastopa folklorne skupine France Marolt v Črni
Planinski izlet na Boč
1. srečanje folklornih skupin v Vuzenici v organizaciji CUDV Črna, VDC Muta
Obisk otrok vrtca Solzice iz Raven na Koroškem
Ogled koncerta Karitas v Črni
10
-
Udeležba skupin za samopomoč CUDV Črna na srečanju skupin za
samopomoč v Mislinji
1. seja sveta uporabnikov
Obisk srednje vzgojiteljske šole Metlika
Udeležba na Ljubljanskem maratonu – 5 tekov za 125 nasmehov
Aktivnosti jesenskih počitnic
Odhodi domov za praznike
November
Predavanje za uporabnike Nasilje in odgovornosti ob tem
Državne igre MATP v CUDV Črna
Druženje otrok in mladostnikov DC Ravne s III. OŠ Slovenj Gradec
Obisk vrtca, OŠ Žerjav in I. triade OŠ Črna – ogled igrice Mojca Pokrajculja
Ogled nogometne tekme Kolumbija: SLO v Ljubljani
Letovanje skupine varovancev v Moravskih Toplicah
Udeležba na prireditvi Mi pa bukve beremo v koroški osrednji knjižnici Ravne
na Koroškem
Parlament uporabnikov CUDV Črna
Orientacijski pohod planinske skupine Kavke
Večerja z varovanci, ki so Center zastopali navzven
Udeležba na koncertu Karitas v dvorani Golovec Celje
Predstava skupine Radovedni ROMEO IN JULIJA V Mestnem gledališču v
Ljubljani
December
Otvoritev razstave Francija Pongraca v CSD Ravne in razstava izdelkov VDC
Črna
Novoletni sprejem za prostovoljce
Druženje s sosedi – novoletni sprejem
Predavanje za zdravstvene delavce o terapiji z baklofensko črpalko
Udeležba na košarkarskem turnirju v Žalcu
Sprejem za upokojence Centra
Nastop dramske skupine z igrico Mojca Pokrajculja v osrednji knjižnici dr.
Franca Sušnika na Ravnah
Božično novoletne prireditve (Miklavževanje, izdelava novoletne dekoracije,
peka peciva, čajanke, bazar, ples parov, čarodej Andrej, prireditev za športnika
leta, božični filmi v zbornici, Božiček in dedek Mraz za CUDV in dislocirane
enote, Bachovi cvetni plesi, stilska preobrazba, talenti CUDV, ples v zbornici z
živo glasbo, silvestrovanje…)
Pripravil: Feregotto Fabio
11
ZAPISNIK
1. Konstitutivne seje SVETA STARŠEV, ki je potekala dne 20.09.2014
DNEVNI RED:
1. Konstituiranje Sveta staršev za mandatno obdobje 2014- 2018
2. Potrditev dnevnega reda seje Sveta staršev
3. Izvolitev predstavnika Sveta staršev v Svet Centra in njegovega namestnika
4. Poročilo o realizaciji Delovnega programa za prvo polletje 2014
5. Finančno poročilo za obdobje januar – junij 2014
6. Zaključki Revizijskega poročila in odzivnega poročila za leto 2013
7. Vprašanja in pobude staršev
8. Razno
Ad 1:
Volitve v Svet staršev so potekale na srečanju staršev v CUDV-ju, 07.06.2014.
SKLEP 1:
Svet staršev soglasno potrjuje mandate članom Sveta staršev za mandatno obdobje 20142018 oziroma sovpadajoč z mandatom Sveta Centra.
Svet staršev imenuje za predsednika Sveta staršev VILJEMA DONAU.
Za namestnico predsednika Sveta staršev imenuje IRENO HUDI.
Ad 2:
SKLEP 2:
Svet staršev potrjuje dnevni red 1. Seje Sveta staršev.
Ad 3:
SKLEP 3:
Svet staršev za predstavnika v Svet Centra soglasno izvoli FRANCA URŠNIK ter za
njegovega namestnika VILJEMA DONAU.
Ad4 +5:
Vojka Lipovšek Polc poda kratko poročilo o realizaciji Delovnega programa ter finančno
poročilo za prvo polletje z naslednjimi poudarki:
Delovni program za prvo polovico leta je bil v celoti realiziran.
Nekaj je bilo tudi dodatnih aktivnosti, ki jim je zavod sledil v ožjem in širšem okolju.
Izvedeno je bilo izobraževanje zaposlenih znotraj samega centra (zaposleni, ki so
se udeležili izobraževanj predajajo znanje).
Veliko se dela na projektih, tudi mednarodnih, zato se je posebej izobraževala ena
delavka.
Rezultat prve polovice finančnega poslovanja je pozitiven.
V razpravi Viljem Donau pozitivno oceni naslednje: prilagoditev programa trenutnim
razmeram, izvedbo notranjih izobraževanj ter sodelovanje v različnih mednarodnih
projektih.
12
Sprejme se
SKLEP 4:
Svet staršev se seznani s Poročilom o realizaciji Delovnega programa ter s finančnim
poročilom za prvo polletje 2014.
Ad 6:
Direktorica Lipovškova predstavi zaključke revizijskega poročila in odzivnega poročila za
leto 2013 ter poudari predvsem ugotovitve glede nepravilne prevedbe plač v plačne
razrede v letu 2008.
Svet sprejme
SKLEP 5:
Svet staršev se seznani z zaključki Revizijskega poročila za leto 2013 in z Odzivnim
poročilom za leto 2013.
Ad7:
Franc Uršnik poda informacijo glede urejanja postopkov za možnost uveljavljanja
povračila stroškov oziroma t.i. hranarin.
SKLEP 6:
Svet staršev podpre g. Uršnika ter g. Krajnca, da zadevo izpostavita na pristojnih
institucijah ter poskušata pridobiti informacije glede možnosti uveljavljanja le-teh.
Ga. Sešelj izpostavi vprašanje glede dodatnih mest v programu VDC.
Direktorica Lipovšek Polc odgovarja, da nima nobenih informacij glede širitve oziroma
povečanja mest.
Ga. Hudi izpostavi čakanje na prevoze v petkih in ponedeljkih.
Sprejme se
SKLEP 7:
Na roditeljskem sestanku, 04.10.2014, se poda informacija glede pravočasnih prihodov na
avtobusne postaje oziroma odhode kombijev.
Ad 8:
Direktorica poda informacijo, da se je CUDV odločil za pridobitev standarda kakovosti Equalin.
Jožef Krajc izpostavi dobro sodelovanje s CUDV-jem pri oskrbi Karlija po operaciji ter v
procesu rehabilitacije.
Zapisala:
Mihaela Pačnik
Predsednik sveta staršev:
Viljem Donau
13
NOVI ORGANI ZA MANDATNO OBDOBJE
2014 – 2018
V tej jeseni smo izvolili - dobili nove organe za mandatno obdobje 2014-2018
SVET CENTRA – konstitutivna seja je bila 10. 11. 2014
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Erih KURNIK, predstavnik ustanovitelja – predsednik,
Polona KRIVONOG, predstavnica delavcev Centra – namestnica predsednika
(namestnica Terezija NAPEČNIK)
Petra KUNC, predstavnica ustanovitelja
Helena BEZJAK BURJAK, predstavnica ustanovitelja
Stanka VAUH, predstavnica ustanovitelja
Marija KOČIVNIK, predstavnica Sožitja,
Franc URŠNIK, predstavnik staršev, (namestnik VILJEM DONAU)
SVET STARŠEV – konstitutivna seja je bila 20. 9. 2014
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Viljem DONAU (predstavnik VDC Ravne)-predsednik in namestnik
za Svet Centra,
Irena HUDI (predstavnica domskega varstva)namestnica predsednika,
Franc URŠNIK (predstavnik VDC Črna)- predstavnika v Svetu Centra
Danica OZIMIC (predstavnica VDC Kovač)
Irena SEŠELJ (predstavnica VDC SG
Jožef KRAJNC (predstavnik VDC Muta)
Jože SEDELŠAK (predstavnik domskega varstva)
Drago KLANČNIK (predstavnik usposabljanja)
Vesna SAVIČ (predstavnica usposabljanja
SVET UPORABNIKOV – konstitutivna seje je bila 24. 10. 2014
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Sabina ZIRENSTEIN, BKS-predsednica
Benjamin VOLKER, usposabljanje
Svetozar KOVAČ, IVO-II. nadstropje
Sebastjan BAJT, IVO-I. nadstropje
Manfred KRŽIŠNIK, SS Ravne-namestnik predsednice
Tomaž OZIMIC, VDC Črna +Kovač
Liljana BOGDANIČ, VDC Ravne
Vlado ALDRIJAN, VDC SG
Aleksander JESENK, VDC Muta
14
EVROPSKE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE
V BELGIJI
V začetku septembra je olimpijsko mesto Antwerpen, ki je najboljše športnike
sveta gostilo leta 1920, pozdravilo več kot dva tisoč specialnih olimpijcev iz 58
evropskih držav. Med njimi je bilo tudi dvajset slovenskih, ki so tekmovali v
atletiki, plavanju, balinanju, kolesarstvu in namiznem tenisu.
V tokratni odpravi je bilo zopet kar lepo število športnikov našega centra. Mojca Šmon
in Franci Pongrac sta tekmovala v balinanju, medtem, ko sta svoje sposobnosti v
kolesarjenju merila Zoran Valenčič in Katja Černe. V atletiki pa je tekmoval Simon Klep,
varovanec VDC Ravne, sicer pa član društva Sožitje Mežiške doline.
Pot na igre se je za nas začela v Ljubljani, kjer smo po celonočni vožnji preko Avstrije,
Nemčije in deloma Nizozemske prispeli v belgijsko mesto Dessel, kjer so za nas pripravili
poseben program, ekipa pa je imela tudi priložnost za zadnje treninge pred pričetkom
tekmovanj. V teh treh dneh, kolikor smo jih preživeli v tem simpatičnem mestu, smo
doživeli toliko lepega, da je to skoraj nemogoče opisati. In prav zato je ob slovesu stekla
tudi katera solza.
15
Po otvoritvi iger, ki so tokrat potekale pod sloganom »Dobre predstave si zaslužijo
bučno občinstvo.« so se pričela tekmovanja. Zaradi oddaljenosti smo praktično cele
dneve preživeli na tekmovališčih ali ob njih. Bilo je naporno, vendar so nasmehi na licih ter
številna nova doživetja in mnoge prijetne izkušnje premagale utrujenost.
Trinajst dni od doma je za marsikaterega športnika bila kar huda preizkušnja, zato
smo se še toliko bolj veselili vožnje po Celovški proti hali Tivoli, kjer so naše junake
pričakali vsi najbližji. Skupaj z njimi je prišlo tudi 28 osvojenih medalj. Med junaki
tokratnih iger so bili tudi športniki našega centra, saj so se domov vrnili s šestimi
medaljami.
Na prisrčnem sprejemu v domači telovadnici so Katjo, Simona, Francija, Zorana in
Mojco pozdravili tako varovanci kot županja občine Črna mag. Romana Lesjak. Športnike
je pozdravila tudi podpredsednica društva Sožitja Mežiške doline gospa Milena Verhnjak,
ki je ob koncu svojega nagovora vsem športnikom našega Centra zaželela še obilo
podobnih uspehov v prihodnje. Ob koncu sprejema je seveda sledil trk s šampanjcem in
pogostitev s torto za vse prisotne.
