1. No category

MEJE
SLOVENSKEGA
KULTURNEGA
PROSTORA
STR. 2
ČE MAŠ RAD
MLAJŠE,
PA NJIM
POMAGAŠ..
STR. 4
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
26.
marca
2015

Leto
XXV,
št.
13
Pavlovi plaketi za porabski učiteljici
15. marca 1848 so se v (takrat
še ločenih predelih prestolnice)
Budimu in Pešti odvijali prevratni dogodki, ki so čez nekaj
časa pripeljali do nastanka prve
neodvisne madžarske vlade
in osamosvojitve države izpod
habsburškega jarma. Vojna za
svobodo je nato trajala še več
kot leto dni, na koncu pa je bila
madžarska vojska le poražena.
Želja po neodvisnosti je tlela naprej tudi v časih represije.
V okvirih osrednjih županijskih proslav ob 167. obletnici
peštanske revolucije so v Sombotelu županijski, mestni in
univerzitetni voditelji najprej
položili vence pri kipu predsednika prve neodvisne madžarske vlade Lajosa Batthyánya. Praznični program se je
nadaljeval na Županijski hiši s
slavnostno sejo Skupščine, kjer
je predsednik te organizacije
László Majthényi v svojem nagovoru poudaril: »Revolucija
je bila nenadna, napetost je
že naraščala, v njej pa sta
bili prisotni poezija in ljubezen do domovine prav tako
- toda tudi končna sodba nad
narodom.« Predsednik je še izpostavil, da so takrat postali del
madžarskega naroda meščani
in kmetje, bogati in revni, ter
tudi člani domačih narodnostnih skupnosti. Človeška veličina še nikoli ni bila prisotna v
tej meri, je še povedal predsednik Majthényi.
Kakor je to že dolga leta navada, so predstavniki skupščine
na slavnostni seji izročili županijska priznanja. Za dejavnost
na gospodarskem, šolskem in
novinarskem; javnoupravnem,
Margita Mayer Gašpar (na sredini) s predstavnico predlagatelja, Zveze Slovencev na Madžarskem,
Biserko Bajzek
Marta Sukič Šerfec s predlagateljem Tamásem Császárjem
kulturnem in zdravstvenem;
socialnem, mladinskem in
športnem; policijskem in manjšinskem področju so se zahvalili številnim aktivnim ljudem
v Železni županiji. »Pavlovo
spominsko plaketo« je prejelo
pet ljudi: predsednik Nemške
samouprave Sombotel Tamás
Friedl, predsednik Hrvaške
narodnostne samouprave Horvátlövő László Kovács, umetnostni zgodovinar na Univerzi
v Kaposváru dr. habil. Zoltán
Lőrincz ter dve Porabski Slovenki, novinarka Radia Monošter Margita Mayer Gašpar in
učiteljica na OŠ Jánosa Aranya
Marta Sukič Šerfec.
Margita Mayer Gašpar je po zaključku študija dvanajst let poučevala slovenski jezik, kasneje
pa glasbeno vzgojo na OŠ Gornji Senik. Sodelovala je pri nastanku šolske pesmarice, sama
pa je pela v dveh porabskih
zborih - še danes je članica Komornega zbora ZSM Monošter.
Poučevala je tudi v Monoštru,
od leta 2006 pa je novinarka
Radia Monošter.
Marta Sukič Šerfec se je s poučevanjem v nižjih razredih
ukvarjala od leta 1976. Vselej
se je trudila za krepitev skupnosti in skrbela za strokovnost
pri delu učiteljev. Za učence je
organizirala tudi izvenšolske
dejavnosti, vestno in temeljito
je poučevala slovenski jezik.
Njeno zadnje službeno mesto
je bila OŠ Jánosa Aranya v Monoštru, od koder je na začetku
marca odšla v pokoj.
V imenu uredništva čestitamo
obema nagrajenkama za priznanje.
-dm-
2
Nove knjige
MEJE SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA
Kljub sorazmerno bogati
publicistični dejavnosti o
manjšinah večina avtorjev
obravnava eno, največ dve narodnostni skupnosti. V zborniku člankov Meje slovenskega kulturnega prostora
(Ljubljana 2014), ki je pred
kratkim izšel v sozaložništvu
Svetovnega slovenskega kongresa, Inštituta za narodnostna vprašanja in klubov koroških Slovencev v Ljubljani in
Mariboru, se avtorji ukvarjajo
z zamejskim prostorom, v katerem živi do 173 tisoč Slovencev; med avtorji ni nobenega
iz Hrvaške. Zbornik so uredili
Luka Klopčič, Janez Stergar
in Zdenka Volarič, sodeluje
17 avtorjev, recenzenta sta
bila dr. Matjaž Klemenčič in
dr. Mitja Žagar. Članki so razdeljeni v dve skupini, in sicer
Raziskovanje slovenskega
kulturnega prostora ter Sedanje stanje in prihodnost
kulturnega prostora.
»Projekt je bil zasnovan
kot simpozij, na katerem
se seznanjamo s podatki, v
kakšni kulturni in jezikovni obliki ter do katere mere
so ohranili slovenski jezik
in kulturo naši slovenski
rojaki v sosednjih državah,
in se soočili z aktualno problematiko. Kaj in koliko jim
še, poleg izobraževanja v
večinskem jeziku države, v
kateri živijo, pomeni izobraževanje v slovenskem jeziku? Kaj za njih in za nas
pomeni skupno kulkturno,
gospodarsko, izobraževalno ter obče življenje, ki nas
z vstopom v Evropsko unijo
lahko še tesneje poveže tako
na kulturni kot tudi na nacionalni ravni enotnega
kulturnega prostora,« je v
zapisu Namesto uvoda, napisal Franci Feltrin, predsednik
Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa in
predstavil pot projekta izpred
desetletij Ko ne bo več meja
do preimenovanja v projekt
zdaj Ko ni več meja.
Tudi članek Koliko vemo o
naših rojakih in o sebi je napisal Franci Feltrin. Ocenjuje,
da bi se morala Slovenija kot
država bolj zavedati nacionalne občutljivosti, kajti »Kljub
mednarodna srečanja. Prav je,
da izpostavimo, da se je med
raziskovalci INV uveljavila
tudi Porabska Slovenka dr.
Katarina Hirnök Munda. Z
obletnico nastanka INV se pod
vsem grožnjam se moramo
zavedati, da so naše manjšine
del slovenskega narodovega
telesa in da kot manjšina uživajo posebne pravice.«
Stane Granda se je ukvarjal
s temo Slovenstvo med centrom in periferijo do leta
1918 in že uvodoma zavrnil
mnenje nekaterih tujih zgodovinarjev, »da smo Slovenci
izmišljotina konca 19., če
ne šele začetka 20. stoletja.«
Devet desetletij raziskovanja
na Inštitutu za narodnostna vprašanja je tekst Sonje
Novak Lukanovič. Iz članka
spoznamo razvojno pot te pomembne, leta 1925 ustanovljene ustanove pod imenom
Manjšinski inštitut, predhodnika zdajšnjega INV. Raziskovalci posegajo na vsa področja
proučevanja manšin, se ukvarjajo z izseljensko problematiko
in romsko tematiko. INV je
organiziral številna domača in
naslovom Skupni slovenski
kulturni prostor in koncept
manjšinskih kulturnih avtonomij iz sredine dvajsetih
let dvajsetega stoletja ukvarja
tudi Samo Kristan. Pomenljiva
je avtorjeva ocena o povezavi
INV z evropskim prostorom in
ustanovami. Danijel Grafenauer predstavlja dr. Julijana Felaherja (1895 - 1969) in njegova
prizadevanja za narodnostni
obstoj koroških Slovencev.
Raziskovanje
Slovencev
v Italiji. Razvoj, izzivi in
perspektive
slovenskega
kulturnega prostora ob 40.
obletnici Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI
je razpravo naslovila Zaira
Vidau. »Izpostavila bi aktualno sodelovanje z raziskovalnim projektom Mladi v
slovenskem zamejstvu«, ki
zadeva mlade in njihov položaj v sodobnih obmejnih
stvarnostih.
Raziskovalno
ekipo sestavljajo raziskovalke
in raziskovalci iz Slovenije in
vseh štirih zamejstev.
Poglavje Sedanje stanje in
prihodnost kulturnega prostora začenja Suzanne Weitlaner s člankom Slovenski kulturni prostor na Štajerskem.
