1. No category

22001145
/
15
DAN
UST
VAR
ZBO
RNIK
P
JALN
OVZ
proj
ETK
ektn
e na
OV
proj
l
oge
ektn
dijak
i ted
ov
ni
OST
I
UVODNIK.........................................................................................................4
PROJEKTNI TEDEN
5
TABOR GORENJE...........................................................................................6
POMOČ UPORABNIKOM............................................................................7
PNEVMATSKE ŠKARJE.................................................................................8
MODELIRANJE NN OMREŽJA...................................................................9
NAČRTOVANJE TIV................................................................................... 10
IR PREGRADA.............................................................................................. 11
MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE...................................................... 13
PRIKLOP TRIFAZNEGA ASINHRONSKEGA MOTORJA.................. 13
VZPOSTAVITEV BREZŽIČNEGA OMREŽJA....................................... 16
ZAKLJUČNE NALOGE DIJAKOV
3D TISKALNIK............................................................................................. 19
AVTOMOBILSKI AVDIO OJAČEVALNIK 2X100W............................. 20
DALJINSKI VKLOP RELEJA Z ANDROID APLIKACIJO................... 20
FOTOMONTAŽA......................................................................................... 22
GRAVITACIJSKA BATERIJA..................................................................... 23
HIDRAVLIČNI CEPILNIK DRV............................................................... 24
IZDELAVA INTELIGENTNEGA AVDIO KONTROLERJA................. 24
KOLEDAR...................................................................................................... 25
HIDRAVLIČNA DVIGALKA MOTORJA................................................ 26
MEHANIZEM ZA REGISTRSKO TABLICO........................................... 27
NAJDI ČAS..................................................................................................... 28
RAČUNALNIŠKA IGRA BOMBERMAN................................................ 29
RAČUNALNIŠKA IGRA UNIČI ASTEROIDE....................................... 30
TESLOV TRANSFORMATOR.................................................................... 31
PREDELAVA PICK-UP VOZILA............................................................... 32
ULTRAZVOČNI VLAŽILNIK PROSTORA............................................ 33
SOJENJE TEKME.......................................................................................... 34
18
NAPAJALNI PULT 380V/16A.................................................................... 34
SISTEM ZA HITRO SPELJEVANJE .......................................................... 36
KROŽEK LINUX/C/ARM........................................................................... 36
ELEKTRIČNI SKIRO.................................................................................... 37
BUGGY........................................................................................................... 38
Dan ustvarjalnosti 2015
3
UVODNIK
Danes na STŠ ŠC Kranj praznujemo in se veselimo vseh dosežkov naših dijakov, ki se izobražujejo na področju elektrotehnike, računalništva in mehat‌ronike.
Pripravili smo že tradicionalni Dan ustvarjalnosti 2015, kjer bodo naši dijaki:
• predstavili delo v Projektnih tednih (tabor Gorenje, Merjenje električne
energije, IR pregrada, 3D tiskalnik, Pomoč uporabnikom, Priklop 3fAM,
Brezžično omrežje, Eagle, Pnevmatske škarje, Modeliranje električnih
omrežij in CMS),
• na sejmu predstavljali zaključne naloge, projekte in raziskovalne naloge,
med njimi bomo nagradili 3 najboljše,
• predstavili mednarodno MEPI odpravo na Mauritius ter
• nastopili skupaj s profesorji na kulturni prireditvi, kjer bomo podelili
nagrade najboljšim dijakom zaključnih letnikov.
Ponosna sem na učiteljski zbor in dijake, ki ustvarjajo tako na humanitarnem kot kulturnem področju, so izvrstni v športu, splošnih predmetih in
stroki.
Ker se ta teden počasi poslavljamo od letošnjih maturantov in dijakov zaključnih letnikov ter seveda njihovih staršev, naj dijakom ob tej priložnosti
zaželimo veliko uspeha na maturi in zaključnem izpitu, staršem se zahvaljujemo za vso pomoč in podporo, vsem skupaj pa želimo vse dobro.
Saša Kocijančič, prof.,
ravnateljica STŠ ŠC Kranj
4
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
PROJEKTNI TEDEN
Dan ustvarjalnosti 2015
5
TABOR GORENJE
Projektni teden: Elektrotehnik, Tehnik računalništva, Tehnik
mehatronieke, 1. letnik
Avtor: Polonca Hafner Ferlan
Povzetek
Prva skupina 13. 04. 2015- 15. 04. 2015 : 1.Ea (1/2), 1.Ma, 1.Mb.
Druga skupina 16. 04. 2014- 18. 04. 2014: 1.Ea (1/2) 1.Ra, 1.Rb.
V okviru Interesnih dejavnosti so se dijaki 1. letnikov SSI programov SŠER ŠC
Kranj udeležili tridnevnega naravoslovno-športnega tabora v CŠOD Gorenje.
Program je bil voden z vodniki in inštruktorji CŠOD ter s profesorji iz šole. V
dolini Sv. Janeza Krstnika smo obiskali kartuzijo v Žičah. Spoznali smo način
samostanskega življenja in njegov vpliv na bližnjo in daljno okolico, kajti
Žička kartuzija je najstarejša v srednji Evropi. V CŠOD Gorenje v osrčju Pohorja so dijaki opravili športni pohod, športno plezanje, delavnico zdravilnih
rastlin in zdrave prehrane ter geografsko in topografsko orientacijo.
S specifično organizacijo dela šola uresničuje predvsem program, katerega cilji, dejavnosti in vsebine iz katalogov znanj so vezani na drugačno
izvedbo (npr. terensko delo in športne dejavnosti) in za katerega je zlasti
pomembno medpredmetno povezovanje in prepletanje znanja različnih
predmetnih področij ter vpetost v naravni in družbeni prostor, tj. povezava
z okoljem, v katerem tabor poteka. Najpomembnejše pa je razvijanje socialnih spretnosti, medsebojno sodelovanje, delo v skupini, kjer naj bi se krepila vzajemnost med dijaki in profesorji. 21. maja 2015 bomo v šolski galeriji
Iskra razstavili fotografije s tabora. Na taboru smo se imeli ‟fajn".
CŠOD Gorenje (foto: Danica
Volčanšek)
6
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
POMOČ UPORABNIKOM
Projektni teden: Tehnik računalništva, 2. letnik
Avtor: Aleš Ovsenek
Povzetek
Dijaki 2.Ra, 2.Rb in 2.Šr so v okviru projektnega tedna - Pomoč uporabnikom
izdelovali video navodila (ang.: video tutorial) za izbrane brezplačne in preizkusne programe, katerih namen je pomoč uporabnikom pri delu z izbranim programom. Delo je potekalo v parih.
Dijaki so namestili izbrani program, ga preučili do mere, da so s programom
lahko izdelali preprost izdelek, ki je vključeval večino funkcij, ki jih program
nudi. Video, ki so ga dijaki morali izdelati, je vseboval prikaz izdelave izdelka
s pojasnili v obliki oblačkov ali podnapisov v videu. Da so lahko izdelali omenjeni video, so si dijaki pomagali z različnimi programi za zajem zaslonske
slike, ki jim je omogočal snemanje dela na računalniku.
