Info št. 1. od 23 .1.2015 www.skei.si berimo info SKEI, da izvemo več in prej Doma Najprej naj vam v imenu SKEI še enkrat zaželim Srečno, uspešno in zdravo 2015, čeprav se skoraj že izteka januar in bo pust potegnil maske na obraze. O tem, da jih nekateri niti ne snamejo, ne bi. Leto bo v glavnem takšno, kakršnega boste naredili sami, kar tako veste. Najlepše je leto začenjati s pozitivnim in v SKEI smo to storili. S podpisom druge kolektivne pogodbe dejavnosti, ki jo sklepa SKEI, kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo. Že konec lanskega leta smo podpisali kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn, pogajanja za kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije pa so še v teku. O pogajanjih smo vas obveščali tekoče, v info-SKEI, a vse do konca žal tistih, ki se jih neposredno pogajanja dotikajo, le-ta pretirano ne zanimajo. Kaj pomembnega naj bi sploh bile kolektivne pogodbe. Dokler vse teče tekoče in brez pretresov jih običajno ne opazimo. Ko se zatakne, ko preneha veljati (naši člani s tem na srečo nimajo izkušenj), ko zaposleni menja dejavnost… takrat pa zna razlika biti očitna. Ravno kar podpisana kolektivna pogodba je, tako kot vsaka pogodba, plod pogajanj. Sprejeti kompromis, s katerim ni nihče pretirano zadovoljne, pa tudi pretirano nezadovoljne ne. Ker imamo rajši novice nezadovoljnih, najprej nekaj o tem. Delodajalcem ni všeč, da nismo pristali na znižanje % minulega dela, da nismo dopustili uveljavitve negativne stimulacije in neposrednega posega v dopuste, ki jih še vedno ohranjamo v precejšnji nadstandardni meri. Tudi jim ni všeč da smo trdi pri odpovednih rokah in da vztrajamo pri višini dodatkov. S čim so zadovoljni, bodo povedli sami, morda z istim, s čimer mi nismo? Mi bi bili zadovoljni, če bi bil dvig najnižjih osnovnih plač višji, pa tudi regres. Če bi bilo več posluha za izobraževanje in možnosti usklajevanja družinskega in zasebnega življenja. Pa več natančnejših določil o pogojih dela in napredovanju, morda tudi o določitvi višine božičnice.. A vendarle. Upoštevaje začetne predloge delodajalske strani in izpogajano, zlasti pa upoštevajoč vse okoliščine v pogajanjih, smo lahko pravzaprav zadovoljni. Zadovoljni, da ohranjamo kolektivne pogodbe, da sklepamo ene boljših kolektivnih pogodb v dejavnostih, da smo uspeli dvigniti najnižje osnovne plače za 2%, dogovoriti regres v višini 885€, ohraniti dodatek za delovno dobo v višin kot do sedaj, pa tudi preprečiti, da bi delodajalec lahko posegel v osnovno plačo delavca zaradi destimulacije. Mnogo je še tega, kar je bilo spremenjeno in dopolnjeno, potrudili se bomo, da bodo kolektivne pogodbe izšle v tiskani obliki, pa tudi da bodo imele komentar, izvedli pa bomo tudi seminarje. Vsi, ki jih zanimajo odgovori na vprašanja iz KP pa naj se obrnejo na predsednike sindikalnih podružnic ali sekretarje regijskih organizacij in bodo odgovore dobili. Naj napovemo še en dogodek, ki je tik pred vrati. V petek, 30.1.2015 bo na Kopah že 21. prvenstvo SKEI v veleslalomu in smučarskih tekih. O količini snega in vremenu se sicer še pogajamo, verjamemo pa, da bodo pogajanja tudi tu uspešna. Ekonomski podatki V obdobju I – X 2014 / I – X 2013 se je industrijska proizvodnja v Sloveniji povečala za 2,2%, v predelovalnih dejavnostih se je povečala za 3,9%, v C/24 – proizvodnja kovin se je povečala za 8,6%, 1 v C/25 – proizvodnja kovinskih izdelkov brez strojev in naprav se je povečala za 2,6%, v C/26 – proizvodnja računalnikov, elektronskih C/25 – proizvodnja kovinskih izdelkov brez strojev in naprav se je povečala za 2,6%, v C/26 – proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih in optičnih izdelkov se je povečala za 17,6%, v