Silvo Polc; prof. šp. vzg.
16
POTOVANJE NA IGRE SPECIALNE
OLIMPIADE V BELGIJO
V Črni so nam pripravili poslovilni program, na kar smo se s kombijem peljali v
Ljubljano. Tam so se nam pridružili še drugi športniki iz cele Slovenije. Z Brnika smo šli z
avtobusom direktno v Belgijo. Spali smo kar na avtobusu. Vozila sta nas dva šoferja, ki
sta se menjala.
V Belgiji smo morali v vrsti počakati na sprejem, bilo je ogromno avtobusov.
Pripravili so otvoritveno slovesnost s plesnimi, akrobatskimi skupinami in s pevci.
Prižgali so olimpijski ogenj.
Želel sem si enkrat v tujino na tekmovanje. Tu smo morali delati po pravilih, če ne,
so te diskvalificirali. Sodniki so bili »ojstri«. Dovolili so mi, da sem pokleknil na eno
nogo, ko sem balinal. Takoj drugi dan sva imela z Mojco trening, naslednji dan pa že
tekmo. Osvojil sem 2. mesto. Bil sem presenečen, zadovoljen, fajn je bilo. Drugi dan
sem bil prost in sem počival, ogledali smo si okolico. Na naslednji tekmi sem se izredno
potrudil, ampak ni mi uspelo zbiti nasprotnikove krogle. Sodnik je pokazal, da je konec
tekme, šli smo sedet na stole, nato so nam povedali, katero mesto smo dosegli. Osvojil
sem 3. mesto. Od veselja se mi je smejalo. S tekmovanjem sem zaključil, zato sem
navijal za druge tekmovalce. S tekmovalci iz drugih držav smo se pozdravljali, nismo se
mogli pogovarjati, ker ne znam angleško, nemško.
V Belgiji je bilo lepo, dobra hrana, malo preveč vroče, veliko zabave, vendar sem
težko čakal, da pridem domov in delim svoje veselje z domačimi.
Franci Pongrac
(zapisala M. Kordež)
17
MATP – 6. DRŽAVNE VODNE IGRE
SPECIALNE OLIMPIJADE
6. novembra 2014 smo v bazenu našega Centra organizirali 6. DRŽAVNE IGRE
SPECIALNE OLIMPIJADE - MATP.
Iger se je udeležilo 38 tekmovalcev iz 13 različnih ustanov iz celotne Slovenije.
Naš Center so zastopali Potočnik Tilen, Makovec Matjaž in Majdič Bernarda.
Tekmovanje je potekalo na treh nivojih. Na vsakem nivoju je bilo pripravljenih pet
aktivnosti, ki so vsebovale elemente brcanja, ciljanja, škropljenja, hoje in teka, orientacije
v bazenu…
Ker vsi tekmovalci niso mogli biti v bazenu istočasno, smo za tiste, ki niso bili v
bazenu, pripravili razvedrilni program, kjer jih je obiskal čisto pravi gusar. Za dobro voljo
tekom celotne prireditve pa je skrbel Juvan Damir.
Vsi tekmovalci iger so bili zmagovalci - zaradi svojega truda pri izvedbi aktivnosti,
premagovanju strahu in ovir.
Jana Stopajnik
18
RAZSTAVA »ŠPORTNIKI CUDV ČRNA NA
KOROŠKEM NA SVETOVNIH IGRAH
SPECIALNE OLIMPIJADE«
Še tik pred koncem leta nam je vsem, ki nam je šport
blizu, uspelo pripraviti na ogled zanimivo razstavo pod
zgornjim naslovom. Otvoritev razstave je potekala v
galeriji Kulturnega doma v Črni na Koroškem 16.
decembra, sam ogled le-te pa je širši javnosti na voljo do
10. januarja prihodnje leto.
Vzrokov za nastanek te razstave je kar nekaj:
povabilo občine Črna na Koroškem, da tudi naš Center
sodeluje pri oblikovanju olimpijskega muzeja, ki bo v
prihodnosti nastal v kraju. Drugi razlog je bil, da ravno v
letu 2014 praznujemo 25 let izbora športnika in
športnice našega Centra. Tako smo sami sebi želeli
podariti darilo za ta lep jubilej. K sodelovanju smo
pritegnili dr. Karlo Oder iz pokrajinskega muzeja Ravne
na Koroškem, ki je celotno stvar tudi strokovno vodila.
Sama razstava je zelo bogata s slikovnim materialom
kakor tudi ostalimi arhivskimi dokumenti, ki pričajo o
začetkih in poteku razvoja športne aktivnosti v našem
Centru.
19
S to razstavo se daje možnost pregleda dogajanja v specialni olimpijadi, z namenom,
da se širši javnosti prikaže bogato in uspešno športno udejstvovanje oseb z motnjo v
duševnem razvoju.
Rdeča nit te razstave pa so vsekakor predstavitve posameznih svetovnih igre od
daljnega leta 1991 naprej z vsemi sodelujočimi športniki in spremljevalci iz našega Centra
ter njihovimi spomini in anekdotami.
Športnike in vse varovance Centra so na njihovi športni poti spremljali vsi zaposleni,
vsak na svoj način. Nekateri so skrbeli za njihovo dobro počutje, drugi so z njimi
preživeli številne ure treninga, tretji so jih prevažali, spremljali, bodrili - vsi pa so se veselili
njihovih uspehov. Hvala vsem, ki ste s športniki delili veselje, zadovoljne poglede in
pomagali pisati srečo na njihova lica. In ta razstava je nedvomno lepa ter bogata
dediščina vsega tega.
Silvo Polc, prof. šp. vzg.
20
TUDI MI SMO BILI DEL SLOVENSKEGA
TEKAŠKEGA PRAZNIKA
Lansko leto so v Centru za usposabljanje delo in varstvo Radovljica začeli s projektom
»5 tekov za 5 nasmehov«.
Idejni vodja projekta, bivši vrhunski duatlonec in atletski trener, Klemen Dolenc, je
petim uporabnikom CUDV Radovljica omogočil brezplačno udeležbo na petih
rekreativnih tekaških prireditvah in brezplačno strokovno vodeno vadbo pod svojim
vodstvom. Ob tem je poskrbel še za sponzorje in ustrezno opremo vseh tekačev.
Zaradi doseženih rezultatov ter zadovoljstva idejnega vodje, uporabnikov in vseh, ki
so jih pri tem opazovali, so letos zastavili projekt še nekoliko širše na 125 nasmehov.
Nasmehe je treba deliti.
Zato se je letos projekt »5 tekov - 5 nasmehov« razširil še na ostale štiri Centre za
usposabljanje delo in varstvo - Črna, Draga Ig, Dobrna in Dornava, ter s tem omogočil
nastop na tekaških prireditvah še večjemu številu oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Glavni cilj projekta je integracija oseb z motnjami v duševnem razvoju v širše socialno
okolje. Inkluzije ne moremo doseči na način, da za osebe z motnjami v duševnem razvoju
na tekaških prireditvah organiziramo dodatno kategorijo, ampak, da tečemo skupaj z
njimi v skladu z osnovnim načelom fair playa: »Vedno tekmujem po svojih najboljših
21
močeh - na zmago! Torej brez popuščanja ali usmiljenja do drugačnih.«
Ker imamo v našem Centru precej športnikov, željnih dokazovanja na različnih
tekaških tekmovanjih, smo seveda bili povabila v projekt »5 tekov za 125 nasmehov« zelo
veseli in ga zgrabili z obema rokama. Bili smo kar na nekaj tekaških prireditvah in od
povsod so se naši tekači vračali zadovoljni. Tako smo se v nedeljo, 26. 10. 2014, udeležili
tudi teka na 10 km in polmaratona na 21 km v okviru 19. Ljubljanskega maratona. Dan, ki
smo ga preživeli v Ljubljani bo marsikomu ostal še dolgo v spominu, predvsem pa bo dal
motiv za naslednje tekaške podvige. Uroš, Damijan, Sašo in Štefka so uspešno premagali
10 kilometrsko razdaljo, Janez pa je še enkrat premagal 21 km. Ognjeni krst na tej
prireditvi smo s pretečeno 10 kilometrsko razdaljo premagali tudi Tina, Vojka in Silvo.
To posebno doživetje je dalo tekačem in spremljevalcem še dodaten motiv za
prihodnje leto. V projekt »5 tekov za 125 nasmehov«, ki ga bomo vsako sezono zaključili s
tekom na Ljubljanskem maratonu, pa seveda vabimo vse ljubitelje teka. Skupaj bomo
trenirali, tekli in seveda najpomembnejše - množili in delili bomo nasmehe.
Silvo Polc, prof. šp. vzg.
Marička Vidner ”Noč čarovnic”
22
23
24
25
26
PLANINSKA SKUPINA KAVKE
IN IZLET NA BOČ
Planinska dejavnost v Centru za usposabljanje, delo in varstvo ima bogato zgodovino.
Nekateri od starejših članov Kavk so aktivni planinci že od otroštva, ko so prišli na
usposabljanje v Center.
Planinsko pohodništvo je pri nas dejavnost, ki ponuja obilo priložnosti za učenje
veščin planinstva, za medosebno učenje, sodelovanje in utrjevanje vezi, spoznavanje
novih znanj, narave, krajev, gora. Obenem planinstvo pri nas nudi izzive, potrjevanja ter
sprostitev.
Pri nas se lahko pohvalimo, da smo v zadnjih 15 letih obredli poleg domačih vrhov
tudi veliko zahtevnih slovenskih vrhov in različna gorstva v tujini. Obiskali smo Dolomite,
Karnijske Alpe, Dinarsko gorovje in še nekatera druga gorovja. V Centru Črna pa poleg
pohodov, izletov in izobraževanj redno izvajamo še večdnevne planinske šole in tabore,
kjer se vsakič bolj podrobno posvetimo kateri izmed planinskih tem.
V planinski skupini deluje 31 uporabnikov, 4 delavci centra in 3 prostovoljci.
Pohvalimo pa se lahko tudi s planinsko izobrazbo in usposobljenostjo delavcev in
prostovoljcev, saj zadostujemo kriterijem Planinske Zveze Slovenije po usposobljenih
planinskih vodnikih, mentorjih in izkušenih gornikih. V naši skupini sta 2 mentorja,
27
3 vodniki, 2 izkušena gornika od tega 1 gorski reševalec in športni plezalec in 1 markacist.
Naš zadnji daljši pohod je bil planinski izlet na Boč. Gora Boč je visoka 978 m.
Imenujejo jo tudi Štajerski Triglav. Je strma gora v Krajinskem parku Boč, na JV Karavank.
Leta 1962 so na Boču postavili visok jekleni komunikacijski razgledni stolp, v bližini pa
televizijski oddajnik, kjer je zaprto vojaško območje.