V 2.Ra in 2.Rb razredu smo določili skupino dijakov, katerih naloga je bila
posneti in izdelati video predstavitev poteka celotnega projektnega tedna,
ki je zajemal ogled Ljubljane, ekskurzijo v Belo krajino, predavanje s temo
Spletno nasilje in delo v šoli – Pomoč uporabnikom. Za snemanje so dijaki uporabil svoje mobilne telefone, končni izdelek pa so oblikovali v šoli z
ustreznim brezplačnim programom, ki so ga izbrali sami.
Ob zaključku dela v šoli so dijaki predstavili svoje izdelke sošolcem in učiteljem, ki so podali pohvale in komentarje k izdelanim izdelkom.
Dan ustvarjalnosti 2015
7
PNEVMATSKE ŠKARJE
Projektni teden: Tehnik mehatronike, 3. letnik
Avtor: Primož Kurent
Povzetek
Učna situacija je bila sestavljena tako, da so dijaki dobili vpogled in izkušnje
pri reševanju konkretnih primerov iz prakse. To, kar jih čaka potem, ko se
zaposlijo oz. gredo svojo strokovno pot po končanem izobraževanju.
Cilj naloge je bil, da dijaki sami v skupini na podlagi delujočega modela
pnevmatskih škarij, izdelajo tehnično dokumentacijo izdelka (Navodila za
uporabo in vzdrževanje), ki omogoča tehnično izobraženemu kadru samostojno sestavo in programiranje pnevmatskih škarij v delujočo napravo iz
razstavljenih, posameznih komponent.
Delo je bilo skupinsko po osem do devet dijakov. Dijaki so najprej določili
vodjo skupine in si razdelili posamezne zadolžitve ter jih potem sami izpeljali pod vodstvom mentorja.
Vsaka skupina je prejela delujoče pnevmatske škarje, ki jih je razstavila. Program se je izbrisal. Po potrditvi ustrezne demontaže izdelka so dijaki pričeli s
ponovnim sestavljanjem naprave in programiranjem. Tekom izobraževalnega procesa so si pridobili toliko znanja, da so delo lahko samostojno opravili.
Ko je izdelek deloval v skladu s pričakovanji, je bilo potrebno napisati doku-
8
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
mentacijo; Navodila za uporabo in vzdrževanje, Poročilo o delu ter izdelati
predstavitev.
Dijaki so se pri izvedbi naloge naučili projektnega in timskega dela, snovanja
tehnične dokumentacije, ročnih spretnosti, programiranja, logičnega in tehničnega razmišljanja, samostojnega študija literature in javnega nastopanja.
Menimo, da je tovrstni način dela nujno potreben, da dijaki pridobijo ustrezne strokovne kompetence, ki jih bodo uspešno uporabljali pri strokovnem
delu v praksi.
MODELIRANJE NN OMREŽJA
Projektni teden: Elektrotehnik PTI
Avtor: Robert Šifrer
Povzetek
Projektno delo je drugačen način pedagoškega dela z dijaki, ki dopolnjuje in
nadgrajuje običajno delo v okviru šolskega urnika. Dijaki na tak način generalizirajo in medsebojno povezujejo znanja, spretnosti in veščine, usvojene
pri rednem pouku. Hkrati pa dobivajo nove informacije zunaj šole. Razvijajo
ustvarjalne sposobnosti, poglabljajo in utrjujejo uporabo znanja s področja
tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekonomike, ergonomije, ekologije,
informatike, računalništva, jezikov.
Letos sem 6 dijakov (smer elektrotehnik PTI, elektroenergetik PTI) vodil
na strokovno ekskurzijo v Elektro Gorenjske, kjer so jim 4 strokovnjaki v
pogovoru in ob vprašanjih razlagali svoje delo, tehniko in tehnologijo. Naslednji dan smo posvetili računalniškemu programu za modeliranje omrežij.
Najprej smo naredil 6 vaj, nato pa je vsak dobil svoje vhodne podatke in
samostojno izrisal omrežje in določil R in X vodov ter s tem tudi primerne
preseke vodnikov. Tako je spoznaval dimenzioniranje kablov glede na padec
napetosti. V sredo jih je učiteljica elektrotehnike Alenka Jelovčan vodila skozi temeljne enačbe, ki so jih vpisali v prezentacijo. Nato pa jim je pomagal
dokumentacijo urediti informatik Tomo Grahek. Slovnično in retorično jih je
vodila učiteljica slovenščine Maja Teran in nato jim je pomagala pri angleški
prezentaciji in nastopu še učiteljica angleščine Maja Damijan. Pri pripravi
tehniške dokumentacije in javne predstavitve pa so poleg njih sodelovale
tudi učiteljice slovenščine in tujega jezika kot somentorice.
Za vodilno temo projektnega dela smo izbrali računalniško načrtovanje
Dan ustvarjalnosti 2015
9
električnega NN omrežja v programu Power World Simulator 18. Po svojih
podatkih je vsak dijak samostojno tudi izdelal omrežje, simuliral pretoke
moči in pregledal ter popravil izračune padcev napetosti, dokler omrežje ni
bilo optimalno. Že dan prej jim je razvojnik v EG pokazal modeliranje v pro-
fesionalnem programu Gredos. Dobljene rezultate so dijaki ovrednotili in
dokumentirali v ustrezni tehniški dokumentaciji.
Že med potekom in ob koncu projektnega dela so se dijaki pripravljali na
javni nastop, v katerem predstavijo dosežke oz. rezultate svojega dela sošolcem, kolegom, učiteljem, staršem in strokovni javnosti v slovenskem in
tujem jeziku. Po zaključku projektnega tedna smo z dijaki in učitelji izvedli
tudi evalvacijo opravljenega dela, ki nam služi kot povratna informacija o
organizaciji in izvedbi načrtovanega projektnega dela ter kot vodilo za boljše
načrtovanje projektnega dela v prihodnje.
NAČRTOVANJE TIV
Projektni teden: Elektrikar, Elektronik, 3. letnik
Avtor: Žiga Lausegger
Povzetek
Na projektnem tednu smo delali v programu EAGLE in ostalimi orodji, ki
jih ponuja operacijski sistem ArchLinux. Dijaki so najprej v aplikaciji EAGLE
sprojektirali elektronski shemi dveh različic krmilnega vezja za unipolarne
koračne motorje - bolj enostavna različica je bila izvedena zgolj s tranzistor-
10
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
ji, medtem ko smo v bolj kompleksno različico dodali še optične spojnike.
Na podlagi sheme so dijaki sprojektirali PCB, pripravili projektno dokumentacijo in izvozili gerber datoteke, namenjene proizvajalcem tiskanih vezij.
Dijaki so opravili tudi 2D in 3D kontrolo gerber datotek, pripravili 3D STEP
model, na podlagi katerega lahko elektronskim vezjem zmodeliramo tesno
prilegajoče ohišje in slednjega preprosto natisnemo s 3D printerjem. Pred
naročanjem PCB pri proizvajalcih boljša podjetja najprej na rezkarjih izdelajo prototipno vezje, s čimer zagotovijo, da ne bodo naročili nedelujočih PCB.
