1. No category

INDUSTRIJSKA POLITIKA V
RETROSPEKTIVI
Karkoli »država dela, četudi gre zgolj za liberalizacijo in
privatizacijo gospodarstva, izvaja neke vrste
industrijsko politiko, saj njene današnje aktivnosti
vplivajo na to, kakšna bo v prihodnosti.«
(Stiglitz in Greenwald, 2014)
Polona Domadenik | Matjaž Koman | Tjaša Redek
16. POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ
Razvojno usmerjena
država in politika
(PAP – People‘s action party)
Močen vpliv v gospodarstvu, a
proaktivna, pomen izobraževanja in
tehnologije
Kulturni dejavniki
(izobraževanje, vztrajnost,
dolgoročna usmerjenost, trdo
delo…)
Multinacionalna podjetja
(Motorola, HP, Phillips, itd.)
Vir: EDB, 2014
Slike: Wikipedia, 2014 & The Wall Street Journal, 2012 & Time Magazine, 2005
Okvir za ocenjevanje različnih pristopov k
industrijski politiki (I)
Industrijska politika v državah, ki dohitevajo,
pomaga k hitrejšemu dohitevanju.
Motivacija
V državah, ki pa so že razvite, pa pomaga
pri premikanju tehnološke meje navzven in
s tem ohranjanju položaja med razvitimi
državami.
Okvir za ocenjevanje različnih pristopov k
industrijski politiki (II)
Izjemnega pomena najprej
makroekonomska stabilnost
Zakaj/kako
gospodarstvo
hitreje raste?
Razvite države in države, ki dohitevajo
razvite, se razlikujejo v osnovnih
mehanizmih rasti
Znanje in prelivanje znanja, pomen
absorbcijske kapacitete
 Vloga industrije
 Vloga velikih podjetij ter MSP
 Vloga R&D
UKREPI ŠIROKEGA VPLIVA
(tečajna politika, splošne spodbude za pospeševanje izvoza,
TNI, itd.)
Horizontalni ukrepi,
ki ustvarjajo boljše
pogoje za razvoj
inovativnosti
R&R
Spodbujanje MSP
Industrijska politika
Sektorske politike
Učenje in prelivanje znanja
Strukturne spremembe
OKOLJE, KI
OMOGOČA
RAZVOJ IN GA
POSPEŠUJE
MAKROEKONOMSKA STABILNOST
Politika varovanja
konkurence
INDUSTRIJSKA POLITIKA V
EVROPI
Ukrepi industrijske politike v EU
• Industrijska politika je pomembno orodje konkurenčne
politike
večja konkurenčnost
hitrejša konvergenca;
Državne pomoči in ostali „protekcionistični ukrepi“ negativno
vplivajo na konkurenčnost
• Devizni tečaj in konkurenčnost
• Po uvedbi enotnega trga in skupne valute
podpiranje
razvoja malih, inovativnih podjetij s horizontalnimi ukrepi
• Čas krize: zaradi nezadostnih sredstev in fiskalne politike na
ravni držav članic potreba po makroprudenčnem okvirju
ekonomske politike
Sistem državnih pomoči v EU: 2000-2012
v % BDP
1,2
1
0,8
Ostalo
0,6
Horizontalni cilji
0,4
Posebni sektorji
0,2
0
2000-2007
2008-2012
EU-27
2000-2007
2008-2012
2000-2007
Države, ki dohitevajo*
2008-2012
Razvite države**
Milijarde €
Obdobje
EU-27
Države, ki dohitevajo*
Razvite države**
2000-2007
2008-2012
2000-2007
2008-2012
2000-2007
2008-2012
Skupna
pomoč
78,66
71,82
20,16
16,83
59,17
54,98
Posebni sektorji
Horizontalni cilji
25,50
10,45
11,42
3,67
14.51
6,77
40.,99
51,37
6,73
10,06
34,48
41,31
*Države, ki dohitevajo: Portugalska, Španija, Grčija, EU-10, Bolgarija, Romunija in Hrvaška.
**Razvite države: Nemčija, Italija, Irska, Francija, VB, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Danska, Finska in švedska.