Peljali smo se do Planinskega doma na Boču. Na vrh smo šli po senčni poti. Na vrhu
smo videli oddajnik in 22 metrov visok razgledni stolp. Nekaj nas je na stolp splezalo. Do
planinskega doma smo se vrnili po drugi poti. Tam smo si ogledali tudi cerkev
Sv. Miklavža. V cerkvi smo pozvonili in se spomnili našega pokojnega delavca Mirka Janše.
Na pohodu na Boč smo vso pot obujali spomine nanj. Spominjali smo se izletov, na
katerih nas je spremljal, spominjali smo se dogodkov in pripetljajev, ki so se nam skupaj
zgodili. Vso pot navzgor smo peli planinske pesmi in se pogovarjali o tem, kakšen človek
je bil Mirko in kako se ga bomo spominjali po eni pomembnejših človeških vrednot. Ja, bil
je dober, miren, prijazen, pripravljen pomagati, predvsem pa je bil pravičen, njegova
pravičnost nam je lahko v poduk. Življenju z naravo je namenil veliko pozornosti, v vseh
letih je z nami delil to veselje do hoje in veliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Izlet smo
posvetili njemu, dogovorili smo se, da bo tudi v prihodnje Mirku posvečen vsak oktobrski
izlet.
Saška Fužir
28
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
ODRASLIH S POSEBNIMI POTREBAMI
V sredo, 15. oktobra 2014, je bilo 1. srečanje folklornih skupin odraslih s posebnimi
potrebami, ki sta ga v Vuzenici organizirala CUDV Črna – delovna enota VDC Muta in
Medobčinsko društvo Sožitje Zgornje Dravske doline v sodelovanju z Zvezo Sožitje in
Občino Vuzenica.
VDC Muta in Medobčinsko društvo Sožitje Zgornje Dravske doline sta dve različni
organizaciji, ki ju ne povezuje le to, da imata prostore pod isto streho, temveč tudi skrb za
osebe z motnjami v duševnem razvoju. Izhajamo iz potreb, želja in interesov naših fantov
in deklet. Prizadevamo si njihovo življenje in delo popestriti z različnimi aktivnostmi, ki
jim omogočajo bogatejše in lepše življenje. Ena izmed njim ljubih dejavnosti je prav
folklorna dejavnost.
Folklorna skupina »Mi smo fajn« je začela delovati letos aprila na veliko željo naših
fantov in deklet z motnjami v duševnem razvoju. V skupino smo vključeni vsi uporabniki,
tudi dva gibalno ovirana, ki sta enakovredno udeležena v programu, vsi zaposleni VDC
Muta in predsednica društva. Vsi smo člani Medobčinskega društva Sožitje Zgornje
Dravske doline. Srečujemo se enkrat tedensko in plešemo pod strokovnim vodstvom
Tatjane Šumnik. Na frajtonarci nas spremlja prostovoljec Marjan Herman. S pomočjo
Šiviljstva Knez in šivilj prostovoljk smo v tem kratkem času obogateni z že delno urejenim
folklornim kostumom. V pesmi in plesu neizmerno uživamo, ob tem pa ohranjamo naše
etnološko bogastvo. Prav zaradi tega se nam je porodila ideja o srečanju folklornih skupin
odraslih s posebnimi potrebami. Našo pripravljenost organizirati prireditev so z
navdušenjem podprli Občina Vuzenica, Zveza Sožitje, CUDV Črna in veliko prostovoljcev,
ljudi odprtega srca.
Že zgodaj zjutraj smo bili vsi v velikem pričakovanju. Pred večnamensko dvorano je
pet stojnic začelo kazati svojo podobo. Članice Skupnosti vrtičkarjev Vuzenica so
pripravljale dober domač čaj in prigrizke kmetije Anice Jamnik in Pavlike Preglav za
udeležence, ki so prihajali iz vseh koncev Slovenije. Ni manjkalo sladkih prigrizkov, ki so jih
spekle naše mame, tete, babice in prijateljice. Na ogled so bili postavljeni tudi izdelki
lastnega programa štirih varstveno delovnih centrov CUDV Črna. Rudi s frajtonarco je
poskrbel za čisto ta pravo vzdušje.
Na srečanju folklornih skupin se je predstavilo devet skupin iz centrov za
usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), varstveno delovnih centrov (VDC) in društev za
pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju "Sožitje": Folklorna skupina (FS) CUDV
Dobrna, FS Mravlja Lenart –VDC Polž Maribor, FS obalno društvo Sožitje, FS VDC Črnomelj,
FS VDC Sožitje Ptuj, FS Mavrica iz Šentjurja, FS društva Sožitje Kranj, FS CUDV Črna in
gostitelji FS Mi smo fajn Sožitje iz VDC Muta.
Vse skupine so se predstavile s programi, v katerih so poustvarile slovensko plesno,
glasbeno in drugo izročilo. Nabito polni dvorani so prav vsi plesalci pokazali, kaj so se z
vztrajnostjo in pridnim delom naučili, kaj pomeni s čisto radostjo in z užitkom plesati.
Program je profesionalno in s srčnostjo povezovala Anja Vajde.
Srečanje je spremljala strokovna sodelavka Nežka Lubej, ki je mentorje pohvalila za
njihov trud in opravljeno delo ter jim dala strokovne napotke za naprej. Po uradnem delu
29
je bilo organizirano kosilo v gostišču Pridigar, ogled Slomškove sobe in zabava.
Menimo, da je prireditev več kot uspela, saj so nam z ogledom naših nastopov in
druženjem po uradnem delu dokazali, podpirali in vzpodbujali posamezniki, člani
različnih lokalnih društev, otroci iz vrtca Vuzenica, učenci in učitelji iz OŠ Vuzenica,
predstavniki OŠ Radlje, dijaki in učitelji Srednjega šolskega centra iz Mute, predstavniki
različnih organizacij upravne enote Radlje in tudi župana Občine Muta ter Vuzenica.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil dogodek lep primer spodbujanja socialne
integracije oz. inkluzije med odraslimi osebami z motnjami v duševnem razvoju ter
večinsko populacijo vseh generacij.
Zahvaljujemo se vsem, ki s svojim prostovoljstvom, srčnostjo, znanjem in s pozitivno
naravnanostjo dodajate dragocen prispevek k izvedbi naših programov, s katerimi
bogatimo kvaliteto življenja naših fantov in deklet – naših občanov.
Darinka Križan Krajnc
Vodja VDC Muta
KAKO JE BILO NA FOLKLORNEM
SREČANJU? (Vtisi plesalcev)
Grega: V redu. Rad plešem, pojem. Rad plešem z Darinko.
Maja: Rada plešem. Všeč mi je bilo, da smo skupaj peli ob spremljavi harmonike na
zabavi.
Marija: Veliko sem plesala na zabavi, se družila s prijatelji. Najbolj všeč mi je bilo
peti z Rudijem.
Danica: Uspel nam je nastop. Všeč mi je bila zabava z ansamblom in druženje
s prijatelji.
Lojz: Fajn je bilo, bilo je veliko dobrot (pecivo, sok, čaj kava, domač kruh, pašteta,
skuta,…). Anja lepo vodila. Bilo je veliko poslušalcev. Bila je polna dvorana.
Bojan: Fajn, da sem plesal z Majo in da je Rudi igral na zabavi, kjer smo se naplesali.
Fajn, ker smo bili intervjuvani za Radio in da je bilo lepo vreme. Prišli so tudi župan
Vuzenice, Mute in direktorica.
Sandi: Fajn, ker sem lahko plesal z Danico. Užival sem na zabavi, ker sem lahko plesal.
Miran: Všeč mi je bilo, plesal z Dinko, plesal tudi na zabavi z Berto. Lepo vreme
smo imeli.
Jasmina: Fajn je bilo. Fajn mi je, ker plešem z Nejo. Fajn, da se družimo. Želim si še
več takšnih nastopov.
Boštjan: Bilo je veliko ljudi. Bile različne pesmi. Bil mi je všeč ples. Druženje z
varovanci iz različnih krajev.
Sanja: Bilo je fajn. Organizacija je bila dobra. Všeč mi je bilo, da so bili vsi prijazni.
30
31
FOLKLORNA SKUPINA- MI SMO FAJN
Ni sreča nam dana
treba jo je iskati.
Po poti stopiti
z glasbo in plesom se veseliti.
Združiti srčne ljudi,
z roko v roki čutitisva jaz in ti.
V Varstveno delovni center Muta, ki je pod okriljem Centra za usposabljanje delo in
varstvo Črna na Koroškem, je vključenih 11 varovancev z motnjami v duševnem razvoju.
Poleg ostalih dejavnosti smo se delavci z varovanci odločili, da svoje veselje do pesmi
in plesa nadgradimo. Folklora- to bo prava dejavnost za nas. Skupaj z Medobčinskim
društvom Sožitje Zgornje Dravske doline smo poiskali zunanje sodelavce, katerim nikoli
ni problem priskočiti na pomoč. Pod mentorstvom gospe Tatjane Šumnik smo se naučili
nekaj plesov, kar postaja naša stalnica. Seveda se je bilo za ples potrebno pražnje obleči.
Ob pogledu na naše noše se vidi, da je v njih vtkana sreča, ki se kaže skozi iskrive oči
varovancev.
V VDC-ju in društvu Sožitje smo zelo povezani in najraje delamo vse skupaj, saj smo
kot ena velika družina. V življenju ni ovir, da ne bi mogli početi tistega kar nas veseli. Ni ovir
tudi za dva gibalno ovirana varovanca, katerima kot pripomoček za ples služi invalidski
voziček.
Ko smo bili pripravljeni in bili smo zelo hitro, smo se odločili, da svoj ples pokažemo
tudi drugim. Zato smo VDC Muta in Medobčinsko društvo Sožitje Zgornje Dravske doline
priredili 1. Srečanje folklornih skupin odraslih s posebnimi potrebami, ki je v mesecu
oktobru potekalo v Večnamenski dvorani v Vuzenici. Tega srečanja se je udeležilo veliko
odraslih folklornih skupin s posebnimi potrebami iz celotne Slovenije, ob podpori zelo
velikega števila obiskovalcev. S spremljevalci, prostovoljci, ki so poskrbeli za žejo in lačne
trebuščke, so varovanci napolnili naša srca in srca obiskovalcev s toplino, ljubeznijo in
pristnostjo, ki jo lahko dajo le oni. S svojim nastopom smo dali del sebe in z navdušenjem
obiskovalcev prejeli del njih. Te pozitivne občutke se žal ne da opisati, treba jih je doživeti.
Ob deseti obletnici Folklorne skupine Dravca iz Dravograda smo prejeli vljudno
povabilo, da se njihove obletnice udeležimo tudi mi. Tudi tukaj je bilo veliko nastopajočih
folklornih skupin. Vedeli smo, da se našim varovancem ne bo težko vključiti, a takšnega
odziva drugih tudi sami nismo pričakovali. Na tem dogodku smo doživeli popolno
inkluzijo. Počutili smo se popolnoma sprejete in enakovredne, kar se je pokazalo ne samo
med samim nastopom, ampak tudi pri nadaljnjem druženju. Zahvaljujemo se in veseli
smo, da smo bili in smo sprejeti, čeprav bi kdo mislil, da smo drugačni.
Sprejeti drugačnost ni obveza, je pa srčnost, ki naj spremlja vse ljudi, zato sva tukaj- jaz
in ti.