Da bi se izognili taki zgrešeni investiciji, so dijaki na podlagi gerber datotek
pripravili tudi g-kodo, primerno za nalaganje v rezkarje, in simulirali rezkanje
PCB. Na koncu smo pregledane datoteke oddali proizvajalcu in dobili tudi
končni produkt - PCB.
IR PREGRADA
Projektni teden: Elektrotehnik, 2. letnik
Avtor: Klemen Gregorc
Povzetek
Projektno delo je drugačen način pedagoškega dela z dijaki, ki dopolnjuje in
nadgrajuje običajno delo v okviru šolskega urnika. Dijaki na tak način generalizirajo in medsebojno povezujejo znanja, spretnosti in veščine, usvojene
pri rednem pouku. Razvijajo ustvarjalne sposobnosti, poglabljajo in utrjujejo uporabo znanja s področja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekoDan ustvarjalnosti 2015
11
nomike, ergonomije, ekologije, informatike, računalništva, in industrijskega
oblikovanja.
Letos smo v okviru projektnega tedna dijakom drugega letnika izobraževalnega programa Elektrotehnik pripravili različne učne situacije, ki so bile
glavno vodilo pri delu v okviru projektnega tedna. Dijake smo razdelili v tri
manjše skupine, ki so jih spremljali strokovni učitelji mentorji. Pri pripravi
tehniške dokumentacije in javne predstavitve pa so poleg njih sodelovale tudi učiteljice slovenščine in tujega jezika kot somentorice. Za vodilno
temo projektnega dela smo izbrali računalniško načrtovanje elektronskega
tiskanega vezja IR oddajnika in sprejemnika v programu Eagle. Načrtovano
tiskano vezje je vsak dijak samostojno tudi izdelal, priključil na ustrezno
napajalno napetost ter preizkusil njegovo delovanje. Z uporabo različnih
merilnih instrumentov so dijaki nato izmerili parametre delovanja vezja, ki
so jih primerjali s predhodno teoretično izračunanimi vrednostmi. Dobljene
rezultate so ovrednotili in dokumentirali v ustrezni tehniški dokumentaciji.
Že med potekom in ob koncu projektnega dela so se dijaki pripravljali na
javni nastop, v katerem bodo predstavili dosežke oz. rezultate svojega dela
sošolcem, kolegom, učiteljem, staršem in strokovni javnosti v slovenskem ali
tujem jeziku. Po zaključku projektnega tedna smo z dijaki in učitelji izvedli
tudi evalvacijo opravljenega dela, ki nam služi kot povratna informacija o
organizaciji in izvedbi načrtovanega projektnega dela ter kot vodilo za boljše
načrtovanje projektnega dela v prihodnje.
12
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Projektni teden: Elektrikar, Operater mehatronike, Računalnkar, 1. letnik
Pripravil: Robert Bertoncelj
Povzetek
Dijaki 1.Re, 1.Rf in 1.Ee so v okviru projektnega tedna – Merjenje električne
energije – napravili analizo porabe električne energije na svojih domovih.
Pri tem so za osnovo domače porabe električne energije uporabili izstavljeno mesečno položnico za plačilo električne energije.
Pri analizi porabe so ugotavljali največje porabnike električne energije. Posebna pozornost je bila namenjena dvotarifnim števcem, ki merijo energijo
v cenejšem obdobju (nočni čas ) in dražjem obdobju ( čas med delavnikom
od 6. do 22. ure ). Pri analizi porabe in ostalih ponudnikov električne energije v Sloveniji so priporočili trenutno najprimernejšega ponudnika električne energije. Izdelali so power point prezentacijo s tabelami in grafi.
Drugi del naloge v okviru projekta je bila poraba električne energije električnih svetil.
Kot osnovno električno svetilo so uporabili žarnico, ki je bila do nedavnega
nepogrešljiva. Ugotoviti so morali, katera so tista svetila, ki so trenutno aktualna oziroma najbolj ekonomična v smislu življenske dobe in porabe električne energije ter cenovno primerljiva.
Tudi tu so izdelali power point prezentacijo z vsemi pripadajočimi tabelami
in grafi.
Ob zaključku dela v šoli so dijaki predstavili svoje izdelke sošolcem in učiteljem, ki so podali pohvale in komentarje k izdelani nalogi.
PRIKLOP TRIFAZNEGA ASINHRONSKEGA
MOTORJA
Projektni teden: Elektrikar, Elekktronik, 2. letnik
Pripravil: Aleš Bregar
Povzetek
Zgoraj omenjeno naslovno temo smo razdelili na več področij, kjer je bil dijakom v pomoč mentor, ki jih je usmerjal pri njihovem raziskovalnem delu.
Dan ustvarjalnosti 2015
13
Področja so: Priklop na omrežje, Kontaktor, Predtokovna zaščita, Asinhronski motor, Angleški jezik v stroki, Oblikovanje in lektoriranje predstavitve.
Po uvodni predstavitvi v prisotnosti anglistke in slavistke so dijaki dobili napotke za delo in električne sheme. Delo je potekalo samostojno.
Namen:
Dijaki so se pri izvedbi projektnega tedna seznanili in naučili:
• projektnega dela (aktivnosti, viri, čas),
• timskega sodelovanja,
• snovanja tehnične dokumentacije,
• ročnih spretnosti,
• parametriranja,
• logičnega, tehničnega razmišljanja,
• samostojnega študija iz literature,
• javnega nastopanja.
Navodila za uspešno izvedbo projekta:
• Dijaki so opravili delo samostojno, po predhodni predstavitvi mentorja,
z razlago posameznih ključnih elementov, predstavitvi sheme, ki jo je
prejel dijak.
• Dijaki je pregledal predano shemo, pregledal izvedbeno ploščo in se v
primeru nejasnosti dogovoril začetek dela z mentorjem.
• Mentor je preveril, ali je zagotovljeno varno delo in material.
• Sledilo je sestavljanje naprave.
• Mentor je preveril, ali je naprava ustrezno sestavljena in deluje tako, kot
to zahteva stroka.
• Po uspešnem zagonu naprave je bilo potrebno izdelati tehnično dokumentacijo izdelka, navodila za uporabo in vzdrževanje ter napisati eno
stran A4 povzetka v angleškem jeziku.
• Izdelati in izvesti je potrebno predstavitev na dnevu ustvarjalnosti 21. 5.
14
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
2015. Dolžina predstavitve bo 20 minut.
• Dokumentacijo se bo poslala predhodno v pregled profesoricam slovenskega in angleškega jezika do 5. 5. 2015.
Priporočila za dijake med izvedbo:
• Tekom izvedbe projektnega tedna je potrebno zbirati informacije (slike,
zapisi, filmčki, načrti …), da se potem lahko izdela tehnična dokumentacija.
• Dokumentacija mora biti izdelana v skladu s standardi in normami za
dokumentacijo in mora vsebovati toliko informacij, da lahko tehnično
izobražen kader (beri sošolec), ki ni obiskoval projektnega tedna, sestavi
vajo v delujočo, funkcionalno celoto.