Državne pomoči finančnemu sektorju v EU
Dokapitalizacija
finančnih institucij
Garancije in
likvidnostna pomoč
(leto 2009)
Garancije in
likvidnostna pomoč
(leto 2012)
Prihodki od prodaje
Obdobje
2008 – 2012
Milijarde €
% BDP
(2012)
Milijarde €
% BDP
(2012)
Milijarde €
% BDP
(2012)
Milijarde €
% BDP
(2012)
EU-27
591,89
4,60
905,98
7,68
534,48
4,14
125,00
0,97
Države, ki
dohitevajo*
138,98
3,35
75,71
2,00
160,38
4,47
13,74
0,46
Razvite države **
452,92
6,82
830,28
19,94
374,10
7,36
111,26
1,24
*Države, ki dohitevajo: Portugalska, Španija, Grčija, EU-10, Bolgarija, Romunija in Hrvaška.
**Razvite države: Nemčija, Italija, Irska, Francija, VB, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Danska,
Finska in Švedska.
Ali se je EU odzvala drugače kot druge države?
% BDP
ZDA
Avstralija
Kitajska
EU
Kapitalske naložbe, konverzije
4,7
0,0
0,0
2,3
Garancije komitentom finančnih institucij
0,0
0,0
0,0
0,0
Garancije na medbančnem trgu
10,4
97,0
0,0
18,2
Likvidnostna pomoč
3,5
1,4
0,0
5,5
Pomoč nefinančnemu sektorju (2008-2010)
% BDP
Avstralija
ZDA
Kitajska
EU
Davčne olajšave in oprostitve
-1,3
-3,2
-
-1,2
Subvencije
3,3
2,4
SKUPAJ
4,6
5,6
0,5
Subvencije?
4,4
1,7
Struktura subvencij (2008-2010)
% BDP
Avstralija
ZDA
Kitajska
EU
Infrastruktura
0,8
0,7
5,0
0,25
R&R, inovacije
0,25
0,11
1,0
0,02
Izobraževanje (infrastruktura)
1,4
0,6
0,4
0,04
Varstvo okolja
0,48
0,41
0,6
0,04
3
0,05
-
0,01
0,47
0,12
-
0,16
IT panoga
Avtomobilska panoga
Reakcija EU na krizo
• Izrazito povečanje državne pomoči finančnemu sektorju
(predvsem v razvitih državah EU)
• Znižanje pomoči ne-finančnim sektorjem (večji poudarek
horizontalnim ukrepom, manj pomoči panogam)
• Podoben odziv na krizo v EU in ZDA leta 2009 pri pomoči
finančnem sektorju, vendar zelo različen pri ne-finančnem
sektorju
počasna in nezadostna reakcija EK
Primer razvitih držav EU: Avstrija
Skupna državna pomoč (brez kriznih ukrepov)
Gospodarska rast
4,0
% BDP
2,0
0,0
-2,0
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
-4,0
-6,0
1,0%
0,8%
0,6%
0,4%
0,2%
0,0%
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
EU 15
Avstrija
• Stabilizacija finančnega sistema na začetku krize (100 milijard €)
Horizontalni ukrepi
(83%)
MSE (6%)
R&R
(14%)
Varstvo okolja
(75%)
Primer razvitih držav EU: Irska
5,0
Gospodarska rast
% BDP
2,0%
Skupna državna pomoč (brez kriznih ukrepov)
1,5%
0,0
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
-5,0
1,0%
0,5%
0,0%
-10,0
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
EU 15
Irska
• Zlom bančnega sektorja in prihod Trojke (EC/ECB/IMF)
makroekonomska stabilnost
cilj:
Horizontalni ukrepi
(39%)
Kultura
(33%)
R&R
(28%)
Varstvo okolja
(17%)
• Identifikacija sektorjev za privabljanje NTI: tehnologija, farmacija,
finančne storitve, digitalni mediji in prehrana.
Primer razvitih držav EU: Nizozemska
Gospodarska rast
% BDP
Skupna državna pomoč (brez kriznih ukrepov)
0,6%
5,0
0,5%
0,0
0,4%
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 0,3%
-5,0
0,2%
0,1%
-10,0
0,0%
EU 15
Nizozemska
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
• Makroekonomska stabilizacija: 5,36% BDP v letu 2009
Horizontalni ukrepi
(70%)
MSE
(1,3%)
R&R
(27%)
Varstvo okolja
(68%)
• Identifikacija „top“ panog => vsi ukrepi vezani na reševanje izzivov v
teh sektorjih.