Podaj mi roko
Poglej me v oči,
Veseli se z manoZapleši še ti.
Jerneja Špegelj
32
Boris Ferk
33
MOJCA POKRAJCULJA
Vse se je začelo z branjem zgodbice Mojca Pokrajculja in z igranjem ročnih lutk. Začeli
smo postavljati majhno sceno, ki pa je prerasla v velik piskrček. Pridne roke delavk v enoti
Polžki so poskrbele za izdelavo kostumov in ideje so kar letele. Veselje ob petju in igranju
na sintiseizer nam je vlilo pogum za prvi nastop. Zadovoljstvo gledalcev pa nas je
pripeljalo do kar šestih ponovitev naše dramske predstave. Najprej smo zaigrali igrico za
CUDV, nadaljevali smo na pikniku za starše. Ker pa dober glas seže v deveto vas, so nas
prosili za ogled tudi otroci vrtca Črna na Koroškem, Žerjava, Osnovne šole Črna, Osnovne
šole v Mežici in nekaj dni nazaj smo zaigrali tudi v Osrednji knjižnici na Ravnah. Kot pravi
ga. Jelka Kos, je bil obisk rekorden; kar 120 gledalcev nas je prišlo pogledat.
Veselje naših nastopajočih je neizmerno. Smeh, iskrice v očeh, želja po še, nas vse
sodelujoče navdaja z velikim veseljem.
Iskrena hvala za ves trud delavkam Polžkov; Tini, Tjaši, Heleni, Urški, Sonji, Suzani,
Trezki, Andreji ter Ines, Tini in Simoni. Hvala tudi tehnični službi za prizadevanje pri
izdelavi scene, še posebej Silvu pri izdelavi piskrčka.
Piko Mihaela,
vodja dramske skupine
34
RADOVEDNI
Skupina RADOVEDNI je skupina 29 posameznikov, ki jih druži ljubezen do ustvarjanja.
Ljubezen pa je tudi eno izmed glavnih življenjskih vodil v odraslem obdobju vsakega
človeka.
Ko smo se pogovarjali, katero predstavo bi pripravili, smo se odločili za zgodbo Romeo in
Julija. Knjigo so poznali vsi sodelujoči, saj so jo lahko prebrali v lahko berljivem tekstu.
Predstave v CUDV Črna nastanejo tako, da nekdo dobi idejo. Potem nekdo drug doda
svojo idejo. Vsak doda to, v čemer je dober.
Premierni nastop omenjene predstave smo opravili na festivalu Tantadruj v Ljubljani. To je
festival, kjer se dramske, lutkovne in plesne skupine iz cele Slovenije (letos tudi iz Italije)
srečajo z namenom druženja in izmenjave izkušenj.
ROMEO IN JULIJA
Romeo in Julija gresta na potep. Tako kot je danes v navadi. Z avtom. Ker se o navadnih
potepih ne dela predstav, si lahko mislimo, da je ta potep nekaj posebnega.
Bo njuna ljubezen prestala vsako vreme in vse ovire?
Ljubezen na koncu vedno zmaga. Bo zmagala tudi tokrat?
Načrtujemo nekaj ponovitev. Vabljeni, da si jih ogledate.
Tatjana Knapp,
Emilija Sušić
35
36
OBISK PISATELJICE IN PRVI AVTORSKI
ROMAN ZA LAHKO BRANJE
Julija je mlada cvetličarka, živi sama, doma ima
majhnega mucka. Peter je lep moški, opravlja tudi poklic
gasilca. Bi bila Julija in Peter lep par? Se bosta uspela
srečati? Si bosta všeč? Se bo kje zapletlo?
Ste že radovedni? Želite izvedeti več?
Kmalu boste to zanimivo in napeto ljubezensko
zgodbo lahko brali v knjigi. Knjigi bo naslov Julija in Peter in
bo nekaj zelo posebnega in pomembnega, saj bo prvi
avtorski roman za lahko branje pri nas v Sloveniji.
Sodelavci pri lahkem branju v Črni imamo že nekaj časa
v načrtu tako literarno delo. Zelo veseli smo, da smo se
spoznali s pisateljico, ki ji je bila ideja o pisanju romana s puncami in fanti iz Črne takoj
všeč. Tudi sama je že dolgo razmišljala o tem, da bi knjigo napisala v lahkem branju. Njeno
ime je Aksinja Kermauner. Aksinja Kermauner je slovenska pisateljica in pesnica. Napisala
in izdala je že veliko knjig. Piše za otroke, mladino in odrasle, dela tudi s slepimi in
slabovidnimi.
37
Jeseni je prišla k nam v Črno na spoznavni in delovni obisk. Srečala se je s fanti in
puncami iz skupin za lahko branje, v katerih se dobivamo, beremo, pišemo in se
pogovarjamo.
Pripovedovala nam je, kako in kdaj je začela pisati. Skupaj smo se spraševali, katere so
tiste teme, ki naše fante in punce zanimajo, spraševali smo se torej, kakšen zgodbe imajo
fantje in punce v Črni radi.
Dobili smo zanimive odgovore. Skozi zgodbe vsi radi raziskujemo, potujemo, se
zaljubimo, »odljubimo«, se prerekamo in se zopet pomirimo. Radi imamo zgodbe, kjer vsi
podcenjujejo glavnega junaka, ta je včasih neroden, a na koncu je vedno pametnejši od
vseh. Ugotovili smo, da imamo radi predvsem take zgodbe, ki se srečno končajo in tudi
take, ki imajo mnogo zapletov. Eni imamo radi bolj smešne zgodbe, drugi bolj grozljive.
Veliko fantov in punc pa je navdušeno nad romantičnimi kriminalkami. Ljubezen in strast,
zapleti in razpleti torej, kot v ljubezenskih filmih ali napetih televizijskih nadaljevankah,
ko nas pritegne zgodba in komaj čakamo, da izvemo, kak je njen konec. Z Aksinjo smo se
pogovarjali o tem, kaj bomo skupaj napisali. Začetek naše zgodbe so bili pogovori in
naredili smo načrt za novo in lepo ljubezensko zgodbo. Pogovarjali smo se o glavnih
junakih, njihovih imenih, starosti, prijateljih in raznih možnih zapletih.
V Črni zdaj skupaj z Aksinjo pripravljamo zbirko avtorskih knjig za lahko branje.
Naslednje leto bomo izdali prvo knjigo iz te zbirke. Na polico z lahkim branjem bomo
dodali novo knjigo, nov roman z naslovom Julija in Peter. Ta roman bo prvi avtorski roman
za lahko branje pri nas in na to smo zelo ponosni.
Saška Fužir
Sebastjan Bajt ”Božič”
38
PRIPOVED O MOJIH POTOVANJIH
S KNJIGO
Brati sem se naučila v šoli v Slovenski Bistrici. Rada sem prebirala reviji Ciciban in
Pionirski list. Ko sem odrasla, so me k branju spodbujali v CUDV-ju. Doma sem obiskovala
knjižnico skupaj s sestro Vero. Vera ima tudi doma veliko knjig, včasih mi jih posodi za
branje.
Branje knjig je moj hobi. Me tolaži, krajša mi čas in ga popestri. Knjiga je moj prijatelj,
večkrat spoznam drugačen svet, ljudi in odnose. Prežene mi žalost, osamljenost in me
ponese v sanjarjenje. Trenutno najraje berem »ljubezenske« knjige.
Rada bi raziskala svet, del tega mi je omogočila sestra in Center, kjer živim.
Obiskala sem: Split, Berlin, Munchen, London, Benetke, Provanso.
Na potovanja se pripravljam z branjem o krajih, državah, kamor sem namenjena tako,
da o njih kaj preberem v knjigah, v zloženkah, priročnikih. Ogledam si dokumentarne
oddaje, slike ter prireditve, kjer pripovedujejo popotniki o svojem potovanju.
Ob prebiranju knjig potujem v nove kraje, v življenja ljudi, dogodke. Vživljam se v
osebe iz knjig, gojim z njimi simpatije, jočem in se smejem z njimi ter tako doživljam
njihovo žalost, veselje. Čuvam njihove skrivnosti. Ob tem pomislim nase, primerjam, kako
so se takšni dogodki odvijali pri meni.
V Centru sem sodelovala pri razvijanju »Lahkega branja« z mentoricama Saško in
Tatjano. V lahko berljivi obliki smo pripravljali knjigo »Naše zgodbe«.
Vključena sem k bralnemu krožku v Centru, kjer smo se vpisali v krajevno knjižnico,
kjer si redno izposojamo ter vračamo knjie. Skupaj smo obiskali Osrednjo koroško
knjižnico na Ravnah. Zelo zadovoljna sem bila, ker mi je bil omogočen dostop v knjižnico z
invalidskim vozičkom, za kar v krajevni knjižnici ni poskrbljeno. Stopnice mi povzročajo
veliko preglavic.
V naši knjižnici poteka tekmovanje za bralno značko »Korošci pa bukve beremo«, kar
me je pritegnilo. Prebrala sem vse 4 knjige in bila povabljena na podelitev bralne značke v
Študijsko knjižnico na Ravne. Ob prejemu nagrade za branje sem se počutila uspešno in
ponosno.
Poleg knjig me zanimajo tudi revije. Pred leti sem bila naročnica revije Antena, zdaj
tedensko prelistam Jano. Rada jo prebiram, ker so v njej opisani aktualni dogodki, znane
osebe predstavljajo svoje delo ali življenjsko zgodbo. Spremljam modo in novosti v
kozmetiki ter zdravju. Izberem si članek, ki mi je všeč in ga preberem sama ali na glas v
skupini.
Hvaležna sem, da sem se naučila brati. Berem skoraj vsak dan, po prebrani knjigi
občutim zadovoljstvo in še kar nekaj časa razmišljam o vsebini, o njenih junakih… Ob tem
uživam.
Dragica Fermevc
(pripravila z mentorico Melito Kordež Drezgič)
39
40
Aljaž Kotnik ”To sem jaz”
41
JAZ SEM KAREL KRAJNC,
DOMA SEM V VUZENICI
ŠPORTNI ŠAMPION
KAREL KRAJNC
ODLIČNI REZULTATI SO MI
POMAGALI DO SPECIALNE
OLIMPIADE
S ŠPORTOM SE
UKVARJAM OD
MLADOSTI IN SEM DO
SEDAJ TRENIRAL TEK,
TEK NA SMUČEH in
PLAVANJE
SVETOVNE ZIMSKE IGRE
SPECIALNE OLIMPIJADE –
TORONTO (KANADA) 1997
1. MESTO 5KM
1. MESTO ŠTAFETA 3 x 1 KM
TUDI PRI TEKU SEM BIL
USPEŠEN
TER DOMOV PRINESEL
TRI MEDALJE
EVROPSKE IGRE SPECIALNE OLIMPIJADE –
GRONINGEN (NIZOZEMSKA) 2000
1. MESTO TEK NA 1500 M
1. MESTO TEK NA 10.000 METROV
2. MESTO ŠTAFETA(4 x 100 M)
DVAKRAT SEM PRETEKEL
LJUBLJNSKI MARATON – 21 KM
42
PRIPRAVE NA
MARATON SO MI
PRINESLE PRVE
BOLEČINE V DESNEM
KOLKU IN SEM MORAL
OPUSTITI TEK.