Avtorica ocenjuje, da je imela
slovenščina vedno težak položaj na Štajerskem, kajti tu
ni bilo nikoli pouka slovenščine. »Tu in tam je učitelj uporabil slovenščino v prvem
razredu ljudske šole. Njegov
cilj pa ni bil razvoj slovenske materinščine, ampak
čimprej približati učence
nemškemu jeziku.« Zato dr.
Zinka Zorko ugotavlja, da se
je jezik prenašal iz generacije
v generacijo po ustni tradiciji
in »pravi čudež je, da se je
sploh ohranil.« Dialog kot
evropski izziv, je razprava
Boruta Marjana Sturma o
avstrijski Koroški v širšem evropskem kontekstu, medtem
ko Nanti Olip piše na temo
Prisotnost slovenščine v
javnosti na avstrijskem Koroškem. V članku so primeri
iz cerkve, šolstva, uradov in
javne uprave. Rudolf Vouk je
članek naslovil Meje slovenskega kulturnega prostora
na Koroškem in v Avstriji,
Sergij Pahor iz Trsta pa razmišlja na temo Slovenski kulturni prostor v Italiji.
Porabsko-slovenski pogled
na Slovenijo in slovenski na
Porabje; Slovenski kulturni
prostor? je temeljita, s konkretnostmi podprta in predvsem kritična razprava Valerije Perger. Avtorica opomni,
da ni znanstvenica, ampak
»le kirurško natančna opazovalka predmejskega (za
izraz predmejski Slovenci
me je navdušil Miran Košuta)
bitja in žitja ...« Avtorica našteje številne napake, ki jih
delajo tako na Madžarskem
kot v Sloveniji v odnosih do
Porabja, še zlasti pa ohranjanja jezika in gospodarskega
razvoja. »Matična domovi-
Porabje, 26. marca 2015
na Slovenija je prihajala v
Porabje s kulturo, knjigami,
izobraževanjem, obljubami, romantičnim pojmovanjem slovenstva in občasnimi opozorili, da je pravo le
slovenstvo, kakršnega si za
Porabce zamišljajo gospe in
gospodje v Ljubljani. A od
vsega naštetega se, žal, ne
da živeti!« piše Valerija Perger in poudari: »Se v Sloveniji
zavedamo, kaj je za Slovence v Porabju, ta usodno pomemben branik slovenstva
na skrajnem severovzhodu
naše jezikovne in etnične
meje, pomembno?« Avtorica
odgovarja z »ne« in ponudi
nekaj predlogov: »potrebujejo malo drugačno skrb in
pozornost matice; kakšno
skromno gospodarsko osnovo z zavezami o rabi in
učenju slovenskega jezika,
slovenski kruh in sokove
slovenske besede, da bodo
začutili, da vemo, da so pomembni...« Potrebno je več
dobrih učiteljev slovenščine,
»Ja, slovenščino moramo
prinašati Porabcem ljudje,
ne papir in zidovi.«
Ali matica čuti zamejstvo,
ali zamejstvo čuti matico?
zanima Dejana Valentinčiča,
medtem ko je Rudi Merljak
svoj članek naslovil Slovenci
med kozerijo in tragedijo,
v katerem analizira vsebino
sporočila Ko ni več meja.
Člankar ugotovi, da »tudi, ko
ni več meja, ostanejo stare
omejitve! Ostajajo lastnosti
oziroma značilnosti, ki jih
ni mogoče odpraviti tako
enostavno, kot je mogoče
odpraviti meje!« O zaprekah
pri uresničevanju enotnega
slovenskega kulturnega prostora piše Peter Kovačič Peršin;
Borut Korun zatrdi: Identiteto je najprej treba imeti, za
zaključek pa Janeza Stergarja
zanima, ali smo Slovenci in
slovenska država na novem
razpotju? In postreže s številnimi statističnimi in drugimi
podatki ter ocenami.
ERNEST RUŽIČ
3
PLAN PROGRAMOV DRÜŠTVA PORABSKI
SLOVENSKI PENZIONISTOV
za leto 2015
I. PROGRAMI ZA
CEJLO DRÜŠTVO
fašenska nedela, 15.
februar
Varaški
slovenski
fašenski karneval
vküper s Slovensko narodnostno samoupravo Slovenska ves-Varaš
petek, 26. junij
Izlet na slovensko
Koroško (Slovenj Gradec,
Ravne na Koroškem, Črna na
Koroškem, Podpeca, Mozirje,
Logarska dolina, Slovenske
Konjice, Žička kartuzija) v
Sloveniji
nedela, 2. avgust
Glasbeno-zabavni
veseli zadvečerek v
Andovci vküper z mladino. Porabske pa prekmurske
gledališke igre, krompirovi
festival, tekmovanje v küjanji
nedela, 22. november
Srečanje na konci leta z
adventno-božičnim
programom pa občni zbor v Slovenskom
daumi v Varaši.
II. MALI PROGRAMI, stere si pripravi
en-en ali več krajov
Januar
Löjpanje tikvini goščic v Slovenskoj vesi
pondejlek, 12. januar
Djilejš predsedstva
v Slovenskom daumi v Varaši
Januar-februar
Pripravlanje fašenski mask
nedela, 15. februar
Gastronomske delavnice : pečenje kroflinov
srejda, 11. marec
Srečanje s predstavniki Drüštva penzionistov Rogašovci
na Gorejnjom Seniki
Pejški v püngrad
velikega
zvončka
(tőzike) med Ritkarovci pa
Sakalovci
četrtek, 2. april
Srečanje z mladim novinarom Dušanom Mukičem,
steri de nam pripovejdo svoja
doživetja od potaj po Sloveniji
v Slovenskom daumi v Varaši
sobota, 11. april
Srečanje z mladimi
držinami prejk Lokalne
pa slovenske narodnostne
samouprave Sakalovci v
Slovenskom daumi v Varaši
Ročna sekcija Drüštva penzionistov
Murska Sobota navči
pripraviti čestitke, karte na
materinski den
pondejlek, 27 april
Bograč pri vertinji Zadori
na Verici. Pejški z Verice v
Šalovce na sladoled
pondejlek, 11. maj
Djilejš predsedstva
v Slovenskom daumi v Varaši
petek, 15. maj
Pejška paut na Tromejnik z Gorejnjoga Senika. Gastronomska delavnica
v Hiši jabolk
petek, 12. junij
Tura z biciklini v Otkauvce. Srečamo se z otkauvskimi mlajši
pondejlek, 15. junij
Djilejš predsedstva
v Slovenskom daumi v Varaši
petek, 26.junij:
Mala prauška v Jak,
ogled obnavlane cerkve
Julij-avgust-september
Brali mo gobe s svojimi vnuki. Gobovi piknik
Kopanje kromčov.
Kromčovi piknik
petek, 4. september
Mala prauška od križa
do križa na Janezovom
brejgi na Gorejnjom Seniki
pondejlek, 28. september
Delovno srečanje s
prejdnjimi Drüštva penzionistov Murska Sobota, Puconci,
Šalovci pa Rogašovci. Priprava planov, konkretno kak
vküper delati v nauvi leti
petek, 2. oktober
Ogled spominske sobe pokojnoga lončara Karla Dončeca, kapejlice Oreovecz pa
piknik (gobovi) pri vertinji Zadori
pondejlek, 5. oktober
Djilejš predsedstva
v Slovenskom daumi v Varaši
Oktober -november:
Kukarco mo trgali, brali
v Slovenskoj vesi
11.,12. november
Rokodelske delavnice: Včili mo se pripravlati božične okraske s kukarčnoga
lupinja s pomočtjauv naše
članice Iluške Dončecz pa
božične kartice s pomočtjauv
ročne sekcije Drüštva upokojencov Murska Sobota v Slovenskom daumi v Varaši
November-december
Löjpanje tikvin guščic na Gorenjom Seniki pa v
Slovenskoj vesi
Skaus leta:
- aktivno sodelovanje v kulturni skupinaj Slovenske zveze
- aktivno sodelovanje pri vodenji rokodelski-gastronomski delavnic pri razni organizacijaj pa pri pripravlanji tej
razstav
-verniki, Varašanci pa Slovenčardje si moramo vzeti za doužnost oditi k slovenski meši
v Varaši
- redno odimo na porabske
programe, najbole stere pripravlajo slovenske organizacije
- sodelovanje s porabsko mladino prejk svoji članov, slovenski drüštev, samouprav
- sodelovanje z matičnim
rosagom, z Drüštvi penzionistov Murska Sobota, Puconci,
Šalovci, gorejnjisenički penzionisti z Drüštvom penzionistov Rogašovci
PREDSEDST VO
DRÜŠTVA SI GORA
DRŽI PRAVICO, KA
PLAN PROGRAMOV
PO POTREJBI LEKO
SPRMENI!