INDUSTRIJSKA POLITIKA V
DRŽAVAH, KI DOHITEVAJO
Gospodarska rast in industrijska politika v državah, ki
dohitevajo
20
Gospodarska rast v izbranih državah, v %
15
10
5
0
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
-5
-10
-15
Obdobje makroekonomske stabilizacije/zgodnja
tranzicija
-20
Prevladuje liberalni pristop, hitra privatizacija
in liberalizacija
-25
Obdobje hitre rasti
-30
-35
Pomen izvoznega in domačega povpraševanja
Sledi hitro prestrukturiranje in s tem
povezana deindustrializacija (industrija okoli
20 % BDP)
EU15
Estonija
Hrvaška
Industrijska politika predvsem v smislu
ukrepov s širokim učinkom
Vprašljiv uspeh pri oblikovanju nacionalnih
razvojnih strategij ter privabljanju strateško
pomembnih TNI
Latvija
Litva
Slovenija
Srbija
Vir: Eurostat, 2014
Gospodarska rast in rast povpraševanja
140
Indeks gibanja celotnega domačega povpraševanja,
2005=100
Indeks vrednosti
izvoza, 2005=100
900
130
800
120
700
110
600
100
500
90
400
80
300
70
200
60
100
0
2000
2001
2002
BIH
2003
2004
Hrvaška
2005
Latvija
2006
Litva
2007
2008
ČG
2009
Srbija
2010
2011
2012
Slovenija
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
BiH
Hrvaška
Estonija
Latvija
Litva
Srbija
Slovenija
Vir: Eurostat, 2014
Gospodarska rast in industrijska politika v državah, ki
dohitevajo
Gospodarska rast v izbranih državah, v %
20
15
10
5
0
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
-5
-10
Obdobje hitre rasti
Pomen izvoznega in domačega povpraševanja
-15
Ukrepi, ki so usmerjeni široko (spodbujanje izvoza,
TNI, investicije v infrastrukturo, MSP)
Sektorski ukrepi
Horizontalni ukrepi
-20
-25
-30
-35
EU15
Makroekonomska stabilizacija in regulacija
Hrvaška
Latvija
Litva
Slovenija
Liberalizacija finančnih tokov
Ponekod prehitra deindustrializacija
Razvojne strategije in njihova učinkovitost
Estonija
Srbija
Vir: Eurostat, 2014
Vendar je pomembna tudi struktura: primer
baltskih držav
Struktura TNI po sektorjih, v %
Priliv neposrednih tujih investicij kot % BDP
25
Estonija
Latvija
Litva
28,1
5,9
22,7
10,2
7,9
4,8
Predelovalne
dejavnosti
15
15,3
22
9,4
16,8
38,1
30
Nizka dodana vrednost
Srednja dodana
10
vrednost
10,9
14,5
6
12,6
6
19,1
2
4
0,5
2,4
7,5
6
1
1,5
0,5
1,4
0,5
1,4
0
0
0
0
16,7
0,4
Ostalo
0,7
1,2
0,1
0,4
3
3,2
Trgovina
12,9
16,3
12,4
21,6
10,6
23,1
4,5
25,6
7,9
19,5
12,7
19,7
Visoka dodana vrednost
-5
Gradbeništvo
Ostalo
1997
Elektrika, plin, voda
1996
1995
1994
1993
1992
Transport in komunikacije
1998
0
1999
5Nafta
3,1
2,1
2
1,5
Estonija
2,8
Latvija4,7
7,3
1,7
4,6
9,3
2013
Nepremičnine
2012
15,7
2011
17
2010
21,1
2009
25,8
2008
22
2007
31,3
2006
20
Finančno
posredovanje
2005
2000
2004
2007
2003
2000
2002
2007
2001
2000
2000
2007
1,1
0,6
1,7
0,7
Litva 12,8 Tranzicijske
5,5
2,7
4,9
Obdobje med letoma 2000 in 2007
Ostali ukrepi:Stopnja davka na dobiček, v %
40,0
35,0
34,4
35,0
• Carine: zniževanje, vstop v EU ali približevanje
30,0
• Davki: nizke in konkurenčne davčne stopnje, tudi
22,0
zaradi
TNI
21,0
21,0
20,0
20,0
25,0
25,0
20,0
17,0
15,8
15,0
15,0
15,0
15,0
10,0
10,0
9,0
5,0
0,0
Avstrija
BIH
Črna
Gora
Hrvaška Estonija Finska Francija Nemčija Latvija
Litva
Slovenija Srbija
Švedska
VB
ZDA
Vir: EY, 2014
Gospodarska rast in industrijska politika v državah, ki
dohitevajo
Gospodarska rast v izbranih državah, v %
20
15
10
5
0
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
-5
-10
-15
-20
-25
Kriza
-30
-35
EU15
Estonija
Hrvaška
Hiter upad agregatnega povpraševanja zaradi
zunanjih razlogov in padca domačega
Latvija
Litva
Slovenija
Srbija
povpraševanja
Vloga prehitre liberalizacije finančnih trgov
Pomen hitrega odziva države?