KLJUB POŠKODBI SEM ŠEL NA SVETOVNE LETNE IGRE SPECIALNE
OLIMPIJADE V ATENE, LETA 2011.
2. MESTO, 100 M PRSNO
ZAČEL SEM TRENIRATI
PLAVANJE.
S POŠKODOVANIM KOLKOM SEM SE PRIPRAVLJAL ZA DRŽAVNI PLAVALNI MITING
SPECIALNE OLIMPIJADE in LETNE DRŽAVNE IGRE SPECIALNE OLIMPIJADE, KOPER 2010
43
ODHOD NA IGRE
PRIHOD Z IGER
DO OPERACIJE SEM SI KRAJŠAL ČAS KOT
POMOČNIK TRENERJA V TELOVADNICI ALI
BAZENU.
2014 SEM BIL OPERIRAN V VALDOLTRI IN
OKREVAL V DOBRNI.
BIL SEM ŠAMPION IN POTRUDIL SE BOM,
DA BOM ŠAMPION TUDI OSTAL!
V PRIHODNOSTI BOM POMAGAL
ŠPORTNEMU PEDAGOGU PRI IZPELJAVI
TRENINGOV IN ORGANIZACIJI RAZLIČNIH
TEKMOVANJ.
ČEZ PAR LET SE VIDIM NA KAKŠNIH
SVETOVNIH IGRAH KOT PLAVALEC ALI KOT
KOLESAR.
1. posvet »Iz prve roke« v Dobrni.
Po pripovedovanju Karlija Krajnca.
Podporna oseba Sanda Peter.
44
45
46
TRADICIONALNI NOVOLETNI SPREJEM
UPOKOJENCEV V TELOVADNICI CENTRA
Kot vsako leto smo se tudi letos 9. decembra spomnili na naše upokojene delavce, ki
so v preteklosti gradili zunanjo in notranjo podobo naše hiše in skupaj z gojenci in
varovanci preživljali lepe, pa tudi manj lepe dni.
Dan v službi se je že začel svečano. V zraku je bilo čutiti posebno vzdušje, ki nas je
prevevalo še ves dan. Starejši varovanci so postavali po hodnikih, hodili sem ter tja in
marsikateri so oblečeni bolj svečano, v rahli nervozi čakali svojo bivšo tovarišico ali
tovariša, ki bi ga radi pozdravili in z njim malce spregovorili. Tudi mi, ne več tako mladi
delavci, smo se tega srečanja veselili.
Posebej smo se potrudili pri okraševanju prostora, kjer se je srečanje odvijalo. Mize so
bile svečano pogrnjene, dekoracija, ki so jo izdelale naše sodelavke, domiselna; pogrinjki,
ki so jih pripravili naši varovanci pod vodstvom mentorice, ge. Marije Studenčnik, pa
naravnost fantastični in bi lahko sodili v katerikoli boljši hotel.
Vse je bilo torej tako kot mora biti. Upokojencev je bilo sicer malo manj, kot prejšnja
leta, vendar pa so bili ti, ki so prišli, dobre volje in sproščeni. Vzdušje sta dvignila tudi
nastopa Bachovih plesalk, ki so medse povabile tudi goste in so potem vsi skupaj plesali
ter mlade citrarke Natalije, ki je spremljala čudovito petje naše varovanke Marjetke Mori.
Nagovora s toplimi željami sindikalnega predstavnika in naše direktorice pa sta kulturni
program še začinila.
Da ne pozabimo na zelo okusno in v štirih hodih servirano hrano! Da, tudi pridni in
vešči delavci naše kuhinje so dodali svetlobo dnevu.
Dan je minil v sproščenem in veselem vzdušju kot se za tako prireditev tudi spodobi.
Oviti v dobre misli in želje smo se proti koncu dneva tudi razšli.
Fabio Feregotto
47
KRAMPUS LAUF – POVORKA PARKLJEV
Ljudje so včasih verjeli, da se pozimi na ta svet vračajo duše umrlih. Zato so se fantje že
včasih oblačili v kože in strašili po vaseh. V času okrog Miklavža in Božiča parklji razgrajajo
in tulijo ter rožljajo z verigami. Mi jih zdaj poznamo po tem, da hodijo poleg Svetega
Miklavža in strašijo otroke. Včasih kaj ušpičijo, ljudi cukajo za hlače, jih s šibo ošvrknejo čez
noge ali od gospodinje hočejo hrano ali jajca.
Slišali smo, da se v Pliberku v Avstriji parklji zbirajo v povorko.
V petek, 21. novembra, smo se z dvema kombijema peljali na povorko, da bi si parklje
od blizu ogledali. Povorko parkljev po avstrijsko imenujemo Krampus lauf. Na povorki so
se predstavile skupine parkljev ali krampusov. Parklji so prišli iz različnih vasi Avstrijske
Koroške. Eni so prišli peš, drugi so se pripeljali na s kožami okrašenih motorjih ali v gorečih
avtomobilih. Vsi parklji so bili kosmati in rogati. Eni so bili podkovani. Okrog pasu in po
nogah so nosili kraguljčke in zvonce, v rokah so imeli palice in v biče spleteno šibje. Okoli
njih se je tako kadilo in smrdelo, kot bi zares prišli iz pekla. Nekateri so bruhali ogenj in
mahali z gorečimi palicami in baklami. Povorka je trajala dve uri. Parklje je prišlo gledat
veliko ljudi. Eni so se jih bali in so si jih ogledovali izza ograje. Mi smo bili pogumni,
parkljev se nismo bali, ogledali smo si jih čisto od blizu, jih potipali in se slikali z njimi.
Saša Fužir
48
Intervju z delavko: URŠKA MORN
V ustanovi, kjer je zaposlenih veliko ljudi, se vsak dan
srečujemo s takšnimi in drugačnimi obrazi, na katerih se
svetlikajo različna čustva in razpoloženja. Kadar srečamo
velike zelenkaste oči, ki se vedno nasmejijo in te prijazno
pozdravijo, srečamo Urško.
Urška, kako bi opisala sebe?
Sem komunikativna, rada vidim, da stvari potekajo v miru in določenem redu.
Ti si pred nastopom službe v Črni delala v domu starostnikov. Kakšni so bili tvoji
občutki ob prihodu v CUDV?
Pozitivni. Spomnim se prvega dneva. No, en vikend prej sem kot prostovoljka
pomagala pri abilimpijadi tu v Črni. V kulturnem domu je bila velika zabava. Sprva sem
samo gledala, kaj se dogaja, potem pa sem se prepustila toku in tri ure tako plesala z
varovanci, da je kar teklo od mene. Bila je zelo lepa izkušnja. No, prvi dan me je sprejela
Boža in me peljala po celi ustanovi, tudi h Kovaču in Brunetu. Potem me je pustila na
Pastircih. Varuhinje so me zelo lepo sprejele,mi pomagale in svetovale. Res je bila lepa
izkušnja. Zdi se mi, da je pomembno, kdo te sprejme in te uvaja.
Kako dolgo delaš v enoti Polžki?
Eno leto sem bila v enoti Pastirci, zdaj sem pa že pet let na Polžkih.
49
Kako vidiš varovance v tvoji enoti?
So ene take nežne duše, ki so v vseh pogledih odvisni od nas. Mislim, da potrebujejo še
več ljubezni, nežnosti, dotikov.
Kako jim to lahko daš?
Pomembno je, da jih slišiš, da čutiš njihove potrebe, da jih poznaš. Ko si z njimi vsak
dan, več let, je že komunikacija z njimi dobra, čeprav ne govorijo.
Kako pa vidiš varovance v drugih enotah, glede na to, da nimaš veliko stikov z
njimi?
Super. Čeprav nisem z njimi, vedno komuniciramo, se srečujemo.
Kaj pa tisti, ki veljajo za bolj »problematične«?
Ja, ustvariš si sliko, ki ti jo dajo drugi. Včasih si potem težko ustvariš pozitivno mnenje,
ampak kadar jih srečam, si namenimo prijazno besedo.
Kakšne kvalitete bi morala imeti po tvoje oseba, ki dela v takšni ustanovi?
Mora imeti znanje, to je prvo. Mora imeti toplino, človečnost, čut za sprejemanje
drugačnosti.
Se ti zdijo varovanci drugačni?
Ne, sčasoma ne več. So takšni, kot so in imaš jih rad.
Se lahko tukaj kaj naučiš?
Seveda! Naučiš se sam, naučijo te drugi. Sam se učiš tudi na izkušnjah, napakah, rešuješ
probleme. Naučiš se tudi, ko gradiš odnos z varovanci.
Kaj je po tvojem mnenju všeč varovancem?
Sladkarije (smeh).
Radi imajo pozornost. Mislim, da to najbolj potrebujejo.
Kaj pa jim ni všeč?
Ne marajo gneče, hitenja.
Se ti zdi, da drugi delavci v ustanovi opazijo varovance na Polžkih?
Mogoče se včasih zdi, da ne opazijo zahtevnosti našega dela, da ne opazijo, kaj se
dogaja za steklenimi vrati, ampak načeloma delavci naše gojence opazijo ter se z njimi
pogovarjajo.
Kaj vse počnete?
Veliko. Vse po urniku, tako tisti, ki so še na usposabljanju kot tisti, ki so v IVO skupinah.
Hodimo na sprehode, počnemo vse to, kar ostali v hiši. Pomembne so MATP igre, ki so
enkrat na leto in tam vsi sodelujejo. Hodimo tudi v Toplo, na morje. Si pa želimo, da bi
imeli še več izletov. Letos so varovanci tudi nastopali, še nastopajo v igri Mojca
Pokrajculja, ki zunanjemu svetu približa drugačnost in tudi varovanci res uživajo v
nastopu, vajah, pripravah.
50
Kaj prinaša veselje tvojemu delu?
Razgibanost dela, ljubezen, ki ti jo vračajo, veliko dobiš nazaj. Te seveda tudi razjezijo,
te pa spravijo tudi v smeh. Včasih, ko stopim skozi vrata in sem mogoče malo slabe
volje, srečam ljudi, ki me pozdravijo, se mi nasmejijo, vsi se med sabo pogovarjamo in
sem že boljše volje. In seveda sodelavci, ki so mi blizu in iz mene potegnejo vse
najboljše ter pozitivno.
Kaj prinaša veselje v vašo enoto?
Še več veselja bi bilo, če bi bili še bolj vidni in če bi bili pogoji dela in bivanja še boljši.
Vse pohvale gredo vsem delavcem v enoti Polžki, vsem, ki tam sodelujejo in se trudijo,
da varovancem dajo delček sebe.
Kaj bi sporočila sodelavcem?
Da se imejmo radi. Bodimo srečni in hvaležni, čeprav včasih ni najboljše.
Urška, hvala za ta čudovit pogovor.