Düšni pa srčni dar v dolini
Ritkarovci-Sakalovci
En tau varaški, števanovski pa domanji verički-ritkarovski penzionistov smo si svojo želenje spunili, gda smo se napautili poglednit püngrad najprvi sprtolejšnji rauž v goštjaj, tau je veliki zvonček, vogrski
tőzike, za steroga žau, ne poznamo domanjo menje. Od Verice po doudji pauti, prejk brga, prejk dola, prejk sonžati pa velki goštjaj, v sprvajanji potoka s svojo čisto, töj pa taum fejs gora zmautano vodauv
od traktorni kolaj,
se špancerati je
nika
posebno.
Eške bola v tej, nej
rač rosnato mladi
lejtaj, prejk skakati potoka, oditi
po s trnjom nota
zaraščani potaj,
si dola kvkniti na
zadnjen tau ali
vcejlak na glavau
kobacniti. Med
težko potjauv smo
itak z veseldjom
poslöjšale pripovejdanje domanji
lidi. Vajnin Miška
bači pa Magda Zadori ali töj rojana
Margita Kovač pa Vekši tau veseli žensk, stere so se najbole daleč
Elza Geček (Majpokisile titi po več kilometrov dugi dolini
kova) so nam gučali od svoji spominov na svoja mlada lejta. Ženske, nej zaman, ka smo
ijrašnje od naigerosti, kumar smo se včakale, gda se že gnauk oprejo
pred nami vrata püngrada lejpi rauž. Najprvin samo par grmauv, te pa
vsebola globoko, vse bola kmični tau, vsebola na vekšom pa nagausti
so nas pozdravlale s svojo naravno lepoto v dolini med Ritkarovci pa
Sakalovci. Čütili smo se, kak bi v nebese prišli. Sveti Baug, hvala tebi
Naše ženske so se tak razstrausile, ka smo najzadnjim eške ténje
nej mogli dola vzeti. Leko so je Vajnin Miška bači s svojim žmanim
pripovejdanjom tak gora držali, vej so pa bili sami moški med nami?
za te čüdovit lejpi dar! Tau je bilau za düšo pa srce, nej pa za roke.
Toga se nej smej delati, ka se te vse tau leko uniči! Gora smo si djali,
ka k leti iz dva tala pridemo, eni iz Sakaluvec, drügi s te strani pa se
vküper srečamo v »nebesaj velkega zvončka«, prvi sprtolejšnji rauž.
Vsejm domanjim pa podpredsednici Marijani Kovač se lepau zavalimo za vodenje, za vküp spravlanje lidi, samim penzionistom pa baug
plati, ka so se dali pozvati pa, ka smo tak lepau skaus spelali tau paut.
Srečne so bile članice varaškoga kluba penzionistov, stere so na pozvanja Anuške Pénzes tü leko zadobile tau nepozableno doživetje.
Tekst pa foto: Klara Fodor, predsednica DPSP
Porabje, 26. marca 2015
4
OD
SLOVENIJE…
Novi mariborski nadškof bo Lojze
Cvikl
Nadškofija Maribor je po več kot letu
in pol od odpoklica prejšnjega cerkvenega vrha zaradi finančne afere
dobila novo vodstvo. Papež Frančišek
je za novega mariborskega nadškofa
imenoval Lojzeta Cvikla, dozdajšnjega
začasnega ekonoma mariborske nadškofije. Cvikl je jezuitski duhovnik, ki
je poučeval verouk na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in tudi predsedoval Konferenci redovnih skupnosti
Slovenije. Bil je tudi rektor Papeškega
kolegija Russicum v Rimu. Mariborska
nadškofija je bila brez nadškofa od
konca julija 2013, ko je papež Frančišek sprejel odpoved službe takratnega
ljubljanskega nadškofa Antona Stresa
in takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška. »Mislim, da so
časi preizkušnje za nami. Upam, da
prihajajo vsestransko boljši časi,« je
ocenil celjski škof Stanislav Lipovšek,
ki je julija 2013 po odstopu nadškofa
Marjana Turnška začasno prevzel vodenje mariborske nadškofije. Lipovšek
bo v Mariboru še vodil velikonočne
slovesnosti, saj bo Cvikl posvečen in
umeščen 26. aprila.
Franc Šuštar je novi ljubljanski
pomožni škof
V ljubljanski stolnici je škofovsko posvečenje prejel novi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Njegovo škofovsko
geslo bo Gospod je blizu! Ljubljanski
nadškof metropolit Stanislav Zore je
Šuštarju priporočil, naj bo kot škof varuh luči. Šuštar je študiral v Rimu, kjer
je končal doktorat s področja osnovnega bogoslovja na papeški univerzi Gregoriani. Od leta 1991 do leta 1997 je bil
ravnatelj v ljubljanskem bogoslovnem
semenišču, kar je postal spet leta 2007,
opravljal pa je tudi vlogo ekonoma. S
Šuštarjem je ljubljanska nadškofija
dobila še drugega pomožnega škofa.
Do leta 2006 sta bila v nadškofiji dva
pomožna škofa, in sicer Anton Jamnik in Andrej Glavan, ki pa je bil nato
imenovan za novomeškega škofa. Od
takrat je bil pomožni škof ljubljanske
nadškofije samo Jamnik.
Pogučavanje z leranco Marto Sukič Šerfec
ČE MAŠ RAD MLAJŠE, PA NJIM POMAGAŠ,
ONI TI TAU STAUKRAT ZAVALIJO
Leranca Marta Sukič Šerfec je
40 lejt včila mlajše od prvoga
do štrtoga klasa, nej tak dugo
nazaj je odišla v penzijo. Ob tej
priliki je dobila od skupščine
Železne županije Spominsko
plaketo Avgusta Pavla.
»Nejsam si mislila, ka dobim
Pavlovo spominsko plaketo,
bila sem trno presenečena
(meglepett), pa vesela, gda so
mi poslali telegram, naj dem
na proslavo. Ne vejm, če sem
go tak dobila, ka sem vrejdna
bila ali pa zatau, ka sem štirideset lejt delala,« je povedala, gda
sem go gorpoiskala v njenoj
rojstnoj vesi v Sakalauvci.
- Gor si rasla v maloj vesi, v
Sakalauvci, v paverskoj držini. Kak je teba sploj na pamet
prišlo, ka ’š se tadale včila?
»Dja sem se trno tjesnau narodila, ka so starši že stari bili.
Ranč sem nej mislila na tau, ka
mo dja za leranco išla. Steli so
me dati, naj se včim šivati. Tam,
dej bi se mogla včiti šivati v Slovenskoj vesi, tam bi mogla delati na paverskom tö, na njivaj
pa v štalaj. Te je oče pravo, ka
tau nej, ka sem dja za tau slaba
(šibka), naj se raj kaj včim. Tak
sem te prišla najprvin v Varaš
v gimnazijo, te pa na viskoko
šaulo v Somboteu.«
- Nej ti je špajsno bilau, gda
si v šaulo začnila ojdti, vej
pa tü doma v vesi pa v držini
ste vi te ešče trno nej vogrski
gunčali?
»Gda sem dja v šaulo prišla, v
prvi klas tü v našoj vesi, sem
ranč nej vedla vogrski. Tak sem
se včila, kak nam je školnik
gunčo, dosta besed sem ranč
nej razmejla. Gda sem pa na
ginmazijo prišla, sem čüla takšne reči, ka sem ranč nej vejdla,
ka pomejnijo. Tak ka sem se
trno težko vcüjvzela k gimnaziji. Furt sem stejla vöstaupti,
pa mi je oče furt pravo, aj samo
štje en tjeden ojdim, štje en tjeden, pa tak te pomalek sem se
vcujvzela k tej šauli.«
- Na gimnaziji ste se slovenski
nej včili?