Vir: Eurostat, 2014
Izzivi za prihodnost
E-Estonija:
od leta 2000
Izboljševanje
poslovnega
okolja dalje intenzivno vlagajo v
razvoj E-države:
95% davčnih napovedi oddanih
Pomembna
tudi ustrezna
podpora• države
• e-Business
Register
elektronsko
• Oblikovanje strateških razvojnih ciljev
• e-Tax Board
• Podjetje mogoče ustanoviti v 15
• Ustrezna kombinacija ukrepov minutah preko spleta
• e-School
Podpora razvoju inovativnosti
• m-parking sistem
• e-Prescription
R&R
• Razvili so SKYPE
Prestrukturiranje
Identifikacija
strateških sektorjev (visoka dodana vrednost):
Izobraževanje
• IKT
• • …ob
zagotavljanju
makroekonomske stabilnosti (regulacija)
Transport
in logistika
•
•
•
Elektro-industrija
Pametna mobilnost
Itd.
INDUSTRIJSKA POLITIKA V
SLOVENIJI
Delež državnih pomoči v BDP po letih v %
3,50%
3,00%
2,50%
2,00%
1,50%
1,00%
0,50%
0,00%
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
Delež državnih pomoči v BDP brez kriznih ukrepov
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Delež državnih pomoči v BDP s kriznimi ukrepi
Vir: Ministrstvo za finance
Državne pomoči v Sloveniji v obdobju 2010-2012
Enota mere
2010
2011
2012
Državne pomoči
v mio EUR
446,57
713,39
1.021,82
BDP
v mio EUR
35.865,93
35.736,09
35.230,64
v%
1,30%
2,00%
2,90%
v mio EUR
16.692,71
16.546,34
16.125,71
v%
2,80%
4,31%
6,34%
Delavno aktivno prebivalstvo
število
835.039
823.967
792.948
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
558,74
865,8
1.288,63
Prebivalstvo
število
2.049.261
2.052.496
2.056.262
Državne pomoči na prebivalca
v EUR
227,68
347,57
496,93
v mio EUR
432,67
470,01
538,96
v%
1,21%
1,32%
1,53%
Delež državnih pomoči v BDP
Stroški države
Delež državnih pomoči v stroških
države
Državne pomoči brez kriznih ukrepov
Delež državnih pomoči v BDP brez
kriznih ukrepov
Vir: Ministrstvo za finance
Spreminjanje deleža državnih pomoči znotraj posameznih
sektorjev
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
2001
2002
2003
2004
2005
Kmetijstvo in ribištvo
2006
2007
Horizontalni cilji
2008
2009
2010
2011
2012
Posebni sektorji
Vir: Ministrstvo za finance
Državne pomoči v Sloveniji v obdobju 2010-2012
2010
2011
Delež v horiz.
Kategorija
V mio EUR
Vsi
ukrepi
Brez fin.
krize
2012
Delež v horiz.
V mio
EUR
Vsi
ukrepi
Brez fin.
krize
Delež v horiz.