Katarina Lovko Kovačec
51
Intervju z uporabnikom: JAN JOŽE
Tudi ob najbolj sivih dneh lahko na hodnikih našega Centra
srečaš nasmejan obraz, ki te bo vedno prijazno pozdravil in ta
pozdrav pospremil s prešernim nasmehom. To je Jan Jožek,
prijazen, nasmejan mož, vedno pripravljen za klepet. Večkrat
kaj poklepetava, vendar se mi je zdelo, da kaj dosti ne vem o
njem in sem se odločila, da ga povprašam to in ono stvar.
Jožek, od kje prihajaš?
Jaz sem pa iz Novega mesta. Sem pa že 30 let tukaj.
O, bi mi pa zaupal koliko si star?
48 let bom drugo leto.
In to na dan zaljubljencev, če se ne motim a ne?
(smeh) Ja, res je.
Kdo od tvoje družine živi v Novem mestu?
Mama, ati, sestra, »tamala« – jaz sem stric, a veš?
Stric Jožek? Lepo. Kaj počneš, kadar greš na obisk na Dolenjsko?
O, vse sorte. Na kmetiji sem doma. Malo delam, malo počivam, pa grah luščim in fižol.
52
Kaj pa tu rad počneš?
Hodim h folklorni skupini. Pa tudi h lutkarjem, pa tudi k planincem.
Potem imaš pa kar veliko aktivnosti.
(smeh)Ja, »muziko« tudi rad poslušam, pa na sprehod hodim, če ne pada dež.
Rad nastopaš?
(smeh) Ja, je fajn. Včeraj smo nastopali v predstavi.
Seveda! Ti nastopaš v predstavi Romeo in Julija. Koga igraš?
Ja, policaj sem včeraj bil. Super je bilo.
S kom pa pri folklori plešeš?
Z Darinko Hubijevo.
Tebe vedno opazimo, ker kadar plešeš pri folklori, najbolj vriskaš.
Ja, točno (smeh).
Kaj počneš, ko greš v službo?
Zunaj pometam, papir stiskam, svaljkam tudi.
Kaj pa šport? Se mi zdi, da si pozimi kar aktiven, a ne?
Ja, »laufam na škijah«. Sem »probal« tudi brez palic, pa kar gre.
Si bil kdaj na kakšnem tekmovanju?
Ja, Irska 2003.
Takrat so bile letne igre, v čem si tekmoval?
Košarko sem igral. 49:50 je bilo za nas. Proti Poljakom smo igrali. Tretje mesto smo
dobili.
Se dobro razumeš z ljudmi okoli tebe?
Ja, z gojenci, tovariši. Z vsemi se rad pogovarjam. Z Anko Dimnik, z Marjano, s Tatjano, s
tabo, z Vojko tudi. Je bila moja bivša »tovarišica«.
Kdo od »tovarišev in tovarišic« je še bil v skupinah, kjer si bil tudi ti?
Pokojni Dani Šipek, tovariš Peter, Fužir Silva.
Kaj pa od varovancev?
Včasih je bil v moji skupini tudi Novo, pa Drago Jančič.
Kaj pa dekleta?
Ja, enkrat smo bili mešana skupina, je Založnik Darinka bila tudi v skupini. Pa Krevh
Natalija – je taaakee dolge nohte imela (pokaže).
Ti bivaš pri Kovaču , a ne? Kdo je še s tabo v sobi?
Ja, tam sem. Z Lojzijem sva v sobi. V redu je.
53
Kako poteka tvoj dan?
»Hiter«. (smeh) Vstanem, se oblečem, grem na »šiht«. Popoldne rad malo počivam,
»muziko« poslušam. Na vaje grem. Jutri imamo spet vaje, ker imamo v sredo spet
nastop.
Lepo, Jožek hvala za pogovor, lep dan ti želim.
Jaz tudi tebi (smeh).
Katarina Lovko Kovačec
E-QALIN
V želji po dvigu kvalitete našega dela in s tem tudi k bolj kvalitetnemu življenju naših
uporabnikov, tako otrok, mladostnikov kot tudi odraslih, smo v CUDV Črna v letošnjem
letu pričeli s postopkom pridobivanja certifikata kakovosti E-qalin. E-qalin je certifikat
kakovosti za organizacije, ki delajo na področju socialnega varstva (domovi za starejše,
centri za usposabljanje, varstveno delovni centri, centri za socialno delo in organizacije
pomoči na domu).
Zakaj smo se odločili za E-qalin? Za E-qalin smo se odločili, ker je evropski projekt, kar
pomeni, da so organizacije s tem certifikatom med seboj primerljive tako na državnem
kot tudi na mednarodnem nivoju, poleg tega postanejo tudi bolj pregledne. Poleg
samega dviga kvalitete dela in s tem tudi kvalitete storitev na vseh področjih našega dela
od izobraževanja, bivanja, nege in zaposlitve naših uporabnikov, želimo z E-qalinom
doseči tudi večje zadovoljstvo vseh, ki so povezani z našim delom - uporabniki, svojci,
zaposleni in okolica v katero smo vpeti. Z E-qalinom želimo ustvariti tudi boljše pogoje za
rast organizacije, povečati naš ugled, povečati konkurenčnost, obenem pa tudi obdržati
in razvijati našo specifiko, postavljati si optimalne cilje glede na to specifiko in dosegati
optimalno hitrost spreminjanja.
Da bi bili uspešni pri doseganju omenjenih ciljev, moramo najprej ugotoviti, kje smo,
kako funkcioniramo. V ta namen smo oblikovali skupine za kakovost, ki so v zadnjih treh
mesecih na tedenskih srečanjih ocenjevale strukture in procese v naši ustanovi. Skupine
za kakovost so bile sestavljene tako, da je bila možna osvetlitev določenega procesa iz
različnih storitvenih področij Centra. Skupine za kakovost za zaposlene, v katere so bili
vključeni tudi uporabniki, so ocenjevale vidike povezane z uporabniki in zaposlenimi,
medtem ko sta skupini za kakovost za vodstvene delavce ocenjevale strukture in procese
povezane z vodstvom, okoljem in učečo se organizacijo. Poleg ocenjevanja kriterijev iz
omenjenih vidikov pa sta skupini za kakovost za vodstvene delavce ocenjevali še
rezultate oz. kazalnike iz vidikov uporabniki, zaposleni, vodstvo, družbeni učinek in
usmerjenost v prihodnost.
54
V vseh skupinah za kakovost so bili zaposleni zelo aktivni, tako da je iz zapisov teh
srečanj razvidno kar nekaj pozitivnega kot tudi negativnega, zaposleni pa so podali tudi
precej predlogov, kako izboljšati procese, povezane s posameznimi kriteriji. Te zapise bo
do konca meseca januarja pregledala skupina za razvoj, ki bo tudi opredelila ključne
problemske sklope, opredelila temeljne cilje predlaganih izboljšav, določila pa bo tudi
terminski plan izvedbe predlaganih sprememb. Za uvajanje posameznih sprememb oz.
izboljšav bo skupina za razvoj določila tudi odgovorne osebe, za morebitne večje
spremembe pa bo oblikovala projektno skupino. Predlagane spremembe oz. izboljšave,
ki jih bo potrdila skupina za razvoj, bodo uvedene do konca šolskega leta, odvisno od
velikosti in zahtevnosti spremembe.
Postopek pridobivanja certifikata kakovosti traja tri leta in je razdeljen na tri faze. V
vsaki fazi pa poteka ciklus »3-1-7«, tri mesece samoocenjevane, en mesec delo skupine za
razvoj in sedem mesecev uvajanje izboljšav v prakso. Po treh letih bodo zunanji
presojevalci pregledali in ocenili našo uspešnost pri pridobivanju certifikata. Vsem nam,
tako uporabnikom, svojcem in zaposlenim želim v tem postopku čim več uspeha, saj to
pomeni več zadovoljstvo vseh.
Ivan Plesec
Jure Krajnc ”Moja družina”
55
MOJ E-QALIN
Na sestanke E-qalina sem začel hoditi oktobra letos. Zbirali smo se vsako sredo zjutraj
med osmo in deveto uro. Tam smo bili; Marjan, Metka, Sergeja, Darja, Franci, Bernard,
Nataša, Dušan, Branko in jaz. Pogovarjali smo se vsemogoče stvari o tem, kako izboljšati
naš center. O tem, kako uporabnike sprejemamo v center, o pravicah uporabnikov, o
delovnem času, o odpravljanju ovir, o timskem delu, o tem, kako olajšati delo delavcem, ki
imajo družine z majhnimi otroki itn….
Med samimi mentorji sem se počutil zelo v redu. Metka mi je pomagala, da sem bolje
razumel, o čem razpravljamo tako, da sva gradiva pred sestankom vedno prebrala, se o
njem pogovorila in ga napisala v obliki lahkega branja. Tako sem lahko na sestankih bolj
aktivno sodeloval.
Zdaj so se naši e-qalini (sestanki) zaključili. Bilo bi mi v veselje, da bi me še kdaj moji
mentorji povabili na takšne sestanke. Želim si tudi, da bi drugim uporabnikom lahko sam
razlagal s pomočjo kateregakoli mentorja, kaj smo se na e-qalinu pogovarjali, da bi tudi
ostali uporabniki vedeli, kako nameravamo izboljšati naš center.
Zdaj pa moram hitro zaključiti, ker se mi mudi nazaj na delo. To sem zapisal s pomočjo
Metke Zvonar Hohnjec.
Simon Fujs
56
ISKRICE
ANICA IN ROBI SE SREČATA NA HODNIKU.
ANICA: ROBI, KAKO SI KAJ?
ROBI: ŠE KAR, SAMO ČE NE BI BILO VREME TAKO BUTASTO!
SANDI ZUPANČIČ RAD SPRAŠUJE RAZLIČNE STVARI. MED
DRUGIM JE VPRAŠAL ENO OD DELAVK:
KDAJ GREŠ V PENZIJO?
DELAVKA: TEGA PA NE VEM, NAJBRŽ ŠE DOLGO NE.
SANDI: RAZEN, ČE TE NE BO PREJ POBRALO.
31. 0KTOBER, NOČ ČAROVNIC
PRI KOVAČU POVEM FANTOM, DA JE DANES NOČ
ČAROVNIC.
PA VPRAŠA K. KRISTJAN: A RES? NA KATEREM PROGRAMU
PA?
KOTIČEK ZA STARŠE
»Daješ mi občutek, da sem
kljub vsakdanjim stvarem
nekaj posebnega.
Naj se v mojem življenju
zgodi karkoli, zaradi tebe
vem, da imam svojo ceno!«
(Pam Brown)
57
PRAVILNA ŽIVLJENJSKA ODLOČITEV
Ko sem pred več kot petdesetimi leti iskala sončni žarek, ki bi v moji notranjosti
pregnal trdovratno temo, v katero je bilo zavito spoznanje, da sem mama težko duševno
prizadete deklice, je bilo zaman! A vsako, še tako hudo spoznanje, ki je mučno in na
trenutke brezizhodno, se s časom omili. K temu pa pripomore v prvi vrsti starševska
ljubezen in če je prava in iskrena, naredi v srce in dušo neizbrisen pečat, ko potujemo skozi
življenje in premagujemo z njim ovire in težave. Pri tem zorimo in se gradimo v trdno,
neuklonljivo osebo! Poznam pa tudi starše, ki so svojega nemočnega otroka samo
»odložili« v zavod in se svoji vlogi in odgovornosti, posebno pa ljubezni zanj, odpovedali.