• Pri predstavitvi se uporablja sodobna informacijska, komunikacijska tehnologija (PowerPoint, Word, internet …).
S projektnim tednom so dijaki zelo zadovoljni, še posebno z praktičnim delom. To se odraža tudi v tem, da je bila udeležba skoraj 100%, pri izvedbi pa
je bilo čutiti pripravljenost za praktično delo.
Pri izvedbi praktičnega dela sem bil tudi zadovoljen z predhodnim teoretičnim znanjem in korelacijo med predmeti.
V letošnjem letu so dijaki 2. letnika izdelovali praktično vajo 3. letnika in so
me presenetili, da so v tako kratkem času sprejeli teoretično znanje in vsi
uspešno zaključili praktično vajo s preizkusom.
Dan ustvarjalnosti 2015
15
V začetku so še vedno imeli problem s timskim delom, ko pa sem jih razporedil, je delo normalno steklo.
Ekskurzija je po mojem mnenju v času projektnega tedna obvezna. Dijaki
spoznajo temo projektnega tedna v realnem svetu in lahko primerjajo načine izvedbe.
V letošnjem letu so me dijaki pozitivno presenetili s pripravo predstavitve
(glede na prejšnja leta) in so se samostojno organizirali in dogovorili o svojem delu.
VZPOSTAVITEV BREZŽIČNEGA OMREŽJA
Projektni teden: Računalnikar, 2. letnik
Pripravil: Miha Baloh
Povzetek
V ponedeljek in torek, 13. in 14. aprila, smo na STŠ Kranj izvedli projektno
nalogo. Pri projektni nalogo so sodelovali:
• oddelek SPI programa – 2.Re,
• vodja projekta – Miha Baloh,
• strokovni učitelji – Alenka Potočnik Zadrgal in Roman Rehberger,
• jezikoslovni učitelji – Meta Arnež in Maja Teran.
Predpriprava
Projektna naloga je bila skrbno načrtovana in preizkušena. Dijaki so imeli
že potrebno predznanje, da so lahko nalogo uspešno samostojno izvedli.
Delo je potekalo po skupinah. Skupine so bile enakovredno zasnovane, na
podlagi znanja pri predmetu Računalniška omrežja in komunikacije (v nadaljevanju: RKO).
Izvedba
Dijaki so pred izvedbo in začetkom dela dobili potrebna navodila, skice in
delovne liste. Delo se je pričelo z razdelitvijo in popisom potrebne opreme
in končalo z izdelavo PPT predstavitve.
16
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
Cilji
Pri projektni nalogi so bili zastavljeni in uspešno doseženi naslednji cilji:
• delo po skupinah,
• izdelava UTP kabla,
• uporaba usmerjevalnika Linksys,
• vzpostavitev žičnega omrežja,
• vzpostavitev brezžičnega omrežja,
• izdelava predstavitve.
Cilje smo preverjali strokovni učitelji z neprestano prisotnostjo in nadzorom
dela. V primeru, da posamezen cilj ni bil dosežen, skupina ni mogla nadaljevati svojega dela.
Poglavitni cilj »postavitev in dokumentiranje lastnega omrežja« je bil dosežen v vseh skupinah.
Oprema
Pri projektni nalogi smo uporabili naslednjo opremo:
• usmerjevalniki Linksys,
• orodje za izdelavo UTP kablov (klešče RJ-45, testerji UTP kablov)
• UTP kabel (konektroji RJ-45, pokrovi RJ-45)
Rezultati evalvacije
Kot učitelju in vodji projektne naloge so mi bili zelo pomembni rezultati
ankete, saj sem na ta način prejel povratno informacijo mojega dela in dijakovih izkušenj.
Veseli me, da je pri večini vprašanj večina dijakov (3/4) odgovorila s pozitivnim odgovorom. Projektno delo se jim je zdelo zanimivo. Uporabili so znanje, ki so ga že imeli. Preizkusili so se pri praktičnem delu. Pouk v takšni obliki jim je bil všeč. To seveda zelo ustreza dijakom poklicnega izobraževanja.
Dan ustvarjalnosti 2015
17
ZAKLJUČNE NALOGE
DIJAKOV
18
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
3D TISKALNIK
Avtorja: Bor Vreček, 4.Ma; Jure Jelovčan, 4.Ma
Povzetek
Ko sva si izbrala izdelek za zaključno nalogo, si je bilo najprej potrebno zamisliti, kako ga bova izpeljala. V programu za modeliranje sva skonstruirala
model 3D tiskalnika, kakršnega sva si izbrala.
Narejen je po vzoru delta robota. Nato sva se lotila nakupa delov, potrebnih
za uresničitev najinih idej. Najprej sva naročila mikroprocesor Arduino Mega
2560 in se naučila delati z njim. Potem sva naročila vodila in ležaje, po katerih se izvrši linearno gibanje. Pričela pa sva tudi z rezkanjem elementov, ki
se jih ne da kupiti. To so nosilci, držalo orodja, nosilci motorja, vse rezkano
iz aluminija, poleg tega pa še sklep iz medenine. Potrebno je bilo naročiti še elektronske komponente, kot so koračni motorji ter gonilnike zanje,
RAMPS 1.4 plato, ekstruder, grelno podlago, podajalnik ter končna stikala.
Ko sva prejela vse naročene dele, sva pričela s sestavljanjem in vezanjem
komponent, kar nama je vzelo kar nekaj časa. Sedaj nama manjkajo še zadnje podrobnosti, ko pa bodo izpopolnjene, se bova lotila programiranja.
Programirala bova v programih Slic3r, kjer je za tiskanje poljubnega modela
ustvarjena G-koda, in pa Repetier Host, v katerem so določeni vsi parametri
tiskalnika ter G-kodo posreduje mikroprocesorju.
Dan ustvarjalnosti 2015
19
AVTOMOBILSKI AVDIO OJAČEVALNIK
2X100W
Avtor: Matic Kaker, 2.Mi
Povzetek
Nadgradnja avdio sistema v avtomobilu je danes zelo zanimiva zadeva, saj
vse več, predvsem mladih, ljudi želi imeti v svojem avtu čim bolj čist, jasen
in dovolj glasen zvok. V okviru projekta zaključne naloge izdelano vezje
predstavlja stereo avdio ojačevalnik z izhodno močjo 2x100W. Kot glavni
avdio gonilnik je v vezju uporabljeno integrirano vezje z oznako TDA7250,
izhodno moč pa zagotavljata končni ojačevalni stopnji s paroma močnostnih izhodnih tranzistorjev z oznako TIP142 in TIP147. Glede na opravljene
meritve karakteristik delovanja elektronskega vezja omenjenim želenim
lastnostim dobrega avdio ojačevalnika ustreza tudi izdelana naprava.