V mio
EUR
Vsi
ukrepi
Brez fin.
krize
R&D
97,19
32,48%
36,63%
73,44
13,16%
23,34%
80,10
9,21%
20,72%
Varstvo okolja
47,35
15,83%
17,84%
69,02
12,37%
21,93%
89,39
10,28%
23,13%
MSP
0,83
0,28%
0,31%
1,02
0,18%
0,32%
0,11
0,01%
0,03%
Zaposlovanje
17,45
5,83%
6,58%
13,47
2,41%
4,28%
78,82
9,07%
20,39%
Usposabljanje
0,62
0,21%
0,23
0,09
0,02%
0,03%
4,28
0,49%
1,11%
Regionalni cilji
84,45
28,22%
31,82%
127,21
22,79%
40,42%
91,28
10,50%
23,62%
Razvoj širokop. omrežja
0,00
0,00%
0,00%
6,90
1,24%
2,19%
24,06
2,77%
6,22%
Odpravljanje resne motnje v
gospodarstvu
33,89
11,33%
243,37
43,61%
482,86
55,54%
Kultura
15,78
5,27%
5,95%
14,02
2,51%
4,45%
10,95
1,26%
2,83
Tvegani kapital
0,64
0,21%
0,24%
2,04
0,37%
0,65%
2,89
0,33%
0,75%
Naravne nesreče
1,04
0,35%
0,39%
7,48
1,34%
2,38%
4,65
0,53%
1,20%
Horizontalni cilji
299,26
100,00% 100,00%
558,07
100,00% 100,00%
869,39
100,00% 100,00%
Vir: Ministrstvo za finance
Delež državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah
60
50
40
30
20
10
0
2001
2002
2003
2004
2005
R&R
2006
2007
Varstvo okolja
2008
2009
2010
2011
2012
MSP
Vir: Ministrstvo za finance
Ekonometrična analiza na osnovi mikro podatkov
Kakšen je vpliv subvencij na dodano vrednost na
zaposlenega?
Delež subvencij v prihodkih v
času t
-
Delež subvencij v prihodkih v
času t-1
-
Logaritem subvencij v času t
Logaritem subvencij v času t1
Kontrolne spremenljivke
Da
Da
Kontrolne spremenljivke: HHI, dobiček, velikost, leto, panoga
Metode: OLS, FE
Čas: 1998-2012, 1998-2002, 2003-2008, 2009-2012
Da
Da
Kako naprej?
• Zagotoviti normalno kreditiranje gospodarstva (predvsem
spodbuditi kreditiranje MSP)
• Finančno in strateško prestrukturiranje zadolženih podjetij
(predvsem velikih podjetij, kjer so velika prelivanja znanja)
• Industrijska politika se mora bolj osredotočiti na MSP in pa mlade
Pogajalska moč delavcev
Nemčija
Italija
Portugalska
Španija
Avstrija
Francija
Hrvaška
Srbija
Republika Srpska
Madžarska
Slovaška
Češka
Črna gora
Slovenija
Bolgarija
Romunija
Makedonija
pred
++
++
+
++
0
0
+
++
+
-0
++
0
++
++
0 = Nashovo ravotežje
+ = gamma je večja
od 0,5
++ = gamma je precej
večja od 0,5
- = gamma je manjša
od 0,5
-- = gamma je precej
manjša od 0,5
kriza
+
++
++
++
0
+
+
++
+
+
0
0
++
0
++
++
-
razlika
+
+
+
+
+
+
++
++
+
+
+
0 = gamma se ni
spremenila
+ = gamma se je malo
povečala
++ = gamma se je močno
povečala
- = gamma se je rahlo
zmanjšala
-- = gama se je močno
zmanjšala
značilna razlika
NE
NE
DA
NE
NE
NE
NE
NE
NE
DA
DA
NE
NE
NE
NE
NE
NE
INOVACIJSKA DEJAVNOST:
UPORABA MODELA „ODPRTIH
INOVACIJ“
Model odprtih inovacij
Outlicensing
Drugi trgi
podjetja
Tehnološki spin-offi
Notranja
tehnološka
baza
Novi trgi
Brezplačno objavljanje
idej
Obstoječi trgi
Zunanja
tehnološka
baza
Sodelovanje
Tehnološki insourcing Crowd-sourcing
Vir: Prilagojeno iz Chesbrough, 2012.
Elementi modela odprtih inovacij
Prodaja neizkoriščenih / neuporabljenih tehnologij
Pridobivanje zunanjih tehnologij, ki so dostopne na trgu
Zunanje licenciranje intelektualne lastnine
Notranje licenciranje intelektualne lastnine
Brezplačno objavljanje (npr. idej, intelektualne lastnine)
Sodelovanje pri standardizaciji (javni standardi) / vpliv na industrijske
standarde
izstopajo
inbound OI
Uporaba zunanjih omrežij (npr. združenja, posredniki, ponudniki
znanja)
Tekmovanja v idejah in zagonu
Posredovanje rezultatov raziskav in razvoja pogodbenim partnerjem
Sodelovanje pri inovacijah z zunanjimi partnerji (npr. dobavitelji,
univerzami, tekmeci ...)