Pravzaprav pa ne smemo nikogar obsojati, dokler ne spoznamo prave resnice za takšna
dejanja.
Zaradi težkih okoliščin sem tudi jaz poslala hčerko v neznani svet, nepoznan kraj, med
nepoznane ljudi in se vrnila domov z občutkom, da nisem prava mama, ker sem to storila.
Del krivde sem namenila tudi ravnateljici kranjske posebne šole ge. Anki Zevnik (kateri
sem še danes hvaležna), ki je dobro poznala najino življenje in se je močno trudila, da bi
rešila nečloveški boj za najin obstoj! Neosveščena v nujnosti odločitve, da bi šla hčerka
(edinka) v zavod, a sem se končno le odločila!
4. avgusta 1968 leta je bila (tako sem mislila) za naju s hčerko najdaljša pot v mojem
življenju – v Črno na Koroškem.
Sprejela naju je prijazna takratna ravnateljica, ga. Marija Štandeker. Ko je začutila, da
se ustvarja močna čustvena napetost, se je na hitro poslovila, odpeljala Irmo skozi prva
vrata in jih tesno zaprla za seboj! Kasneje sem spoznala, da je storila prav!
S težkimi koraki sem se vračala domov. Pred zavodom sem se ustavila – obstala in
buljila v praznino svojega življenja!
Čez nekaj časa sem dobila iz zavoda pismo od ge. Štandeker (direktorice). Kot da mi je
nekdo zrahljal težke okove, ki so mi stiskali srce. Samo nekaj utrinkov iz tistega davnega,
danes že porumenelega lista, ki mi je še danes dragocen:
»Prav ste se odločili! S tem, ko ste hčerko pustili v varstvo nam, niste oddali svoje velike
ljubezni in pripadnosti njej! Ohranjajte stike z njo! Čez leta mi boste morda zaupali, da se
imela prav?!« In tako je tudi bilo!
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji še ni bilo društev za pomoč duševno
prizadetim, niti posvetovalnice, takšne osebe niso imele statusa invalida. Starši smo bili
kot čreda brez pastirja. V kasnejših letih se je vse to uredilo.
Omenila sem že, da je za vsako mukotrpno spoznanje potreben čas, da drugačnost
lastnega otroka vsrkaš vase in s tem živiš. Jaz sem za to rabila veliko let.
58
Ni mi žal, da sem se odločila hčerko oddati v zavod, predvsem pa ne tega, da sem svoje
življenje več ali manj posvetila njej. Jaz takšne sreče v otroštvu nisem imela, saj sem
morala od doma, ko je bilo Irmi komaj tri leta. Morda je pa tukaj tudi del mamine dote svoji
vnukinji v tem smislu, da ohranjava toliko pristne pripadnosti in ljubezni, ki neomajno
deluje še danes. Tudi z osebjem zavoda, ki se je pred leti preimenoval v Center mi je bilo in
je še prijetno sodelovati, posebno še v svetu staršev in zavoda pred leti.
V naše, sedaj že odrasle gojence, je bilo vloženega veliko truda, potrpežljivosti in
znanja, večina vzgojiteljev pa je nesebično dodajala tudi ljubezen, da so danes ti gojenci
to, kar so! Da se je Center v veliki meri tako razvijal in dosegal uspehe, so prav gotovo
zasluge dolgoletnega direktorja Centra, g. Marijana Lačna in njegovih sodelavcev, o
čemer pričajo mnogi lepi izdelki, razstave, pevski in folklorni nastopi, pa tudi uspehi na
športnem področju.
Vsi starši si prav gotovo želimo, da bo sedanja direktorica, ga. Vojka Lipovšek Polc, to
delo nadaljevala v takšni smeri, da bo za naše gojence, kljub različnim krizam, življenje
mirno in čim manj stresno. Znano je, da je Center v Črni lahko zgled mnogim drugim v
Sloveniji. Tudi prevozi otrok ob vikendih domov pripomorejo k trdnejši povezavi
gojencev in staršev.
Pohvaliti je potrebno šoferje, saj so po večini vse njihove vožnje brez posebnih težav
in če ni ovir na cesti, so tudi točni. Tega pa ne bi mogla potrditi od strani staršev, saj je
nekatere starše potrebno večkrat čakati, pri tem pa umirjate že itak žalostne otroke, ki se
vračajo od doma. Mislim, da smo starši lahko hvaležni Centru in želimo, da bi tako ostalo
tudi v bodoče.
Ker sem omenila že kar nekaj obletnic in mejnikov mi je v veliko veselje, da bo konec
leta 15 let, kar gojenkam in gojencem pri enoti Brunet pišem voščilo za rojstni dan. Vsak
njihov nasmeh mi polepša dan! In vsak večer že vsa ta leta si z Irmo zaželiva lahko noč!
Za konec pa še to: zavedamo se vsi skupaj, da časi niso rožnati, da država poizkuša
manko denarja pridobiti vse prej kot na human način. Nekaj črnih pik so že bili deležni
tudi otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši. Naj ne bi bili v prihodnosti tarča
manipulacij, saj je to pravzaprav edina kategorija ljudi, ki je odvisna od zdravih in tudi
kategorija, ki za svoj obstoj potrebuje razumevanje, spoštovanje in ljubezen zdravih.
Ker se približuje konec leta, bi se rada osebju Centra iskreno zahvalila za vso skrb in dobro
počutje gojencev, seveda posebej za mojo hčerko in zaželela prijetne božične in
novoletne praznike ter srečno in uspešno 2015. leto!
Vaša
Anica Štancar
59
PAR KAPLJIC, PA TAKA SPREMEMBA
Že nekaj let imam v glavi zamisel, da opišem našo življenjsko izkušnjo. Mogoče se
bo zdelo komu nezanimivo brati o tem, mogoče pa bo komu pomagalo pri odločitvi,
če je do zdaj v dilemi.
Za kaj gre?
Življenje z Mihelo je bilo včasih drugačno kot je danes. Bila je zelo nemiren otrok,
ničesar ji ni bilo mogoče dopovedati. Lahko je ure in ure stala pred trgovino, v kateri je
videla verižice, nakit, pa ne misliti, da tega ni imela polne predale doma. Včasih so bili to
čevlji, pa torbice, pa ure, ki jih je po njenem »nujno potrebovala«. Ni se menila za mraz, ne
za vročino, ob vsakem vremenu jo je bilo treba peljati v trgovino, da vidi določeno stvar, za
katero si je ravno zamislila, da je zanimiva. Enkrat smo v Piranu zamudili ladjo, ker je nismo
spravili iz zlatarne, kjer so bili ravno pravi prstani in uhani za njo. Pa trafike s svojim
revijami, doma smo kopičili Jane in Anje, bi rekla, do neba.
Še težje kot dopovedovati ji, da ima vse to že doma in še marsikaj drugega, pa je bilo v
ponedeljkih zjutraj, ko jo je bilo treba peljati v zavod. Minila je ura, preden sem jo lahko
oblekla, pa spet ura, da je šla vsa objokana skozi vrata. No, v milejši obliki je to še danes.
Skratka, življenje z Mihelo ni bilo lahko. In kaj narediti? Tega ne bo mogoče dolgo
zdržati. Postarala se bova, živci se bodo iztrošili, ne bova mogla v nedogled obvladovati
svoje hčerke. Za predlog, da bi Mihela potrebovala zdravila, da bi bila bolj mirna in
vodljiva, z možem nisva leta in leta hotela niti slišati. Enkrat pa poči, rečeš si, da ne zmoreš
več. Pomisliš, da so zdravila potrebna za sladkorne bolnike, pa za tiste z visokim pritiskom
- zakaj bi se torej toliko mučili mi in Mihela. Oglasila sem se pri zdravniku. Dr. Mihev je
strpno in prijazno poslušal moje pomisleke o pomirjevalih. Predpisal ji je zdravila, ki naj jih
jemlje redno, potem pa bomo videli, je rekel.
In smo videli. Prej kot v mesecu dni se je Mihela popolnoma spremenila. Nobenih
težav ni več, ko gremo v trgovino, pogleda in gremo naprej. In doma, vse jo zanima, vse ji
60
lahko dopoveš, veliko se smeji in velikokrat rečem, da je pametnejša, da vsak dan
napreduje.
Par kapljic, pa taka sprememba. Sprememba na bolje, sprememba, ki je v dobro
najbolj Miheli, pa tudi nama in vsem s katerimi pridemo v stik. Seveda so tudi tveganja in
stranski učinki, ki pa na srečo pri Miheli niso tako veliki. Pomembneje je, da smo s tem
pridobili novo, umirjeno življenje.
Dr . Mihevu bom hvaležna do konca življenja. Z njegovo pomočjo je svet postal bolj
lep, Mihela srečnejša in zadovoljnejša, kar je najvažnejše.
Taka je naša izkušnja. Če s tem pomagam kakemu od staršev, ki se težko odloča za ali
proti zdravilom za mirnejše življenje, potem bom vesela.
Na koncu pa še voščilo:
Na pragu novega leta
naj vam čas nakloni
spoznati prave ljudi,
izbrati prave reči,
ubrati prave poti in v sebi
In drugih najti le dobre stvari.
Vesel božič, srečno in zdravja polno novo leto 2015.
Erika Žagar
61
DNEVNI CENTER RAVNE
Od leta 2005 delujemo na Javorniku kot dislocirana enota CUDV ČRNA. Usposabljamo
mlajše otroke s kombiniranimi motnjami in poleg rednega programa dajemo velik
poudarek sistematičnemu projektnemu delu. V projekte vedno vključimo ljudi iz okolja.
Našim učencem tako nudimo večjo možnost socializacije, ostalim pa možnost
spoznavanja drugačnosti.
Projekt , ki ga trenutno izvajamo, smo poimenovali DOTIK PRIJATELJSTVA. Preko
različnih dejavnosti povezujemo naše učence, njihove brate in sestre ter otroke
zaposlenih. Ponudili smo jim možnost druženja, medsebojnega spoznavanja, sklepanja
novih prijateljstev. Povezali smo tri skupine otrok , ki imajo nekaj skupnega , ki so na nek
način povezani z »drugačnostjo«. Otrok, ki bodo v prihodnosti bolje spoznali in razumeli
to skupino ljudi, ki bodo mogoče sposobni skupaj reševati probleme in dileme.
Projekt je zastavljen za leto in pol. Vsebuje šest delavnic in zaključno razstavo.
Našo prvo delavnico smo poimenovali Poletni dan. Otroke so pričakale zaposlene,
oblečene v pikapolonico, metulja, polža… Preko socialnih iger smo se spoznali, nato
skupaj ustvarjali in se na koncu posladkali s sadjem in sladoledom, ki nam ga je častil
Kamot Matjaž, naš prevoznik otrok.
Tematika druge delavnice so bili Indijanci. Stene smo okrasile z nagačenimi živalmi,
na tla položile živalske kože, naredile indijanski šotor ter se oblekle v Indijanke. Otroci so si
s pomočjo Hitre Lenke, Ognjene Sandre, Dobrosrčne Katje, Bistre Zale, Trdožive Polone,
62
Zabavne Anje in Govoreče Darinke izdelali indijansko majico, perjanico ter indijansko
verižico. Delavnico smo zaključili s pesmico Ole Majole in se posladkali s pecivom
Indijančki.