»Nej smo se včili. Dja sem se slovenski najprvin tü doma v vesi
včila osem lejt, pa te v Somboteli smo se včili tak, ka smo en
tjeden samo slovensko meli, tri
tjedne smo se pa te drugo včili,
vogrsko.«
- Gda si v Somboteu prišla, si
v internat prišla? Tau je prvo
paut bilau, ka si daleč kraj
od držine prišla?
»Dja sem v Somboteu vküper
išla z Évo Librecovo, ona eštje
zdaj v Varaši vči. Njeni stariške
so nas pelali, pa sem samo za
njimi išla, ka sem ranč nej vejdla, dej je djé ta šaula, kama
me pelajo. Prišla sem v internat (kollégium). Nejsem mogla
domau titi dva-tri tjedne, trno
dosta sem djaukala, ka sem se
težko vcujvzela. Vejdla sem, ka
je mati doma djé, že stara. Pa
dosta dela, oča pa po njivaj. Vejdla sem, ka dosta delajo zatok,
ka se dja leko včim.«
- Pejnezge so tö nej tak bili kak
zdaj. Kak so te leko šaulali?
Ali si mejla kakšno štipendijo
(ösztöndíj)?
»Prvo leto sem nej mejla, sestra
mi je dosta pomagala, ka je te
ona že delala v fabaritja v Varaša. Furt mi je dala pejnaze, ka
sem nücala za cug pa za knjige.
Štipendijo sem od drugoga leta
naprej dobila.«
- Tri lejta si se včila v Somboteli, končala si učiteljišče s t.
i. rdečo diplomo (vörös diploma). Tau pomejni, ka na vsej
izpitaj (vizsga) si mogla do-
biti najmenje 4 ali 5.
»Zatok sem se dja tak fejst včila,
ka sem stejla pokazati starišom,
ka so se nej zaman mantrali
zame. Če sem se dobro včila,
sem več štipendije dobila.«
- Gda si končala učiteljišče,
gde si potejm včila?
»Dja sem tü v Sakalauvca eno
leto včila, začnila sem 1975.
leta, pa sem te nota v Varaš prišla, pa do penzije sem v Varaša
delala.«
- Gda si v Varaš prišla, tisto je
zatok malo vekša šaula bila.
Nej ti je špajsno
ali težko bilau?
»Težko je bilau
zatok tö, ka sem
te že mejla dva
deteta. Doma je
verstvo
bilau,
tam je trbelo delati, domau se je
trbelo paščiti. V
Varaša je v razredaj dosta več
mlajšov bilau.
Kak sem v Varaš
prišla, menje kak
20 mlajšov sem
nigdar nej mejla
v enom razredi.
Pa zatok tam
dosta več moraš
delati, kak dej je deset ali dvanajset učencov v klasi.
- V varaškoj šauli se je zatok
dostavse spremenilo v tej lejtaj, ka si tam včila. Večkrat
so šaulo preorganizirali, zozidali so nauvo šaulo.
»Dja sem sedem lejt včila v staroj šauli za nižje razrede, tam
dej je zdaj srejdnja šaula Béla
III., potistim sem prišla 1985.
leta v nauvo šaulo, ka ji pravijo
Széchenyi. Prvo leto sem mejla
36 učencev. Dja sem tam trno
rada delala, ka je vse lejpo bilau, nauvo, völko. Če sem gli
dosta mlajšov mejla. Tam sem
začnila včiti slovenščino, ka
so tak bili razredi, ka so mlajši
meli priliko se slovenski včiti.
V tej šauli sem bila 23 lejt. Gda
so šaule pa reorganizirali, sem
prišla na šaulo Arany János,
dej sem bila 7 lejt. Težko sem
se vcujvzela, ka je tü zatok vse
Porabje, 26. marca 2015
ovak, kak na drugoj šauli bilau.
Dapa zdaj, gda sem se že navadila, sem pa v penzijo mogla
titi.«
- Zatok mujs nej bilau v penzijo titi, dapa kak si pravla,
dojšlo ti je.
»Dojšlo mi je. Sem že trüdna
bila, pa ojdti vsakši den iz Sakalauvec v Varaš mi je že tö težko bilau. Pa sem si tak mislila,
ka dosta mladi čaka na krü, ka
bi radi delali pa nejmajo delo.
Zatok sem se tak odlaučila, ka
njim prejkdam svojo mesto, naj
oni tö majo možnost delati pa
pokazati, ka znajo.«
- Med tejm časom sta doma
rame zidali, svoje mlajše si tö
do krüja spravila.
»Ja, dva sina mam, že obadva
delata. Če mi baug da zdravje,
eno par lejt bi si želejla, ka bi
si kaj počinaula, ka sem zatok
dosta delala v tej štiridesetij
lejtaj.«
- Ka ti je bilau v živlenji v šauli najlepše pa ka ti je bilau
najbole težko?
»Mena je najlepše bilau včiti, dja
trno rada mam mlajše. Rada
sem bila z mlajši, zatok sem si
zmislila, ka mo leranca. Ka mi
je bilau težko? Ranč ti ne vejm
povedati. Delo nej, nigdar sem
nej tak v šaulo išla, ka bi mislila, zdaj pa moram titi. Rada
sem delala, rada sem včila.«
- Ka bi sporočila mladim
školnikom pa lerancam kak
tvojo ars poetico, ka bi njim
na srce položila?
»Gda sem se poslovila v šauli od
nji, sem njim tau pravla, če ti
včiš male mlajše od prvoga do
štrtoga klasa, tau moraš vedeti,
ka se telkokrat moraš prigniti k
tistoma maloma, kelkokrat on
štjé (hoče). Če ga ti maš rad pa
ma pomagaš, on ti tau staukrat
zahvali.«
Ka je leranca »Marti néni« svoje
šaulare rada mejla, svedočijo
pisma starišov pa mlajšov, stere
je od njij dobila, gda je v penzijo
išla. Tejm pismam je bila ranč
tak rada, (če nej bola) kak Pavlovi spominski plaketi.
Marijana Sukič
5
Leranca, štera rada spejva pa spitava lidi
Skoro na vsikšom programi v
Porabji (sploj pa na tistaj, na
štere pridejo gostje iz Slovenije) leko srečamo edno žensko,
štera ne guči dosta, bole ozajek
dojsede. Na konci programa
pa zberé svojo cejlo batrivnost
pa s svojim diktafonom spitava tiste, šteri so gorstaupili pa
dostakrat eške lüstvo s publike
tö. Margita Mayer Gašpar je
reporterka pri Radioni Monošter že devet lejt. Prejk njeni
intervjunov leko zvejmo, kak
je lüstvo živelo, kakše probleme pa veseldje so meli pa ka
brodijo. Od flajsne Margite pa
komaj kaj znamo. Kak smo že
pisali, je za državni svetek od
Skupščine Železne županije
dobila Pavlovo spominsko plaketo.
Margita Mayer je gorrasla na
Gorenjom Siniki, gde je dostakrat pri svoji paverski stari
starišaj bila. »Lejpa, prausna
lejta so bila, dosta vse sem se
navčila o paverskom deli.
Kak mlajši smo mogli krave
pasti, zmejs smo pa dosta
spejvali. Moja generacija je
dosta doma bila, pomagala,
zatok eške dobro poznamo
stare šege, štere se od nas
mlajši že morejo včiti« - pripovejda Margita. Osnovno šaulo je začnila na Gorenjom
Siniki, končala pa v Varaši. Že
tistoga ipa je rada mejla vöre
slovenskoga gezika. »Včila
sem se ga na osnovnoj šauli,
na gimnaziji v Monoštri pa
smo meli slovenski krožek
(szakkör). Po tistim je nej pitanje bilau, ka bi se slovenski včila na viskoj šauli tö.
Trnok dobro profesorico smo
meli, gospau Zlato Vokač iz
Maribora, kisnej pa nas je
eške Marija Kozar Mukič tö
včila.«
Margita Mayer je diplomerala
v Somboteli leta 1981 kak leranca za nižiše klase. Včiti je
začnila na Gorenjom Siniki,
gde se je sama tö včila v mlašeči lejtaj. »Sprva je malo špajsno, depa dobro bilau, ka
sem doma bila. Kak pravijo,
vse má svojo dobro pa lagvo
stran. Ge sem se dobro mejla
na seničkoj šauli. Prednost
je bila, ka sem poznala lidi,
nikdar sem nej čütila, ka bi
me špajsno gledali ali nej
za resno vzeli. Več pomauči
sem dobila kak nej« - pripovejda o svoji prvi delovni lejtaj
Margita pa cujdeje: »Ge sem se
že od maloga tak pripravla-
mlajše, ka sem ge nej skladateljica (zeneszerző), ka
bi domanje pesmi - ka smo
mi doma čüli - z nautlinami
dojnapisala« - se spomina
Margita.