Iskanje idej, ki so dostopne na trgu
Skupinsko iskanje
Soustvarjanje strank in potrošnikov v projektih raziskav in razvoja
0,00
1,00
Želeno**
Trenutno*
2,00
3,00
4,00
5,00
*Lestvica 0 do 7: (0) Ne uporabljamo, (1) Redko uporabljamo, (7) Zelo intenzivno uporabljamo
** Scale from 1 to 5: (1) močno zmanjšati, (3) ohraniti nespremenjeno (5) močno povečati.
N med 431 in 446.
Elementi modela odprtih inovacij po velikosti podjetij
Prodaja neizkoriščenih / neuporabljenih tehnologij
Pridobivanje zunanjih tehnologij, ki so dostopne na trgu
Zunanje licenciranje intelektualne lastnine
Notranje licenciranje intelektualne lastnine
Sodelovanje pri standardizaciji (javni standardi) / vpliv na
industrijske standarde
Uporaba zunanjih omrežij (npr. združenja, posredniki, ponudniki
znanja)
Tekmovanja v idejah in zagonu
Sodelovanje pri inovacijah z zunanjimi partnerji (npr. dobavitelji,
univerzami, tekmeci ...)
Soustvarjanje strank in potrošnikov v projektih raziskav in razvoja
0,00
Velika
Srednja
0,50
1,00
Mala
1,50
2,00
2,50
3,00
3,50
4,00
4,50
Mikro
159 mikro podjetij, 191 majhnih, 68 srednjih in 28 velikih, delitev glede na kriterije, kot jih
določa ‘Zakon o gospodarskih družbah‘.
Aktivnosti za podporo odprtemu modelu inovacij
N
Povprečje
Std. odkl.
Našim zaposlenim nudimo izobraževanje in usposabljanje o odprtih inovacijah
274
4,46
1,73
V naši organizaciji spodbujamo veščine in zavedanje o pomenu odprtih inovacijah
273
4,44
1,69
Meje našega podjetja so odprte za pretok znanja od zunaj navznoter in od znotraj
navzven
278
5,05
1,48
V našem podjetju brez težav sprejmemo in uporabimo nove zunanje ideje
278
5,47
1,26
Ustrezni oddelki aktivno sodelujejo pri iskanju virov znanja in izmenjavi znanja
271
4,73
1,55
Sprejemamo možnost napak pri iskanju in uporabi zunanjih virov znanja
275
5,13
1,38
273
5,05
1,21
269
4,73
1,29
271
4,33
1,57
270
4,76
1,58
260
4,11
1,59
Pridobljeno zunanje znanje je vgrajeno v naše izdelke, postopke in storitve
266
5,12
1,44
Sodelovanje z zunanjimi partnerji je naša konkurenčna prednost
270
5,03
1,45
V naši organizaciji imamo dovolj znanja za konkurenčni nastop na našem trgu
267
5,32
1,4
(Najvišje) vodstvo močno podpira dejavnosti za odprte inovacije (z dodelitvijo
primernih virov)
268
5,08
1,47
Naši zaposleni imajo pozitiven odnos do uvajanja idej in tehnologij, ki prihajajo izven
našega podjetja
Naši zaposleni imajo pozitiven odnos do sprejemanja in uporabe našega znanja in
tehnologij v drugih podjetjih
Dejavnosti naših zaposlenih na področju odprtih inovacij so nagrajene
Organizacijska struktura v našem podjetju je zasnovana v skladu z našimi potrebami
po odprtosti
Za pospeševanje odprtih inovacij uporabljamo interaktivna orodja in metode za
sodelovanje
* Lestvica 1 to 7: (1) sploh se ne strinjam, (4) niti niti in (7) močno se strinjam
Veščine in sposobnosti specialista za OI
Katere veščine bi moral imeti specialist za odprte inovacije
Katere sposobnosti bi moral imeti specialist za odprte inovacije
N
Povprečje
Std. odkl.
