1. No category

Naravoslovno-zgodovinska učna pot Sv. Lenart
Učna pot poteka od vznožja hriba pri makolskem trgu do kapelice Sv. Lenarta ter naprej v gozd, kjer se obrne in vodi nazaj okrog kapelice po kamnitih stopnicah do izhodiščne točke.
Naselje Makole leži na stiku Dravinjske doline in zahodnega dela Haloz ob Jelovškem potoku.
Kot vas se Makole prvič omenjajo leta 1375, pozneje pa so dobile trške pravice. Na obdobje 2.
svetovne vojne spominja več spomenikov po vsej občini. Leta 2006 se je občina Makole odcepila od občine Slovenska Bistrica. Po številu prebivalcev in velikosti spada med manjše občine.
Kulturni znamenitosti v naselju sta cerkev Sv. Andreja in poznogotska kapela Sv. Lenarta. Pokopališka kapela Sv. Lenarta je nastala v pozni gotiki okrog 16. stoletja. Glavni oltar v kapelici je
delo Mihaela Pogačnika iz leta 1730. Leta 1930 pa je bila kapelica še zadnjič predelana. Okrog
kapelice je bilo pokopališče, na kar ostanki opozarjajo še danes. Na ploščadi ob kapeli je zeliščni vrt Zeliščarskega društva Makole. Krasijo ga zdravilne rastline, kot so meta, melisa, ameriški
slamnik, baldrijan in številna zelišča (timijan, žajbelj, rožmarin).
Začetek učne poti
1
Sadovnjak in travnik
Opazovalni čebelji panj
4
Gozdni rob
2
Kamnite stopnice
Gozdni ekosistem
Kapelica Sv. Lenarta
5
3
1
Zeliščni vrt
3
Kapela sv. Lenarta je daleč vidna,
saj je dvignjena nad okoliškim naseljem. Ima gotsko arhitekturo, predelana je
bila v 19. stoletju in leta 1930. Pokopališka
kapela sv. Lenarta je nastala v pozni gotiki,
morda na začetku 16. stoletja. Glavni oltar je
delo Mihaela Pogačnika iz približno 1730 leta.
Nazadnje je bila predelana 1930 leta.
Pokopališka kapela je enoladijska stavba s poligonalnim prezbiterijem, južno prizidano
kapelo in z zvonikom z zvonasto čebulasto streho nad vhodno fasado.
2
Na vzhodni strani hriba stoji opazovalni čebelji
panj. Uredilo ga je Čebelarsko društvo Makole. Opazovalni čebelji panj ima stranici, zastekljeni s toplotnoizolacijskim steklom,
skozi kateri lahko spremljamo življenje čebel. V panju prebivajo kranjske čebele. Kranjski čebeli pravijo tudi kranjska sivka in je avtohtona slovenska čebelja pasma. Trenutno je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu. Kranjska čebela je namenjena pridobivanju medu in drugih čebeljih pridelkov na gosto
naseljenih območjih. Njene posebnosti so vitko telo, temno rjava barva prog in
sive dlačice na zadku. Prednosti za čebelarstvo so majhna poraba zimske hrane,
hiter spomladanski razvoj, usmerjenost v izkoriščanje paše v gozdu ter
dobra orientacija in odlična odpornost proti boleznim.
5
Gozdni ekosistem na hribu sestavljajo bukev, beli gaber, kostanj,
smreka, leska in hrast graden. Gozdovi
so torej skupek drevesnih, grmovnih in drugih rastlin na zaokroženem območju. Za ekosisteme so ključnega pomena, saj na podlagi
fotosinteze proizvajajo kisik. Travniški ekosistemi so poraščeni s travami in drugim rastlinjem. Prevladujejo sekundarni ali antropogeni travniki, ki so odvisni od človekovega
vzdrževanja. Travnike želimo ohranjati
zaradi velike biotske raznovrstnosti
4
ter slikovite kulturne krajine in
z njo povezane narodne
Na
gozdnem
identitete.
robu imajo čebele tudi napajalnike
z vodo. Ekosistem na gozdnem robu je bogat, saj združuje dva ekosistema, gozdnega in
travniškega. Temu se je prilagodilo
živalstvo in rastlinstvo. Sicer pa so
gozdni robovi pomembno zatočišče
za ptice in druge živali.
Travniški sadovnjaki so območja, ki jih je v preteklosti izoblikoval človek, vendar z njihovo
ekstenzivno rabo ni porušil dragocenega naravnega ravnovesja. Travniški sadovnjaki so poleg tega značilen simbol podeželske krajine in
so bili v preteklosti pomembna
kmetijska panoga.