Na Gorenjom Siniki je nagrajenka dosta delala za kulturni žitek na šauli pa v vesi. 12
lejt je bila mentorica šaulske
la, ka sem stela leranca biti.
Indrik sem se ranč nej zglasila. Trnok rada sem včila
pa eške gnes bi tö rada včila,
samo zmejs je živlenje malo
ovak teklo. Rada sem mejla
male mlajše, zatok sem se za
tau meštrijo podala.«
Lerance v nižiši klasaj morejo
znati vse včiti. »Za tau so nas
vönavčili na viskoj šauli.
Ovak sem trnok rada včila
gezike, kak sta slovenski pa
madžarski, ino eške spejvanje
pa telovadbo« - tomači nekdešnja leranca, štera je zbrala
pa napisala prvo slovensko
pesmarsko knigo za 1.-2. klas
osnovni šaul. Te knige so dosta pomagale pri gordržanji
materne rejči. »Veuko delo je
bilau zatok, ka ge tak cujstanem vsakšome deli, ka aj tisto dobro pa genau bau. Tau
ne znamenüje, ka se vsikdar
tak posreči tö, eške sreča, ka
se delo kontrolera pa tak se
leko velke hibe vöokraužijo.
Ge sem se tistoga ipa držala
zakona za šaule, ka je naprejpiso za takši učbenik.
Tak mislim, ka je strokovno,
pedagoško eške gnes tö zvekšoga v redi. Leko se nüca
kniga, istina, ka je v njej menje domanje pesmi za male
folklorne skupine. Sama je tö
rada spejvala, zatok je nutstaupila v Mešani pevski zbor Avgust Pavel, gde je z menjšimi
pavzami spejvala do leta 2008.
»Moja mama je tö spejvala v
prvi lejtaj zbora, gda je mlada bila, rada sem poslüšala
večglasno spejvanje pa cüjspejvala. Kak je mogaučnost
bila, sem nutstaupila v zbor.
Spejvanje je v nas Slovencaj,
sploj pa v mojoj generaciji
nutri. Mi smo doma eške rejsan čüli naše stare slovenske
domanje pesmi. V držini
smo spejvali, nej samo, gda
smo goškice lüpali ali perge
čejsali, liki po nedelaj tö,
gda je držina malo zadvečerka počivala. Ovak smo tö
spejvali, gda nam je kaj na
pamet prišlo, v künji ali gdekoli« - je povödala novinarka
Radiona Monošter, štera je od
leta 2005 članica Komornoga
zbora ZSM Monošter ranč tak.
Takša lejta so tö bila, gda je v
dvej zboraj spejvala. »Tau je
samo eden kratek cajt biu. V
Komornom zbori sem ostala,
tam pá malo ovak že spejvamo, nej samo tak, kak smo
doma spejvali, malo bole
večglasno. Najbole važno pa
je tau, ka človek ne pozabi te
naše stare pesmi.«
Od leta 1993 je Margita Mayer
včila na varaškoj Osnovnoj
šauli Jánosa Aranya, od tistec
je eške tö na Sinik na pesmarske probe ojdla. Leta 2006 je
gratala novinarka na Radioni
Monošter. »Tau delo je malo
ovaško kak na šauli. Istina,
ka človek tü tö spitava, se pogučava z lidami, dosta kaj
leko zvej. Malo ovak se svejt
vidi od tec kak s šaule, depa
bajdvauje je trnok zanimivo. Dostakrat nazajbrodim
na lejta, gda sem na šauli
delala. Tisto tö lejpo bilau, te
sem dostakaj od mlajšov pa
njini starišov zvödala. Zdaj
pa bole od starejši lidi dosta
vse zanimivoga zvejm. Tak
je tau bole krauglo gé« - je
gučala reporterka od svojoga
mišlenja.
Margita Mayer má edno vözraščeno čér, štera je dobila
diplomo v Ljubljani od dojobračanja z več gezikov. Mati je
sploj ponosna na njau, vejpa
dela kak asistentka veleposlanice v Budimpešti. »Trnok
sem vesela, ka se je podala
za tau, ka se navči našo
materno rejč. Nej je léko delo
mejla, ka smo se doma nej
dosta pogučavali slovenski.
Zatok pa je eške vekši rezultat, ka se je tak navčila, ka
zdaj leko dela na slovenskom veleposlaništvi v Budimpešti. Srečo je mejla, ka
je ranč brezi dela bila, gda
so na veleposlaništvi sodelavca iskali. Prejk hčerine
pelde mam mogaučnost videti, ka vse se leko naredi,
če se doma mladi ne navčijo
zavolé materno rejč.«
Novinarka slovenskoga radiona pravi, ka je nej čakala, ka
dobi takšo županijsko priznanje. Šteri go poznajo pa znajo,
ka je Margita Mayer vsikdar
bila flajsna kak mravla pa je
od sebé vsikdar maksimum
dala. Lepau je, če gnauk vsi
zvejo, kak ništerni skromno
delajo za tau, ka aj bi slovenska rejč gorostala v Porabji.
-dm-
Porabje, 26. marca 2015
… DO
MADŽARSKE
Madžarski vojaki proti Islamski državi? Odločitev do sredine aprila
Madžarski parlament se bo do sredine
aprila odločil, ali bo Madžarska tudi z
vojaki sodelovala v boju proti Islamski državi. Pozitivna odločitev mora
biti potrjena z dvotretjinsko večino.
Prejšnji teden je komisija za nacionalno varnost razpravljala o prošnji
ZDA, naj bi Madžarska sodelovala v
misiji s 150-imi vojaki. Sto vojakov bi
varovalo objekte v severnem Iraku,
in sicer center za usposabljanje vezističnih sil ob mestu Erbil, 50 pa bi jih
kot rezerva čakalo na Madžarskem.
Zunanji minister Péter Szijjártó je
navzoče seznanil tudi s stroški misije,
ki bi letno stala 20 milijard forintov.
Sodelovanje v misiji podpirata dve
vladni stranki (FIDESZ in krščanski demokrati) med opozicijskimi
strankami Demokratična koalicija,
stranka Együtt in liberalna stranka.
Socialisti so o misiji zaprosili več informacij in se bodo pozneje odločili.
Desničarska stranka Jobbik ne podpira, da bi madžarski vojaki sodelovali
v tujih misijah.
Pet javnih televizijskih kanalov
Od 15. marca lahko gledajo gledalci
na Madžarskem pet javnih televizijskih kanalov, to so M1, M2, M3,
Duna tv in Duna World. Glavni
madžarski televizijski kanal je postal
Duna, medtem ko je madžarski prvi
program dnevno-informativen, in
cel dan predvaja poročila, aktualne
informacije, pogovore, okrogle mize
itd. Kanal M2 je namenjen predvsem
otrokom in mladim, na njem so večinoma risanke, mladinski filmi. M3
je t. i. kanal nostalgije, kajti na njem
so programi, filmi izpred 30, 40 ali še
več let. Duna World je namenjen predvsem Madžarom, ki živijo na drugin
celinah. Po novem se tudi manjšinske
oddaje predvajajo na Duna televiziji.
Slovenske utrinke si lahko ogledate
vsak drugi četrtek ob 6.00 uri zjutraj,
ponovitev oddaje je istega dne okoli
12.00 ure na programu Duna World.
6
Še dvajsti taši lejt...
Jenő Krajczar že dugo lejt
na Tatabányi živejo, dapa
ovak so oni iz Andovec. Istina, tauma že sploj dosta lejt,
ka so oni odišli, te sem se dja
še ranč nej naraudo. Dapa
na tau se dobro spomnim,
ka so dostakrat domau v
Andovce odli pomagat starišom. Pa nej samo Jenő, liki
vsi drugi bratje, šteri so vsi
odišli z dauma. Zdaj že bola
rejdko odijo domau, zato
ka stariške ne živejo več pa
rama že tö nega. Na leto
gnauk pokosijo parcelo, gde
je ram stau, gde so tak dosta
lejpi lejt doživeli. Vejn ranč
zavolo tauga so nej rama
pa nej grünta odali, zaman
nikoga nega več doma v Andovcaj.