DALJINSKI VKLOP RELEJA Z ANDROID
APLIKACIJO
Avtor: Boštjan Čegovnik, PT
Povzetek
Cilj naloge je bila izdelava aplikacije za vklop releja na daljavo. Za krmilnik
sem izbral Arduino model YUN. Krmilnik omogoča povezavo z internetom
in je neke vrste hibrid med strežnikom in krmilnikom. Sestavljen je iz dveh
glavnih komponent: ATmega32u4 mikrokrmilnika, skrbi za upravljanje z vhodi in izhodi ter Atheros procesorja AR9331 z operacijskim sistemom Linux
20
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
-OpenWrt in deluje kot strežnik. Android aplikacija se poveže na strežnik,
ki je postavljen na Arduinu, ta prebere kakšen je naslov, na katerega se je
aplikacija povezala, ter temu primerno vklopi oziroma izklopi rele. Področje
uporabe je zelo široko, na primer vklop električne peči, vklop luči, odpiranje
garaže ali pa odklepanje vhodnih vrat v stanovanjski hiši, namesto releja bi
lahko uporabil tudi tranzistor v primeru manjših napetosti.
Dan ustvarjalnosti 2015
21
FOTOMONTAŽA
Avtor: Žan Jelovčan Pečnik, 2.Ri
Povzetek
Fotomontaža je konceptno združevanje slikovnega materiala v kompozicijski
izdelek, ki ima nek namen in učinek. Uporablja se v umetniške in oblikovalske namene. Za slednje je fotomontaža rutina.
Vendar montaža ni samo postopek, je tudi orodje. Ko nastane v mislih ideja,
se izdela koncept. Fotografija je pripomoček, montaža je orodje.
Za svojo fotomontažo sem uporabil prenosno poizkusno različico programa
Adobe Photoshop CC. To različico sem izbral, ker omogoča lažje poseganje
po želenih orodij. Omogoča tudi urejanje fotografij, ki so v RAW formatu.
V nalogi sem predstavil potek svoje fotomontaže, kako sem iz več različnih
slik sestavil eno, s čisto drugačnim sporočilom.
22
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
GRAVITACIJSKA BATERIJA
Avtor: Juš Pavlovski, 3.Ma
Povzetek
Pri četrti izpitni enoti poklicne mature mature sem se odločil za izdelavo
gravitacijske baterije na sončne celice. To pomeni, da električno energijo
namesto v baterije in akumulatorje pretvorimo v potencialno in jo, ko jo
rabimo, pretvorimo nazaj v električno. To sem izvedel s sistemom, ki sem si
ga zamislil in predstavil mentorju. Princip delovanja je tak, da sončne celice
poganjajo vodno črpalko, ki vodo prečrpa iz spodnjega v zgornji rezervoar.
Voda, ki je v rezervoarju, ima tako večjo potencialno energijo kot črpalka.
Zraven črpalke se nahaja generator (vodna turbina), ki nam proizvaja električno energijo, ko ni sonca. Generator upravljamo preko ventila.
Te naloge sem se lotil predvsem zato, ker sem opazil problem pri shranjevanju sončne energije, ki je na voljo le takrat, ko sije sonce, in jo uporabniki
v večini primerov ravno takrat ne potrebujejo in tudi zaradi tega, ker me je
zanimalo, kako bi tak sistem, ki sem ga zasledil sam, kot koncept deloval v
praksi. Prednosti tega tipa baterije sta tudi, da se shranjena energija s časom ne zmanjša in da je ni treba tako pogosto menjati, saj z leti ne izgublja
na kapaciteti.
Podoben, nekoliko večji sistem bi lahko uporabil za shranjevanje energije na
različnih vikendih in objektih, ki nimajo električne napeljave. S tem bi bil s
količino shranjene energije omejen samo z velikostjo rezervoarja.
Dan ustvarjalnosti 2015
23
HIDRAVLIČNI CEPILNIK DRV
Avtor: Klemen Razinger, Matic Lukan, 4.Ma
Povzetek
Za tovrsten projekt sva se odločila, ker se nama je zdelo smiselno, da je
izdelek na koncu funkcionalen. Najprej sva pri sosedu natančno pregledala
cepilnik, iz katerega sva povzela glavne mere. Ogrodje sva narisala v programu solidworks. Potem sva kupila material za ogrodje, ki ga je bilo potrebno utrezno obdelati. Dele sva nato razrezala in jih zvarila po načrtu. Pri
podjetju Rosi tech sva naročila črpalko,ventile, cilinder in filter. Na CNC stroj
sva zrezkala vodila in nanje pritrdila cepilno sekiro. Cilinder bo prenesel
obremenitve do 20 ton, rezervoar pa bo sprejel do 30 l olja. Vsa konstrukcija
cilindra bo zložljiva za lažje shranjevanje ob neuporabi. Transportiranje je
možno s standardnim tritočkovnim vpetjem na traktorju.
IZDELAVA INTELIGENTNEGA AVDIO
KONTROLERJA
Avtor: Bogataj Lenart, 4.Ea
Povzetek
Zaključni izdelek za poklicno maturo z imenom avdio vmesnik sem izdelal z
namenom, da bi v raznih gostinskih objektih in lokalih olajšal delo natakarjem, ki ga imajo z upravljanjem zvoka, npr. v zunanjih in notranjih prostorih.
Glavna prednost avdio vmesnika je ta, da so viri zvoka npr. radio, predvajalnik zgoščenk, računalnik, televizor zbrani v tej napravi. Posledično lahko
izbiramo, kateri izvir zvoka se bo predvajal v določenem prostoru, krmilimo
pa lahko tudi jakost le-tega. Preko Rasppbery Pi imamo možnost poslušanja
glasbe v živo ali iz lastne zbirke. Bistvena zahteva je bila, da bo vmesnik enostaven za uporabo, saj ga bodo uporabljali ljudje, katerim ta tehnologija ni
blizu. Pri nalogi mi je bila v veliko pomoč knjiga Akustika, internet in znanje,
pridobljeno v šoli.
24
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
KOLEDAR
Avtor: Robert Mavec, 4.Ra
Povzetek
Za nalogo sem si izbral izdelavo programa v enem od programov za namizno
založništvo. Naloga je bila sestavljena iz več delov. V prvem delu opisujem
urejanje in pripravo fotografij, v drugem uporabo aplikacije – dodatka za
izdelavo koledarja - in v tretjem oblikovanje koledarja in postopek priprave
za tisk. Zanimiv se mi je zdel tudi izvoz končane datoteke koledarja v swf
format. Gre za animacijo, ki omogoča spletno listanje.
Kot dodatek za izdelavo koledarja sem uporabil aplikacijo Calendar Wizard.
Aplikacija je brezplačna, odprtokodna in spisana v javascript-u. Omogoča
različne nastavitve, predvsem velja omeniti, da omogoča vnos slovenskih
praznikov.