C/27 – proizvodnja električnih naprav se je povečala za 12,5%, v C/28 – proizvodnja drugih strojev in naprav se je povečala za 3,0%, v C/29 – proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic se je povečala za 8,5%, v C/30 – proizvodnja drugih vozil in plovil se je zmanjšala za 5,6%, v C/33 popravila in montaža strojev in naprav se je zmanjšala za 1,2%. izdelkov se je povečala za 17,6%, v C/27 – proizvodnja električnih naprav se je povečala za 3,0%, v C/29 – proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic se je povečala za 8,5%, v C/30 proizvodnja drugih vozil in plovil se je zmanjšala za 5,6%, v C/33 – popravil in montaža strojev in naprav se je zmanjšala za 1,5%. V prej navedenem obdobju se je prihodek od prodaje v slovenski industriji povečal za 4,5% v predelovalnih dejavnostih se je povečal za 4,6%, v C/24 – proizvodnja kovin se je povečal za 9,9%, v C/25 – proizvodnja kovinskih izdelkov razen strojev in naprav se je povečal za 2,2%, v C/26 – proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov se je povečal za 15,1%, v C/27 – proizvodnja električnih naprav se je povečal za 11,6%, v C/28 – proizvodnja drugih strojev in naprav se je povečal za 4,3%, v C/29 – proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic se je povečal za 8,8%, v C/30 – proizvodnja drugih vozil in plovil se je zmanjšal za 2,7%, v C/33 – popravila in montaža strojev in naprav se je zmanjšal za 2,2%. V prej navedenem obdobju so se zaloge industrijskih proizvodov v Sloveniji zmanjšale za 2,0%, v predelovalnih dejavnostih so se zmanjšale za 2,3%, v C/24 – proizvodnja kovin so se zmanjšale za 7,6%, v C/25 – proizvodnja kovinskih izdelkov brez strojev in naprav so se povečale za 2,1%, v C/26 – proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov so se povečale za 4,1%, v C/28 – proizvodnja drugih strojev in naprav so se zmanjšale za 3,9%, v C/ 29 – proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic so se povečale za 4,3%, v C/30 – proizvodnja drugih vozil in plovil so se zmanjšale za 16,2%, v C/33 – popravila in montaža strojev in naprav so se povečale za 1,8%. Izvoz je bil v obdobju I – X 2014 / I – X 2013 višji za 6,3%, uvoz pa je bil višji za 2,2%. I – X 2014 / I – X 2013 se je industrijska proizvodnja v Sloveniji povečala za 2,2% v predelovalnih dejavnostih se je povečala za 3,9% v C/24 – proizvodnja kovin se je povečala za 8,6%, v Cene kmetijskih izdelkov pri pridelovalcih so bile oktobra 2014 povprečno za 12,8% nižje kot v oktobru 2013. Od tega so bile cene rastlinskih pridelkov nižje v povprečju za 21,4%, cene živali in živalskih proizvodov pa so bile nižje v povprečju za 5,6%. Cene uvoženih proizvodov so bile novembra 2014 za 0,9% nižje kot pred letom dni. V letu 2013 se je iz Slovenije izselilo več terciarno izobraženih delavcev, kot pa jih se je vanjo preselilo. V letu 2013 je bilo opravljeno Raziskovanje o življenjskih pogojih (SILC) z možnimi ocenami od 0 do 10. V Sloveniji smo bili kljub težkim časom srednje zadovoljni s svojim življenjem (povprečna ocena 7) in srednje zadovoljni s finančnim stanjem gospodinjstva (največ z oceno 5 in 6). V 3. četrtletju 2014 je bilo opravljenih za 0,9% več delovnih ur kot v 3. četrtletju 2013, na osebo povprečno le 122 ur ali 1 uro manj kot pred letom dni. Kazalnik gospodarske klime je bil decembra 2014 za 12 odstotnih točk višji kot decembra 2013 in za 9 odstotka točke višji od dolgoročnega povprečja. Kot je bilo pričakovano, se je stopnja registrirane brezposelnosti v mesecu oktobru 2014 povišala na 12,6%, t.j. na nekaj več kot 115.900 registriranih brezposelnih. Po letu 2003 je število registriranih brezposelnih oseb v oktobru 2010 preseglo 100.000 oseb, od tega 806.424 delovno aktivnih in 115.901 registriranih brezposelnih. Poslovni subjekti z najmanj 20 zaposlenimi so v letu 2013 ustvarili 4608 milijonov € investicij v nova in rabljena osnovna sredstva, kar je 4,5% manj kot v letu 2012. Cene industrijskih proizvodov pri delodajalcih v Sloveniji so se novembra 2014 / november 2013 znižale za 0,2%, (od tega so bile na domačem trgu nižje za 0,4%, na tujih trgih pa so bile nižje za 0,1%). 