Na žalost se v zadnjom časi
zvekšoga vsigdar na pokapanji srečamo, gde Andovčane pokapamo. Če de tau
tak tadala šlau, pomalek že
nas ne ostane.
- Ranč gnes smo gončali
od tauga, kelko taši Andovčanov žive v vesi, šteri
so se tam naraudili. Ne
vejm, če sem dobro računo, dapa dja sem sedemnajset vküpprešto. Gda
sem dja mali bijo, te nas je
v Andovca sploj dosta bilau, pri sakšoj iži so trgé,
štirge mlajši bili. Če bi tisti
vse doma ostali, šteri so se
v Andovci narodili, te bi
nas dosta več bilau.
»Vejš, ka dosta več nas bi
bilau, vejpa nega tašoga
rama, odkec bi nej odišli ali
v Meriko ali nikan inan na
Vogrsko. Pa več taši ramov
dje, gde nej samo eden, liki
dva trge ali še več ji je odišlo. Mi smo doma štirge podje bili, pa vse štirdje smo
odišli z dauma.«
- Zaka ste vsi odišli?
»Pa ka bi doma delali, da je
nej bilau dela.«
- Gde ste najprvin delo dobili?
»Na Rábapaty sem üšo pa
tam sem daubo delo v zadrugi. Na njivaj smo delali
vse, ka je trbelo. Če je trbelo, te smo okapali, če je trbelo, te smo želi, ranč tak
kak doma, samo tau je vse
grato pa sem tau delo štirdeset lejt. Najprvin sem v
cementarni delo, v kamnolomi, z ednim malim dömperom, sledkar
pa že na tovornjaki. Sedemdesetsedmoga
leta sem üšo
k gradbenomi
podjetji KOMÉP
(Komárom
Megyei Állami
Építőipari Vállalat) delat, gde
sem z mikserom beton vozo
šestdvajsti lejt.
Devetdesetsedmoga leta sem
v penzijo odišo,
dapa potistim
sem še ednajset
Jenő Krajczar (Tejčini)
lejt delo, zato
ka so me prosina velke šlau. Petdesetšesto- li, tak ka po pravici sem dja
ga leta sem za sodaka üšo, do sedemdesetprvoga leta
petdesetdevetoga sem do- starosti delo.«
mau prišo, dapa te sem že - Vij ste petdesetšestoga leta
tü v krajini nej najšo delo, nej zmišlavali na tejm, ka
pa tak sem te na Tatabánya bi odišli v Meriko?
odišo, gde je moj brat Fran- »Dja sem te devetnajset lejt
ci že delo. Pa od tistoga mau star bijo, dapa mena je nej
Gda se Andovčani srečajo, so veseli (Jenő prvi z lejve strani)
tam živem, istino, zdaj sem
že več v Sombotela, dapa
zato itak leko povejm, ka
sem tam.«
- Gda ste na Tatabánya
prišli, kakšno delo ste tam
dobili?
»Najprvin sem v cementarni (cementgyár) delo, pa
te čas sem napravo izpit za
tovornjak. Tak sem te šofer
napamet prišlo, ka bi odišo.
Moj brat Franci je taodišo,
dapa v Avstriji si je zbrodo
pa nazaj domau prišo.«
- Gda ste se vi oženili?
»Šestdesetausmoga
leta
sem se oženo že tam v Tatabányi, edno hčerko mam pa
tri vnuke. Letos de šest lejt
tauma, ka mi je žena dvejgezerodevetoga leta mrla.«
- Zdravje mate?
»Tavala, če bi še dvajsti lejt
tak ostalo kak je zdaj, te bi
zadovolen bijo.«
- Gda sem še mali bijo, se
spomnim, ka ste dostakrat
domau prišli k starišom
pomagat, pa nej samo vi,
liki drügi bratje tö.
»Dosta smo odli domau pomagat starišom, največkrat
je tak bilau, ka trgé smo
prišli, dapa bilau tak tö, ka
vsi štirdje nagnauk. Dobro
pa lejpo mesto je tam doma
bilau, gde sem gorraso. Nikdar ne pozabim tistoga
rama pa tista mlada lejta,
gda sem v Andovci gorraso.
Te je še dosta mlajšov bilau
tam na brgej pa dosta smo
se vküper špilali, največkrat
smo tak v gauštja bili pa na
bore smo plezili. Zdaj že tašoga tak nega, zdaj mlajši
cejli den pred računalnikom sedijo. Leko, ka zdaj je
vse bola moderno, kak gda
smo mi mlajši bili, dapa tak
mislim, ka te smo mi bola
veselo gorrasli, če ranč nej
bilau pejnaz.«
- Dapa zato delati tö trbelo,
tak mislim, nejste se samo
vsigdar špilali.
»Delati je mujs bilau, dapa
starišom je človek ovak tö
pomago. Gda smo še menši
bili za drügo delo, te smo zazranka pa večer krave pasli,
še te tö, gda smo v šaulo
odli. Tau je tö velka pomauč
bila za stariše, zato ka te čas
so oni drugo leko delali.«
- Kama ste odli v šaulo?
»V Števanovce, zato ka te
v Andovci nej bilau šaule.
Vsakši den zazranka pejški ta pa zadvečerek pejški
nazaj domau, če dež üšo
ali snejg, tau se je nika nej
štelo.«
- Šegau mate še kaj v Andovce pridti?
»Vsakšo leto odimo ta k
tvojim starišom, pa te malo
kauli poglednamo, ka je
„doma”. Gda smo še bola
mogli, te smo še cejli grünt
pokosili pa spucali na leto
Porabje, 26. marca 2015
dvakrat. Zdaj sta že obadva
brata več kak osemdeset lejt
stariva, tak ka že nede tak
kak prvin, stari smo gratali.«
- Med mlajši ali med vnuki eden si ne brodi tak, ka
bi sé v Andovce prišo?
»Nega ednoga nej, sto bi na
tejm zmišlavo, dapa moji
čeri se je vsigdar sploj vidlo
v Andovci. Najbola tau, ka
dosta gauštje je pa lejpa je
narava.«
- Kak ste vi v sombotelsko
slovensko drüštvo prišli?
»Dja sem v Sombotel prejk
Irene Dončec prišo, po iži se
Šabdjanina zové. Ona se je
v Sloveniji naraudila pa tak
so te prejk v Andovce prišli.
Gda sem dja dolazaslüžo
sodačko, te sva se ranč tü v
števanovskoj krčmej srečala
na veselici, gde sva plesala
pa gda je konec bala biu, te
sem go domau sprvajo. Te
en čas, gda sem dja na Tatabánya odišo, sva še pisala
eden drugoma, pa te pomalek je tau taostalo. Ona
se je tü oženila, dja pa tam,
pa vsakši živo svoj žitek.
Zdaj, po dugi lejtaj, gda sva
se na ednom pokapanji pri
Röfcini srečala, nejsva spoznala eden drugoga, samo
potistim, ka je Irinka pitala
Röfcinoga Jeneka, sto sem.
Ona je že moža tö pokopala, obadva sva sama bila, pa
te tak sva pá vküper prišla
pa sva vküper še gnesden.
Kak čüdno je življenje, več
kak štirideset lejt sva se nej
vidla, vsakši po svojoj pauti
odo, na konci sva se pa itak
srečala.«
Jenő dja vam vse dobroga
želejm pa tau ka mi, Andovčani - kak vi tak vsi drugi,
ka so odišli - aj se še dostakrat leko srečamo, dapa nej
na pokapanji kak zdaj, liki
na bola veseli prireditvaj.
Kak de tau 18. julija, gda v
Andovci baudejo porabski
dnevi, kama vsi Andovčani
leko pridete.
Karči Holec
7
Zakoj, zakoj?
Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva
prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«.
Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila
»zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö,
»zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati,
kak bi mali Peter tou škeu čüti.