Dan ustvarjalnosti 2015
25
HIDRAVLIČNA DVIGALKA MOTORJA
Avtor: Mati Ponikvar, 4.Mb
Povzetek
Za 4. izpitno enoto poklicne mature sem si izbral izdelovanje hidravlične
dvigovalke avtomobilskega motorja. To idejo sem dobil predvsem po končanem predmetu PNH v tretjem letniku, kjer smo izvedeli nekaj osnov o hidravliki. Prav tako pa sem izdelal dvigalo zaradi potrebe po njem. Dvigalo se
je uporabilo pri projektu Caddy Pick up, ki ga izdelujeta Nik Piber in Primož
Jagodic. Tako se bomo sedaj lahko lotili večjih projektov zamenjav motojev
v naših avtomobilih. Dvigalo je brez težav dvignilo 150- kilogramski VW motor. Prav tako lahko drži težo treh povprečno težkih moških (80kg). Mislim,
da je dvigalka odličen primer izdelovanja uporabnih priprav doma, potrebno
je samo predznanje v kovinarstvu. Dvigalo se uporablja večinoma pri mehanikih, in sicer za dvigovanje motorjev oziroma česar koli težjega.
26
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
MEHANIZEM ZA REGISTRSKO TABLICO
Avtor: Jan Tavčar, 4.Ma
Povzetek
Za izdelek sem se odločil predvsem zaradi previsokih kazni na slovenskih
cestah. Na spletu sem naročil motorček in vezje ter narisal začetni načrt.
Načrt smo kasneje nekoliko izpopolnili in pričeli z izdelavo kovinskega ohišja. Sistem je sestavljen iz dveh delov – škatle za motorček in vetrne zaščite.
Ohišje je narejeno iz 2 mm debelega železa, povezava med servo motorjem
ter ohišjem za tablico je narejena iz 1,5 mm debele jeklene žice. Vse skupaj
sem sestavil ter preveril delovanje. Nato sem se lotil brušenja in barvanja.
Izbral sem črno barvo, da je ohišje čim manj opazno. Na koncu sem naredil
še nosilec za stikalo ter speljal elektriko od zadnjega sedeža, kjer je čip, do
stikala. Celoten sistem sem preizkusil, a ni bilo nobenih napak. Zanimanja za
tak sistem je s strani motoristov vedno več.
Dan ustvarjalnosti 2015
27
NAJDI ČAS
Avtor: Rok Hudobivnik, 4.Rb
Povzetek
Namen zaključne naloge je bil izdelati spletno aplikacijo za ustvarjanje dogodkov, katerih datum ni določen in je lahko fleksibilen glede na prosti čas
povabljenih gostov. Zato nalogo sem se odločil zato, ker sem bil v preteklem
letu vpleten v več dogodkov, na katere posamezniki niso mogli priti zaradi
različnih razlogov. Z nalogo sem se pobližje spoznal z objektnim programiranje PHP, uporabo različnih programskih ogrodij, Googlovim programskim
vmesnikom ter upravljanjem s spletnim strežnikom Apache.
Lumen je brezplačno ter odprtokodno PHP programsko ogrodje, zgrajeno na
osnovah komponent, ki so del večjega programskega ogrodja Laravel. Ena
izmed najbolj očitnih prednosti tega mikro programskega ogrodja je hitrost,
čeprav lahko vključimo tudi dodatne knjižnice in pripomočke iz Laravel-a.
Nekatere izmed glavnih lastnosti so usmerjanje, vključevanje dodatnih
knjižnic, enotno dedovanje podobe spletne strani, upravljanje s podatkovnimi bazami, migracija podatkov in umeščanje ukazov na časovni razpored.
Lumen je namenjen manjšim projektom ter streženju podatkov prek programskega vmesnika. Na primer, če del aplikacije, ki jo poganja Laravel, dobi
v povprečju veliko več zahtev kot ostali deli aplikacije, bi za ta del uporabili
Lumen.
28
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
RAČUNALNIŠKA IGRA BOMBERMAN
Avtor: Boštjan Pintar 4.Rb
Povzetek
Aplikacija je izdelana v programskem jeziku C# in v orodju Monogame. Za
urejanje slik je uporabljeno orodje Paint.NET. Igra omogoča igranje ene osebe ali dveh. Vključena je tudi izbira različnih map � predlog.
V enoigralnem načinu mora igralec pobiti vse pošasti. Če se ga pošast dotakne ali pa če ga ujame eksplozija bombe, je igre konec. Igralec ima na
voljo samo bombe. Določeni elementi na mapi so uničljivi. Če jih uporabnik
uniči, lahko dobi nadgradnjo. Igra vsebuje sledeče nadgradnje: večja eksplozija, več bomb in večja hitrost igralca.
Dvoigralni način je zelo podoben enoigralnemu načinu. Igralca se morata
pobiti. Vsak igralec se pojavni na svojem mestu. Nadgradnje so omogočene,
zato jih vsak nabere čim več in pri tem poskuša ujeti nasprotnika v eksploziji.
Dan ustvarjalnosti 2015
29
RAČUNALNIŠKA IGRA UNIČI ASTEROIDE
Avtor: Maks Hafner 4.Rb
Povzetek
Aplikacija je sprogramirana v programskem jeziku C#. Uporabljena so orodja
Monogame, XNA in Inkscape za vektorsko grafiko.
Igra ima tri težavnostne nivoje in je časovno omejena. Ob igranju se seštevajo točke po različnih algoritmih glede na težavnost.
Cilj igre je, da v določenem času uničimo čim več asteroidov in s tem dosežemo čim več točk.
30
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
TESLOV TRANSFORMATOR
Avtor: Tilen Pogačnik, 4.Ea
Povzetek
Kot zaključno nalogo sem se odločil izdelati Teslov transformator. Je eden
ključnih izumov, ki so pripomogli k razvoju brezžičnega prenosa električne
energije. Izdelek je namenjen prikazu delovanja Teslovega transformatorja,
sestavnih delov itd. Za vzbujanje je izbrana visokonapetostna kaskada manjšega toka, primarni in sekundarni navitji pa sta izdelani iz 5 mm in 0,15 mm
debele bakrene žice. Sam načrt Teslovega transformatroja z lahkoto najedemo na internetu, a je dokaj težka izvedba, saj si nekaterih delov preprosto
skoraj ne moreš priskrbeti, če ne zaradi cene, pa zaradi redkosti oz. uničenosti.
Dan ustvarjalnosti 2015
31
PREDELAVA PICK-UP VOZILA
Avtor: Primož Jagodic in Nik Piber, 4.Ma
Povzetek
Za četrto izpitno enoto poklicne mature sva izbrala predelavo pick-up vozila. Uporabila sva vozilo Volkswagen Caddy prve generacije s 1600 cm³ dizelskim motorjem. Na idejo sva prišla, ko sva si ogledala srečanje starodobnih vozil v Avstriji, kjer sva se še posebej navdušila za Volkswagen Caddy, ki
je v Sloveniji zelo redko vozilo. Tako sva avgusta 2014 kupila 25 let staro vozilo, ki sva ga kasneje začela obnavljati. Tekom projekta sva uporabila mnoga
znanja, pridobljena v času srednješolskega izobraževanja, kot npr. varjenje,
napeljevanje električne inštalacije, hidravliko, preoblikovanje kovinskih in
nekovinskih materialov itd. Na vozilu je bila sanirana vsa rja, zamenjane vse
komponente podvozja, na novo napeljana električna inštalacija, celotna
kabina je na novo izolirana z najnovejšimi materiali, ki jih je možno dobiti na
trgu itd. V vozilo je vloženo okoli 1000 ur dela in nekaj več kot 3000 €.