Tehnološka in poslovna miselnost
217
6,14
0,80
Vodenje projektov
215
6,12
0,76
Prilagodljivost in prožnost
216
6,25
0,65
Upravljanje postopka sodelovanja
znotraj organizacije
212
6,08
0,68
Zmožnost dela v
interdisciplinarnem okolju
214
6,16
0,68
0,99
Zmožnost dela v notranjih ekipah s
prepletanjem področij
215
6,16
0,66
6,11
0,97
Strateško razmišljanje
Ustvarjalnost
218
218
6,32
6,39
0,73
0,65
246
5,33
1,28
Pismenost v novih medijih
218
6,05
0,82
253
6,08
0,90
Kulturološko zavedanje
211
5,65
1,01
254
6,12
0,84
Zmožnost dela v različnih
profesionalnih skupnostih
211
6,07
0,83
250
6,16
0,88
216
6,20
0,76
Komunikacijske veščine
252
6,29
0,81
Zmožnost notranje izmenjave
znanja in idej / znotraj organizacije
Veščine za mreženje
246
6,07
0,83
216
6,19
0,75
216
6,16
0,80
214
5,98
1,00
N
Povprečje
Std. odkl.
Veščine upravljanja z
intelektualno lastnino
248
5,72
1,07
Pogajalske veščine
254
5,70
1,12
Podjetniške veščine
254
5,95
0,99
Vodstvene veščine
253
5,78
1,02
Veščine za skupinsko delo
253
6,20
0,91
Veščine za večopravilnost
252
5,93
Veščine za reševanje
problemov
256
Veščine za navidezno
sodelovanje
Veščine za notranje
sodelovanje
Veščine za zunanje
sodelovanje
Veščine za vzbujanje
zaupanja
Zmožnost zunanje izmenjave
znanja in idej
Zavedanje tveganja
Preseganje neuspeha
K čemu lahko tak model inovacij prispeva?
Inovativnost (odziv trga na proizvod, čas razvijanja proizvoda) pozitivno
povezana z dodano vrednostjo na zaposlenega
Inovativnost v podjetju pozitivno povezana z elementi modela odprtih inovacij
• Intelektualna lastnina (pomen predvsem pri uspehu bistvenih
izboljšav ali popolnoma novih proizvodov/storitev)
• Sodelovanje z zunanjimi partnerji, pridobivanje idej iz zunanjih
virov
• Zavedanje tveganja in sprejemanje neuspeha
• Razkrivanje idej navzven (iz podjetja) zmanjšuje riziko inovacijske
dejavnosti
• Pomen sodelovanja v multidisciplinarnih timih
SKLEP
(Ustrezna) industrijska politika pomembna z vidika gospodarskega razvoja
Izkušnje držav različne:
• Evropa se je skozi krizo odzvala počasi, manj pragmatično kot
ZDA, velik poudarek na varovanju konkurence
• Države, ki dohitevajo, niso uspešno izvajale makrobonitetne
regulacije, industrijska politika deloma uspešna, deloma pa
sredstva razdrobljena ter namenjena neprioritetnim ciljem
• Slovenija: pred krizo slaba alokacija pomoči, v času krize podobno
kot v EU
Kako
naprej?
Home for business, home for talent,
home for innovation
(EDB, 2014)
Slike: www.galleryhip.com, https://www.score.org/business-tech-training, http://www.titanui.com/21885-business-men-silhouettes-with-world-mapbackground-01/
HVALA ZA POZORNOST.
Babnik Nina
Fale Natalija
Kaharov Akbar
Oblak Ana
Šiškin Igor
Baturynets Hanna
Farčnik Daša
Kavčič Roberta
Pohar Kaja
Stanić Marija
Beširevič Haris
Gašparac Rok
Komac Tim
Prašnikar Janez
Tratar Klemen
Bole Velimir
Gazibarić Tanja
Koman Matjaž
Redek Tjaša
Trobec Domen
Breg Nastja
Golle Lovrenc
Korelc Petra
Rožman Tara
Vindišman Jana
Cepec Jaka
Grandovec Timo
Kraševec Žiga
Rudl Nina
Volf Matic
Černe Ambrož
Guštin Ada
Makhmadshoeva
Mukhabbat
Saag Helen
Vuga Urša
Domadenik Polona
Harry Vanisha
Mihelič Ana Marija
Seršen Teja
Vujačić Nataša
Dominko Miha
Hrastel Miha
Muhaxheri Endrita
Svejnar Jan
Dumančić Ivana
Jelen Klemen
Mukashev Askar
Ščukovt Nejc