PAJDAŠIJA JE NAJLEPŠA STVAR NA
SVEJTI
Že duže časa sam s svojimi
pajdaši iz našoga drüštva
penzionistov brodo, kak bi se
lejko spajdašili z enin enakin
drüštvom na drügon kraji
štera je stalno za hejce bila,
pa sam šou malo spitavat té
mlade, ka zaj delajo v toj bouti, pa sam zvedo, ka je tou bila
gospa Vera Gašpar in že s pr-
Zakoj-zatou
Mali Peter znouva ma den
pun svoji »zakojov«. Trbej
prajti, ka je vsikši njegvi
den pun »zakojov«, depa
té den ji je najbole pun. Začnilo se je že brž po tejm,
kak ga je mama bidila:
»Peter, staniti trbej!«
»Zakoj?«
Mama se neške dosta z
njim koulak toga zgučavati. Tou delo Petrovomi
ati prejk pisti. Tak zdaj ata
stodji pred dverami njegve
sobe pa njemi naraji zapovejda:
»Peter, gor trbej staniti!«
»Zakoj,« šké mali Peter tou
zvedeti.
»Zatou, ka se je nouvi den
začno. Z nouvim dnevom
pa se vse vküper znouva začne,« ata pomalek tumači.
»Zakoj pa?«
»Zatou!«
Ja, ata vej, kak je z malim
Petrom nej dobro gé cejli
čas gučati. Je nej dobro gé,
ka nikan ne prideta.
»Zakoj zatou?« se mali Peter neške doj staviti.
»Zatoga volo, ka sem ge
tou tak zapovedo,« je slejdnje, ka ata eške povej tam
pri dveraj.
Pri tejm, če ata zapovej,
je najboukše tou zapovejdanje spuniti. Tak naredi
mali Peter tö. Depa nej
vcejlak, kak bi trbelo biti.
Kak v künjo nut stoupi, že
mama nouvo pitanje naprej prinese:
»Si se mujo?«
»Zakoj?«
Ata ranč šké zajtrik zgotouviti. Tisto gesti pomalek
deje nazaj na talejr. Znouva šké vcejlak pomalek začnoti:
»Vsikši človek se mujvati
mora. Tak je bilou pa tak
bou. Zatou!«
»Zakoj pa?« mali Peter nikak ne more razmeti.
»Zatou, ka sem ge tak pravo. Zatou,« zdaj ata več
nika naraji ne guči.
Malo za tejm je Peter že v
kaupanci. Pa se že briše tö,
nut v njemi pa se rodi eden
zakoj za drugim.
»Zakoj se moram, vsigdar,
gda stanem, mujvati? Pa
zakoj se moram vsigdar,
prva spat dem, znouva
mujvati? Zakoj je na toum
svejti nej tak napravleno,
ka se gnouk muješ pa je tou
za cejlo živlenje? Ja, zakoj
je tou nej tak gé?«
Mali Peter zajtrik brž pogej,
mama pa ata samo čakata,
gda nouvi zakoj vö iz njega
prleti. Nej trbelo dugo čakati.
»Ata? Gda mo malo bole
velki, nemo v šoulo ojdo,«
mali Peter že za klüko drži,
venej je lejpo vrejme.
»Zakoj pa,« ga pita ata pa
mama ranč tak.
»Zatou, ka sam ge tou tak
pravo. Ja, zatou!«
Mali Peter je že venej. Kopa
po pejski, šké si naprajti
svoje domanje mordje. Nut
v pejskovo grabo vodou
lejvle. Dosta vode njemi
trbej, ka se naredi takšno
malo mourdje. Brž skouči
nut v künjo.
»Mama, sou mi trbej,« neje
zavolo velki, ka bi sejgno ta
gor na stalaž.
»Zakoj pa?«
»Mama, ti nika ne pouniš.
Vej je pa vsikšo mourdje
soleno. Zatou,« mali Peter
venej že svoje mourdje soleno dela.
Miki Roš
Vera Gašpar pa Milan Gaber z Listino o sodelovanju
meje, štere pa več nega, vej
smo pa zdaj vsi v Evropi. Tak
sam se spoumno, ka je v bouti
na Gorenjom Seniki ednouk
delala ena fajna boutoškinja,
vim gučom sva si skoraj vse
vü zgučala.
No, nikaj sva njala tü za sledi,
in tak je vü prišlo, ka bi se lejko naše drüštvo penzionistov
iz Rogašovec pa Gornjeseniška sekcija penzionistov pri
Drüštvi porabski slovenski
penzionistov pobratila in ka
bi vküper delali na kakšnom
programi.
Po guči sva zbrodila, ka bi
tou lejko bilou na kulturno jezikovnom in pa malo tüj na
športnom tali. In tak je prišlo
do toga, ka sva v nedelo, 22.
februara 2015. leta na našom
občnom zbouri pred 130 našimi člani, podpisala z gospov
Verov »Listino o pobratenju in
sodelovanju med Društvom
upokojencev Rogašovci in
Društvom upokojencev Gornji Senik«.
Vsi navzouči so bili veseli pa
trnok radi, ka se je tou zgoudilo v vüpanji, ka mo tak dale
delali, kak smo si med ma
zgučali.
Milan Gaber
Pismo iz Sobote
Kak je inda bilou, je gnes vcejlak ovak
Tou aj taprštejo samo tisti, ka
prejk osemnajset lejt po svejti
ojdijo! Mlajši od nji leko tou tapreštejo samo, če so stariške kcuj
pri novinaj Porabje! Drugi aj pri
padari pitajo za tou štenje ali pa
pri svojom farmacevti!
Liblene moje, dragi moji, seks je
nej šala gé. Nikak nej! Depa kak
naš čas na tou našoj Zemlej tadale dé, se vse leko ovak obrne. Vse
je leko vcejlak ovak, kak je inda
bilou. Od toga nam najbole leko
guči tao, ka vam škem vöovaditi.
Na, ka vam škem v tom pismi
napisati. Bila je una pa biu je
un. Nin se najdeta, gledata eden
drugoga. Pa kak tou leko vsikši
vpamet vzeme, se eden drugomi
trno vidita. Un začne njoj na velke dvoriti.
»Čöj, lejpa ženska!? Kak bi bilou,
če bi te pouzvo na večerdjo? Me
razmejš? Tak bole v kmici, dvej
vužganivi svejči, tam zar naraji
muzika deje, na stoli v talejraj
pa najbole žmano gesti. Pa ti pa
ge ….« možakar prede kak kakši
maček.
» Nej, lejpi možakar, nikak nede
šlau. Ge po šestoj vöri večer nika
več ne gejm. Tak ka … Kaj drugo
si zbrodi,« si ženska tadale dopisti dvoriti.
»Ja, razmejm! Leko bi šla na kafej. Poznam edno lejpo kavarno.
Tam vsefele kafeja leko dobiva.
Tam rejsan …« možakar nej zgotouvo.
»Oprosti, depa, ge kafeja ne pidjem. Po njem mi je lagvo gé,«
ženska najbole za istino povej.
Možakar brodi, kak aj nika takšnoga povej, ka ta nebesko lejpa
ženska z njim ostane. Z njim
ostane prejk cejle nouči. Brodi,
dun si zbrodi.
»Vejn! Leko deva k meni moje kejpe, fotografije iz moji bole mladi
lejt gledat. Vküper va je gledala,
ge mo ti pa pripovejdo, kak je
bilou pa ka vse se je godilo. Ja,
tou vej trno dobro vöspadnoti,«
go možakar že skur pela fkraj
od stola.
»Ne vejm, ne vejm,« ga ženska
dola stavi. »Vejš, tou se mi nikak
ne vidi. Ti boš tiste svoje indašnje
kejpe gledo pa boš vse bole grato
ovakši. Škejm prajti, vse bole de
te nekše fejle melanholija škela
za šinjek stiskavati. Nej, tou nikak dobro vö ne spadne.«
Možakar več nej vej, ka aj si eške
Porabje, 26. marca 2015
vözbrodi. Depa ta ženska se njemi rejsan vidi. Nika si dun mora
vözbroditi. Pa si na muziko zbrodi. Na muziko skur vsikša ženska
spadne.
»Ja, vejm, ka va delela! Šla va k
meni domou pa va muziko poslüšala. Ja, tou! Vejš, ka vse ge
doma mam za poslüšati? Cejli
mejsec leko muziko poslüšava,«
je možakar cejli srečen, ka si je
tou zbrodo.
Depa ženski se tou tö ne vidi. Zaprav, una na vcejla nika drugo
brodi. Tak njemi tou tö povej,
kak samo ženska leko moškomi
povej.