32
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
ULTRAZVOČNI VLAŽILNIK PROSTORA
Avtorja: Matej Eržen in Mitja Sajovic , 4.Mb
Povzetek
V okviru zaključne naloge za poklicno maturo izdelan avtomatiziran ultrazvočni vlažilnik prostora lahko uporabimo v zdravstvene namene za vzpostavljanje primerne stopnje hladne vlažnosti v bivalnih prostorih, s čimer
posledično zmanjšamo elektrostatično naelektrenost v zraku, kar vpliva na
zmanjšanje dihalnih težav zaradi suhega zraka. Z dodajanjem eteričnih olj v
zalogovnik z vodo pa poleg zdravega ozračja lahko ustvarimo tudi prijetno
aromatično bivalno okolje. Napravo seveda lahko uporabimo za primerno
vlaženje v rastlinjakih ali v proizvodnih prostorih v živilski industriji.
Glavna sestavna elementa avtomatiziranega vlažilnika sta tristopenjski ultrazvočni vlažilnik in programirljiv krmilnik Easy 719 DC-RC. Ostali vgrajeni
elementi avtomatizacije naprave služijo predvsem za varno, natančno in
zanesljivo delovanje sistema. Pred uporabo naprave je potrebno vgrajen
zalogovnik najprej napolniti z vodo. Po priključitvi sistema na električno
omrežje in sprožitvi delovanja programirljiv krmilnik s pomočjo črpalke in
merjenja nivoja vode poskrbi za prečrpavanje vode v drugo posodo, v kateri
se nahaja ultrazvočni vlažilnik. Ko se v tej drugi posodi ustvari ustrezna količina hladne vodne megle, jo vgrajeni ventilator izpiha iz naprave v prostor.
Uporabnik lahko vse faze delovanja naprave spremlja tudi preko zaslona oz.
prikazovalnika, vgrajenega na krmilniku, in se po potrebi odziva na njegova
sporočila.
Dan ustvarjalnosti 2015
33
SOJENJE TEKME
Avtor: Vid Čufar, 4.Ra
Povzetek
V zaključni nalogi sem predstavil izdelavo aktivne spletne strani, ki omogoča
sojenje tekem balvanskega športnega plezanja, izračunava točke tekmovalcev in prikaz rezultatov. Za izdelavo sem uporabljal programske jezike HTML,
PHP, MySQL in Javascript. Kodo sem pisal v programu Notepad++. V nalogi
sem predstavil probleme, s katerimi sem se srečeval, rešitve in možnosti
izboljšave.
Izpostavil bi postavitev elementov za boljšo preglednost in organiziranost
spletne strani. Zanimiva je tudi rešitev algoritma Izračun točk in zapis le-teh
v podatkovno bazo.
NAPAJALNI PULT 380V/16A
Avtor: Imer Osmani 4.Ea
Povzetek
Za zaključno nalogo sem se odločil, da naredim napajalni pult za preizkušanje trifaznih elektro motorjev, kot so: asihronski, sihronski in enosmerni
usmernik od 0 V do 30 V. Ohišje sem izdelal sam in vanj vgradil ustrezne
varovalke (C16: L1, L2, L3, B10: enosmerni tokokrog). Napajalni pult ima tri
tipke, zelena pomeni vklop, rdeča izklop in črna pa menjavo faz - vrtenje
motorja v obe smeri. Enosmerni usmernik je namenjen za priklop manjših enosmernih porabnikov. Ima ima izhod od 0 V do 30 V pri največjem
34
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
toku 1,5A. Načrt sam narisal sam v tretjem letniku pri praktičnem pouku.
POLNILNIK AKUMULATORJEV V ECS
TEHNOLOGIJI
Avtor: Škrabec Blaž, 4.Ea
Povzetek
ECS® je patentirana metoda za polnjenje akumulatorskih baterij. Ime je kratica metode dela - Electrode-Specific Charging System in je najnaprednejša
tehnologija polnjenja akumulatorjev, ki je prinesla veliko novega na tem
področju . ECS mogoča hitro in varno polnjenje in podaljšanje življenjske
dobe akumulatorjev. Uporabimo jo lahko za vse vrste in kemijske sisteme
akumulatorjev. Izdelano vezje (naloga) omogoča minimalni polnilni čas 15
minut pri NiCd in NiMH ter 30 minut pri Pb in 60 minut pri LiIon baterijah.
Z zaporednim polnjenjem večina baterij doseže zgornjo tehnično kapaciteto, ki je lahko za 10 in več % nad nazivno kapaciteto. Število polnjenj se lahko poveča celo za desetkrat v primerjavi z najboljšo alternativno metodo.
Dan ustvarjalnosti 2015
35
SISTEM ZA HITRO SPELJEVANJE
Avtor: Aleš Zupanc, 4.Ea
Povzetek
Naloga vključuje dokumentacijo več kot leto dni trajajočega razvojnega
projekta načrtovanja, projektiranja vezij, programiranja, testiranja, odpravljanja napak, izdelave ter vgradnje sistema za hitro speljevanje dirkalnikov - dragsterjev. V nalogi sem na kratko predstavil problematiko starta
dirkalnikov dragsterjev. Podrobno sem opisal uporabljene elektronske elemente, načrtovanje tiskanih vezij s programskim CAD/CAM orodjem EAGLE
in razvoj programa, ki je potreben za delovanje mikrokontrolerja ATmega
328-MMH. Program sem razvil v programu BASCOM-AVR. V zadnjih treh
mesecih sem tudi izpopolnil prvo verzijo sistema. Druga izboljšana verzija izdelanega vgrajenega sistema, ki je podrobno opisana v tej nalogi, na dirkalniku deluje brezhibno in pripomore k zares odličnem startu ter vrhunskim
uvrstitvam dirkača – mojega očeta.
KROŽEK LINUX/C/ARM
Avtor: Žiga Lausegger
Povzetek
Na krožku Linux/C/ARM si ogledamo, kako v operacijskem sistemu Arch
Linux lahko brezplačno programiramo NXP mikrokrmilnike z vgrajenimi
ARM mikroprocesorji. Gre za trenutno najbolj razširjeni, zmogljivi in varčni
mikroprocesor, ki bi ga moral znati programirati vsak elektronik - trend namreč kaže v prid digitalni in ne analogni elektroniki. Ogromno ljubiteljev se
ponaša z znanjem programiranja mikrokrmilnikov, kar je zmotno, saj večina
zgolj uporablja gonilnike oz. funkcije visokonivojskih jezikov (C++, Python),
ki so jih zanje v nizkonivojskih jezikih C in ARM assembly predhodno napisali inženirji. Tako se ljubitelji nevede zgolj učijo uporabe visokonivojskih
programskih jezikov (C++, Python), medtem ko programiranje mikrokrmilnikov zanje ostane uganka. Na krožku Linux/C/ARM se vsega skupaj lotimo
sistematično in po vrsti. Najprej dober del ur namenimo namestitvi in spoznavanju operacijskega sistema Arch Linux, v katerem delamo. Udeleženci
spoznajo vse podrobnosti o izrazih, kot so bios, bootloader, fstab, initram,
initcpio ... Ko udeleženci pripravijo operacijski sistem za nadaljnje delo, se
začne učenje osnov nizkonivojskega programskega jezika C, v katerem napišemo oz. zreproduciramo nekaj pogosto uporabljenih Linux aplikacij. Ko
tudi C programski jezik ne predstavlja več ovir, se lotimo prebiranja mikro-
36
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
krmilniške dokumentacije in pisanja lastnih gonilnikov za ključne elemente
mikrokrmilnika. Tu se udeleženci naučijo tudi razhroščevanja in pravilnega
izdajanja programske opreme preko orodja GitHub. Po želji se poglobimo
tudi v ARM mikroprocesor.