2 Dejanska individualna potrošnja (DIP) po pariteti kupne moči (SKM) na prebivalca je bila v Sloveniji v letu 2013 za 24% za povprečjem EU – 28 (le 76% povprečja EU – 28). Poslana strokovna literatura   Sindikalna lista za December 2014 Plače za oktober 2014 BDP na prebivalca v SKM je bil v Sloveniji v letu 2013 za 18% nižji od povprečja EU – 28 (kazalnik BDP na prebivalca v SKM je merilo gospodarske razvitosti države). Iz Uradnega lista RS  Povprečni vrednosti zunanje trgovine v 3. Četrtletju 2014 so bile pri izvozu višje za 0,3% in uvozu nižje za 1,1% glede na 3 četrtletje 2013. V tem času se je izvoz realno povečal za 7,3%, uvoz pa se je realno povečal za 6,8%. Št. 89 od 12.12.2014: Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov  Št. 94 od 24.12.2014: Pravilnik o dopolnilnem delu, Pravilnik o določitvi olajšav in lestvica za odmero dohodnine za leto 2015. Povprečna mesečna bruto plača za oktober 2014 je znašala 1.543,66€ in je bila nominalno za 1,1% višja kot pred letom dni, povprečna mesečna neto plača pa je znašala 1.007,74€ in je bila nominalno za 0,7% višja kot pred letom dni. (17) Iz zgodovine sindikalnega gibanja na Slovenskem (vir: Prispevek za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, prof. dr. Miroslav Stiplovšek) Sektor države je v letu 2013 namenil največ izdatkov za socialno zaščito (18,7% BDP): bolezen, invalidnost, starost, otroci, brezposelnost in oblike socialne izključenosti za ekonomsko dejavnost je bilo namenjenih 14,5% BDP; splošne ekonomske zadeve, zaposlovanje, energetika, transport. Za zdravstvo je bilo namenjenih 6,9% BDP, za javno upravo 6,7% BDP, za izobraževanje 6,5% in za ostale namene 6,4% BDP: javni red in varnost (policija, gasilci, sodišča, zapori). V decembru 2014 je bilo deflacija 0,5%. Tako je bila letna inflacija XII 2014 / XII 2013 le 0,2%, enaka povprečna XII 2014 – I 2014 / XII 2013 – I 2013. Mesečni TOM v januarju 2015 ostaja 0% (enako tudi letni TOM). Primanjkljaj države je v 3. četrtletju 2014 ocenjen na 4,0 % BDP (387mio €), konsolidiran v domači dolg pa 78,1%BDP (28.933 mio €). Poleg omejitev svobode združevanja in drugih ukrepov oblasti ter delodajalcev so na dušitev delovanja strokovnih organizacij in s tem delavskega gibanja vplivale zlasti spremembe v gospodarskem razvoju. Zlasti Zakon o zaščiti države (t.i. Obznana) in strokovni razcepi ter frakcije so omogočili skupen individualni boj teh različnih strokovnih organizacij (tudi razredne strukturne organizacije so bile pod strokovnim vplivom, močni vpliv komunistov, ki so sicer agitirali k njihovi enotnosti). Čeprav je leta 1921/1922 Narodna skupščina v Beogradu sprejela 3 zakone (o inšpekciji dela, o zaščiti delavcev in o zavarovanju delavcev), so delodajalci te predpise v praksi sabotirali. To bi se moralo konkretizirati s pravilniki, s sprejemom teh pa se je zavlačevalo ali odlagalo. Tako je bil pravilnik o volitvah delavskih zaupnikov sprejet šele leta 1927, o podporah brezposelnim leta 1928, pokojninsko zavarovanje pa je bilo uvedeno šele leta 1937. Delovanje začasne delavske zbornice leta 1921 je oblast sklenila z imenovanjem članov njihovih skupščin. Aktivnosti sindikalnih podružnic  METAL Ravne za SERPA Ravne: pobuda za sklenitev novih podjetniških KP- 3