Naslednja je bila Velikonočna ustvarjalnica. Tokrat so se otroci srečali z zajčki. Zajčki so
jim zaigrali igrico Zajček Uhec, izdelali so si podstavke, pobarvali pirhe ter klepetali ob
čaju in potici.
Junijsko delavnico smo izvedli v parku na Ravnah. Družili smo se ob športnih in
socialnih igrah.
Peto delavnico smo poimenovali Barvita jesen. Imeli smo stojnico z zelenjavo,
naredili smo zelenjavne vrečke za kuhanje juhice, pekli smo kostanje ter »prešali mošt«.
Čaka nas še novoletna delavnica in priprava razstave s fotografijami, izdelki in
zbranimi vtisi udeležencev.
Udeležba povabljenih nas je veselo presenetila. Po končanih delavnicah otroci
vedno takoj vprašajo, kdaj bo naslednja in kaj bomo delali.
Tudi cilji tega projekta so se postopoma uresničevali. Začetna zadržanost med otroci
je izginila. Strahu pred neznanim, ki je bil opazen pri otrocih zaposlenih in prav tako pri
sorojencih naših učencev, kadar so bili v stiku z drugimi otroci z motnjo v razvoju, ni več
opaziti.
Vse kaže, da se ta projekt po predvidenem času ne bo končal. Saj je potrebno
nadaljevati z dobrim in raje izbrisati ter pozabiti kaj slabega.
Darinka Marinč
63
VDC NA PREVALJAH
Z delom v novih prostorih VDC na Prevaljah smo začeli v začetku oktobra. Vse je
bilo novo: prostor, zaposleni in mentorice.
Po premaganih začetnih zadregah, ko smo spoznali okolico in delovni prostor ter
zanimive zaposlitve so zaposleni (Vlasta, Darja, Pavla, Petra in Miran) takole nanizali
svoja mnenja in občutke.
V naši delavnici:
- ni prepirov, kreganja, kričanja
- nihče me ne zmerja, tu ni sovraštva - mir je, mir
- imamo plese, karaoke
- sproščamo se ob glasbi, vajah Brain gyma
- imamo vsak dan jutranji krog in se pogovorimo o dogodkih prejšnjega dne,
novicah, ugibamo uganke,…
- ustvarjamo družino barbapapa; to je družina, ki si med seboj pomaga, kot si tudi
mi, smo prijatelji in se imamo radi
- naučila sem se plesti z »miško«- Darja
- pletem za voščilnice- Vlasta
- šivam mavrico na štramin-Pavla
- pri delu se trudim biti natančna in potrpežljiva- Petra
- uspelo mi je nalepiti sliko iz različnih semen - Miran
- zabavamo se in rekreiramo ter pred delom razgibamo prste, roke
Zapisala:
Melita Kordež Drezgič
MOJA ŠPELA
Ko sva se spoznala, je bilo takrat, ko je Špela pazila eno skupino skupaj z Robijem.
Nekega dne me je Robi poklical, ko me je nekaj rabil in potem so se začele te iskrice.
Potem sem tudi jaz bil nekajkrat zraven, ko sta pazila. Potem sva se pa počasi začela
spoznavati. Najprej sva bila prijatelja in vsak dan sva se vedno bolj spoznavala. Počasi sva
tudi začela zaupati drug drugemu, tako, da sva potem že skupaj pazila to skupino.
Dopoldan sva jo skupaj, popoldan sem jo pa sam, ko je Špela hodila domov. Nekajkrat
sem jo spremljal dol do kombija. Ko je prišla zjutraj v šolo, je pa včasih komaj čakala, da
sem jaz vstal in sva šla na kavo in na kapučino. Potem sva šla vsak na svoje delo in tako je
bilo nekaj časa. Potem sem pa jaz začel hoditi domov in sva se tudi doma dobivala. Šla
sva na sprehod in na kak sladoled ali na pijačo, da sva se še malo bolj zbližala. Vsak vikend
sva začela hoditi drug k drugemu na obisk domov. Včasih tudi čez teden. Spoznala sva se
z mojimi in njenimi starši in tako sva marsikaj skupaj doživela. Ko pa sva bila že nekaj časa
64
skupaj, sva začela hoditi na morje s pari in preko Sožitja na tabore. Oba sva bila zelo
vesela, da lahko že nekaj let hodiva skupaj kamorkoli se gre. No, potem sem jaz šel živet v
bivalno na Ravne. Nič se ni spremenilo. Vseeno sva se lahko dobivala. Prišla je tudi na
obisk k meni v bivalno, jaz pa k njej na dom. Špela je bila celo čez vikend pri meni in je
prespala. Vsak dan se slišiva preko skaypa, če drugače ne gre ali če je slabo vreme. Tako
sva že doživela veliko lepih skupni trenutkov v vseh teh letih. Upam, da jih bova doživela
še več. Jaz pa si najbolj želim, da bi bila skupaj in imela kdaj svojo sobo, mogoče tudi
stanovanje. Njena želja je ista, zato upam, da se nama bo enkrat uresničila ta želja .
Dušan Založnik
(M. Kordež)
65
PA ŠE NEKAJ UTRINKOV
IZ BOLNIŠKE …
Kadar sem bolna, moram prit v bolniško. Včasih sem trmasta, a me sestre lepo
prepričajo, da moram ostat v bolniški. Zelo lepo skrbijo za nas, da smo zdravi in
zadovoljni. (Sabina Zirenstein)
V bolniški mi je včasih dolgčas po delu, zato gledam TV, včasih pa kaj rišemo in
ustvarjamo. Imajo me lepo, da se dobro počutim. (Peter Kepe)
V bolniški je v redu. Rada imam vse, še posebej Slavico. Skuhajo mi tudi kavico.
(Renata Ploj)
Ulbl Vinko zelo rad riše in zlaga brisače.
Slavica Simetinger
66
RAZSTAVA LIKOVNIH STVARITEV
FRANCIJA PONGRACA
Tisti, ki z rokami
zajema k sebi,
nikoli ne more
uloviti sreče.
Šele, ko se naučite
sejati radost
in lepoto okrog sebe,
boste poklicani na
njeno žetev.
2. december je bil res poseben dan. Dan, ki sva ga s Francijem pričakovala z dvema
nasprotujočima čustvoma; strahom in veseljem. Strahom, zaradi bojazni, da slike, ki sva
jih s Francijem več mesecev namensko ustvarjala za razstavo, niso dovolj dobre in jih
bodo ljudje, ki smo jih povabili na otvoritev razstave, pač malo ošinili z očmi in morda
pohvalili iz gole vljudnosti; in velikim veseljem, da lahko z ljudmi podeliva svoja
ustvarjalna prizadevanja.
Govorim kar v dvojini, saj sva se s Francijem v teh mesecih, ko sva se skupaj učila in
ustvarjala, tudi globlje povezala na vseh ravneh, na katerih se lahko povežeš s človekom, s
katerim ustvarjaš nekaj, kar je povezano z umetnostjo.
Imela sva jasen cilj, časovni rok in drug drugega. Oba sva dala vse od sebe. Vse svoje
spretnosti, znanje, čustva, predanost, potrpljenje, medsebojno toleranco.
Včasih sva obupovala. Včasih sva bila že skoraj vzhičena nad tem, kaj sva sposobna
preliti na platno. Na koncu sva se počutila obupno, ko sva si ogledovala svojih 10 platen, ki
sva jih ustvarila. Bila sva kot kepa žolce na tresočih se nogah. Popolnoma sva izgubila
občutek. Nisva znala oceniti, kako bodo na najine stvaritve gledali drugi ljudje. Nama se je
sicer zdelo, da so platna prelepa. Kar sama bi jih imela. Ne bi jih dala na ogled, bala sva se
kritičnih pogledov drugih ljudi.
Pa sva preživela otvoritev razstave. Ne samo preživela. Vzcvetela sva. Odprla sva se
kot občutljivi cvetovi sleza, ki sva ga naslikala na eno od najinih platen. Naletela sva
namreč na iskrene in srčne ljudi.
67
Uspela sva se celo toliko sprostiti, da sva uživala že na sami otvoritvi razstave, ki je bila
na dan, ki ga omenjam v prvem stavku tega prispevka. To je bil namreč dan, ki smo ga
skupaj z gospo Sonjo Tiršek, direktorico CSD Ravne, določili za odprtje Francijeve likovne
razstave.
Kar se naju dveh tiče, je bil ta dan popoln uspeh. Dosegla sva vse, kar sva si želela, celo
precej več. Doživela sva srečanje z gostitelji, ki so odprli ne samo svoje prostore, ampak
tudi svoja srca. Srečanje z obiskovalci, ki so želeli biti z nama.
Povedali so veliko lepih besed. Besed občudovanja, pohvale in podpore. Pokupili so
vsa naslikana platna. Dobila sva veliko naročil za nove slike. Ne bi moglo biti bolje.
Najini strahovi so se polegli, najino zaupanje v svoje sposobnosti se je okrepilo.
Projekt smo uspešno izpeljali do konca.
Zahvaljujeva se vsem, ki so naju pri projektu podpirali; direktorici Vojki Lipovšek Polc,
direktorici CSD Ravne Sonji Tiršek in vsem njenim delavkam. Vodji VDC Ravne Danilu
Gregorju, mentorjem iz VDC Ravne, še posebej Franciju Forstnerju in vsem, ki so kakorkoli
pomagali pri tem, da se je projekt zaključil tako vsestransko uspešno.
Celo življenje se učimo in napredujemo, če se za to odločimo in tvegamo morebitni
neuspeh. Za to je živ dokaz naša koroška korenina Franc Pongrac – Franjo. Ko je na
otvoritvi razstave sedel ob direktorici Centra in poslušal lepe besede o sebi, so se mu v
kotičkih iskrivih oči večkrat začele nabirati solze. A jih je po moško nekako znal zadržati,
da mu niso stekle po licih. Po otvoritvi je to na samem vse skupaj komentiral tako: »A veš,
nikoli si nisem mislil, da bom v svojem življenju doživel kaj takega. Star sem 65 let, pa sem
bil letos na olimpijskih igrah in si priboril srebrno medaljo. Zdaj sem imel pa še otvoritev
svoje slikarske razstave. Direktorica CSD mi je rekla, da ji je bila najbolj všeč moja slika s
srčkom. A veš, da ji morava eno naslikat.«
Razstava bo odprta še do konca januarja naslednjega leta. Če bo koga pot zanesla na
CSD Ravne, si jo lahko ogleda.
Marjeta Zvonar Hohnjec
68
MED JESENSKIMI POČITNICAMI
JE BILO PESTRO…
Mateja Osojnik
69
TUDI PASTIRCI SMO PRIDNI IN VSAK
DAN DELAMO KAJ LEPEGA, NOVEGA,
ZANIMIVEGA, SLADKEGA ...
Peremo Lego kocke
Zlagamo perilo
V Topli je najlepše
70
Pri gasilcih na obisku
Tk pa jan umiva
Pizza bo…
Tina Klemenc
71