Krožek je primeren za dijake tehniških šol, gimnazijce, študente in druge, ki
se želijo naučiti pravilnega programiranja mikrokrmilnikov. Krožek zahteva
dobro znanje angleškega jezika! Priporočen je nakup svojega vgrajenega
sistema LPC4088 Quickstart board in programatorja LPC-Link 2, na katerih
udeleženci lahko trenirajo doma. Priporočena je tudi uporaba lastnega
prenosnega računalnika, na katerega udeleženci namestijo svež operacijski
sistem - podatki na računalniku so izgubljeni.
ELEKTRIČNI SKIRO
Avtor: Jošt Močnik, 4.Mb
Povzetek
Že dolgo sem si želel naredi nekaj, kar bi mi olajšalo premagovanje krajših
razdalj. Poglobil sem se o dodelavi pogonskega sklopa za namestitev na skiro. Verižni prenos moči je speljan na zadnje kolo skiroja. Uporabil sem DC
brezkrtačni motor, ki omogoča doseganje hitrosti do 15 km/h. Za potrebe
motorja sem vgradil 5 Ah baterijo, ki sem ji dodal krmilnik hitrosti z mehkim
zagonom. Krmilnik ima vgrajene tudi dodatne funkcije, ki so potrebne za
Dan ustvarjalnosti 2015
37
varno rabo in daljšo življenjsko dobo motorja.
BUGGY
Avtorja: Rok Tavčar in Klemen Bohinc, 3.Me
Povzetek
Že na začetku tretjega letnika sva začela razmišljati o najinem zaključnem
izdelku. Imela sva veliko idej vendar je na koncu prevladala ideja, da bi sama
izdelala svoj avto. Oktobra sva že pričela z risanjem projekta in zbiranjem
idej ter posameznih delov. Vse od novembra pa do aprila sva varila ogrodje
avtomobila. Kupila sva karamboliran ATV 4 - kolesnik z 250 ccm motorjem,
ki ima tudi vzvratno prestavo. Zadnjo gred skupaj z verižnim prenosom ter
zavoro sva morala podaljšati z distančnikom, ki sva jih sama naredila v šoli.
Distančnika sva privarila na konceh gredi. Za večjo ojačitev gredi sva uporabila ležaje, ki so direktno pritrjeni na ogrodje. Zaradi vsega tega sva morala
dodatno podaljšati zadnji del avtomobila. Avtomobil ima vzmetenje samo
spredaj in je zato vožnja trša. Volanski mehanizem sva zamenjala z volansko
letvijo iz VW pola. Zavorni sistem je na zadnji gredi ter na obeh sprednjih
kolesih. Avto sva opremila s smerniki in lučmi ter varnostnim pasom. Avto
je varen in hiter, vendar ni primeren za vožnjo po glavnih in regionalnih cestah. Buggy-a nameravava še prebarvati.
38
Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj
Dan ustvarjalnosti 2015
39
14. 4
. 201
5
Teh
nik
meh
mic
atro
Res ► Teh
nike
M
pon
ses eh3 ►
3
V pr
aša
lnik
i►
View
View
Def
View
Vpr
ault
roži
odg
r
esp
aša
Obk
ord
e
All R
lnik
ons
_2
SRED
NJA
ŠOLS TEHNIŠ
KA
KI CE
NTER ŠOLA
K
i
d
ričev
K
epor
t
V pr
a ce RANJ
asa
s
lnik
t
_2 ►
4000 a 55
P rija
vljen
Que
KRAN
All
i
s
st e
tionht
resp
kot
J
na
tpir:e/
ons
Mira
es (
/
n Ko
R
w
e
2
1)
p
w
zmu
o
V
r
w
iew
t ►.s
Asc
s (O
Dod
A ll
end
Vcik
djav
atne
ew
r.sAi
Res
ing
a)
nast
o rd e
pon
ll
a
r
es.
Vsi
sod
Des
eluj
oči.
Teh
M eh
3: Q
uesti
onna
ir e R
ses
vitve
View
Que
ding
By R
stion
form order
esp
s
ons
atu
Dele
e
te A
View
LL R
Defa
e sp
ons
ult o
es
ce n
Prev
iew
ovo
1.
r, s
rder
Pre
kate
Delo
nes
rim
i v te
Res
v
se n
ksto
drug času
p
ons
vn e
ajbo
proj
ačen
e
m
s
l
:
e
j
2
ktne
strin
nači
1
jaš.
ga t
n de
Res
edn
la v
pon
a je
šeč?
se
drug
da
Ave
ačno
rage
kot
deln
v ča
o
su r
edn
ega
pou
Tota
ka.
l
14%
Ali t
i je
bil
2. P
rosi
m, d
86%
a ut
Tota
eme
#
ljiš s
l
voj o
Res
pon
1
dgo
18
vor.
se
zato
1
, ke
3
r de
lam
vse
100
o pr
%
je d
1
aktič
obro
21/2
no .
1
delo
raze
1
je b
n izd
olj r
elav
azg
več
a po
iban
roči
delu imaš od
o.
la.
1
jejo
p
r
stva aktičn
delo
ri.
ega
pou
vsak v času
ka.
1
p
dan
veš
jega rojektn
kam
všeč
e
pou
g
kaj s
a
1
tedn
ka.
mi je
odi
je tu
am
in d
zato
ker
d
i
obiš
j
i
e
,
v
se m
ker
eliko
zelo
obč
razb
i zdi
v
b
utek
č
olj p
eš,
ije m
delo
bolj
o
s
kako
a
u
o
je b
j
č
z
noto
se r
no.
anim
ilo z
azlik
nos
ivo k
delo
anim
t
u
p
j
o
e
ouk
t red
ivo
od
kako je bolj
a te
ni p
r na
prof ekipn
ouk
mo
.
o
e
s
i
n
or ra
mog
ker
je b
oča
zlag zabavn
olj z
prak
a 45
o, s
anim
a
všeč
so
m
j
n
i
n
e
i
v
u
sed
o
t.
vsak mi je p
i
m
o
r
o
svoj
pri m
o za jektno
iru i
d/qu
delo
polit
n ne
estio
, za
e
nnair
v
pos
e/r e
t
o
luša
por t.
ker
php?
smo
mo
insta
ncetehniška
Srednja
šola || Šolski
Kranj
razcenter
= 27
delje
&sid
= 27
n
&ac
i
po
tio
40