»Dragi moj, vsefele mi gučiš, ka
bi ti škeu. Depa tou name rejsan
ne miga. Vse, ka bi ge rada od
tebe, je eden pošteni seks.«
Ja, tak je tou. Inda smo moški
tak začnoli ženskam dvoriti. Pomalek pa gvüšno. Depa gnes več
nega časa za takšo delo. Gnes
trbej direktno povedati, ka sto
škej. Aj grun v emancipacijo tresne, Perün aj jo raznok včesne. Ali
ge zdaj dem k svojoj ženi pa mo
go pito, če deva muziko poslüšat.
Müva tou eške po indašnjon delava.
MIKI
PETEK, 27.03.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO,
POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 UGRIZNIMO
ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.00 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK,
ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA
TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA
OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O
MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN
MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: TETA LAVRA,
RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED
VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: KAJ JE
SMEŠNO IN KAJ ŽALJIVO, 0.20 SPOLNOST IN OBČUTLJIVOST: DUNAJ, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 1.10 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL
PETEK, 27.03.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 13.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 14.55
400 LET ISKANJA, DOKUMENTARNI PORTRET GOSLARJA VILIMA DEMŠARJA,
15.45 LEONARDO: KAKO RAZMIŠLJA GENIJ, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA
ODDAJA, 17.25 AVTOMOBILNOST, 17.55 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA
RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.25 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO:
PLESNI PARI, 20.15 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: SLOVENIJA : SAN
MARINO, 23.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI KOLA, 23.30
ČISTILCI ČEVLJEV, ITALIJANSKI FILM, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50
ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 28.03.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 IZOBRAŽEVALNODOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME,
13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN
LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 KOMISAR REX (XII.):
NEPOPOLNA, SIMFONIJA, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 15.15 NEKOČ JE BIL
LEDENIK, DOKUMENTARNI FILM, 15.50 OSMANI PROTI KRISTJANOM – BITKA
ZA SREDOZEMLJE: GRADITELJI CESARSTVA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30
OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PITI ZA MATERINSKI DAN, RISANKA, 19.00
DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 NE SE HECAT’, 21.30 V DOLINI SMRTI,
AMERIŠKI FILM, 23.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.05 SCOTT IN BAILEY (III.),
ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.55 OZARE, 1.00 DNEVNIK, 1.25 UTRIP, ŠPORT,
VREME, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL
SOBOTA, 28.03.2015, II. SPORED TVS
7.30 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MALEZIJE KVALIFIKACIJE, PRENOS IZ KUALA LUMPURJA, 11.15 MED VALOVI, 11.40 POLNOČNI
KLUB: KAJ JE SMEŠNO IN KAJ ŽALJIVO, 12.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH
MEST: ATENE, 13.25 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: MOŠKI,
15.15 ALPSKO SMUČANJE: MAGAZIN, 15.45 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO
PRVENSTVO: ŽENSKE, 17.25 ROKOMET - POKAL SLOVENIJE: POLFINALE (M), 19.10
UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: PLESNI PARI, 20.00 NOGOMET:
KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: STUDIJSKA ODDAJA, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE
ZA EP 2016: NIZOZEMSKA : TURČIJA, 22.35 ARITMIČNI KONCERT – NOCTIFERIA,
0.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.35 ZABAVNI KANAL
***
NEDELJA, 29.03.2015, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: KAPITAN CORY;
DINODIRKA, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE,
11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV,
NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.20 MAMA, RAD TE IMAM, LATVIJSKI FILM,
17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20
Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUCIKA: MROŽ ZA DOBRODOŠLICO, RISANKA, 19.00
DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU
(II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU, 21.50 VODNI KROG SPODNJE
SAVE, EKOLOŠKA POTOPISNA ODDAJA, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45
OBLAST (I.): NE VIDIM, NE SLIŠIM, NE GOVORIM, DANSKA NADALJEVANKA, 23.45
SLOVENSKI MAGAZIN, 0.10 DNEVNIK, 0.35 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.05
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL
NEDELJA, 29.03.2015, II. SPORED TVS
7.45 GLASBENA MATINEJA: TOMAŽ HABE: TO SO NAŠA MESTA: MLADINSKI PEVSKI
ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 8.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MALEZIJE,
10.50 RAD IGRAM NOGOMET, 11.20 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO
ŽIVLJENJE, 12.10 AVTOMOBILNOST, 13.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP
2016: SLOVENIJA : SAN MARINO, 14.50 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016:
VRHUNCI KOLA, 15.20 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: REVIJA,
17.25 ROKOMET - POKAL SLOVENIJE: FINALE (M), 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.50
NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI KOLA PRETEKLEGA DNE, 20.35
NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: PORTUGALSKA : SRBIJA, 22.35 UMORI
NA PODEŽELJU (XV.): ŠOLSKI UMORI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 0.05 ARITMIČNI
KONCERT - NOCTIFERIA, 1.40 ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 30.03.2015, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!,
KVIZ, 11.05 OBZORJA DUHA: OD TRPLJENJA DO VSTAJENJA, 12.00 LJUDJE IN
ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT,
VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: KAJ JE SMEŠNO IN KAJ ŽALJIVO, 15.00 POROČILA,
15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI
UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: JEAN-CLAUDE CARRIERE: KRHKOST, 17.00
POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE,
18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: NISEM
BILA JAZ!, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.35
KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.35 SLOVENSKA JAZZ
SCENA: ALEŠ RENDLA: ZGODBE ZA BIG BAND - BIG BAND RTVS, JAKA PUCIHAR
IN NINO MUREŠKIČ, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA
KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.5 INFO-KANAL,
PONEDELJEK, 30.03.2015, II. SPORED TVS
66.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL,
10.15 DOBRO JUTRO, 13.15 PROJEKT NA DEŽELI: MEDVED NAŠ VSAKDANJI
IN OŽIVLJANJE MLINOV NA KOLPI IN BELOKRANJSKIH STELJNIKOV,
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
DOKUMENTARNA SERIJA, 13.45 VIKEND PAKET, 14.55 PRAVA IDEJA! 15.25 O
ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.50 DOBER DAN,
KOROŠKA, 16.25 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR MEHATRONIKE, MEHATRONIK,
TEHNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP
2016: VRHUNCI KOLA PRETEKLEGA DNE, 17.30 NOGOMET - PRIJATELJSKA
TEKMA: KATAR : SLOVENIJA, 20.05 DEDIŠČINA EVROPE: ČLOVEK, KI SE SMEJE,
FRANCOSKI FILM, 21.40 POHLEP: SODNI DAN, NORVEŠKA MINI-SERIJA, 23.05
NOČNI POGOVORI, AMERIŠKI FILM, 0.50 ODPRTA KNJIGA: JEAN-CLAUDE
CARRIERE: KRHKOST, 1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.00 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 31.03.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05
DUHOVNI UTRIP, 11.30 NA OBISKU, 12.25 PRAVA IDEJA! 13.00 PRVI DNEVNIK,
ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?
14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE
– KANAPÉ, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.10 PODOBA PODOBE, 16.45 EKO
UTRINKI: ENERGETSKO UPRAVLJANJE OBJEKTOV, 17.00 POROČILA OB PETIH,
ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10
OLIVIJA: OLIVIJA PRIKLIČE DEŽ, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.),
ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 VIZIJA, PORTRET SKLADATELJA IN DIRIGENTA
DEMETRIJA ŽEBRETA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS,
23.35 PRIČEVALCI: FRANC MOŽINA, 2.10 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 2.35 DNEVNIK, 3.05 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 3.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.50 INFO-KANAL
TOREK, 31.03.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 SLOVENSKI POZDRAV,
NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.15 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 15.40 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, 16.20
MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 16.45 NE SE HECAT’, 18.10 OSMANI PROTI
KRISTJANOM – BITKA ZA SREDOZEMLJE: GRADITELJI CESARSTVA, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE
ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 MELANHOLIJA,
DANSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.30 GLASBENI VEČER: F. MARTIN: GOLGOTA
(SOLISTI, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, SLOVENSKI KOMORNI ZBOR,
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR FRANCE PREŠEREN KRANJ IN MATTHIAS BAMERT),
1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.00 ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 01.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ,
11.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.05
VIZIJA, PORTRET SKLADATELJA IN DIRIGENTA DEMETRIJA ŽEBRETA, 13.00
PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: PROF.DR. BOŽIDAR JEZERNIK,
14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10
MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ PUCONCI
IN OŠ STRAŠE, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME,
17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJ, 17.55 NOVICE, 18.00
INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: NOVI
ZOBJE, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: PETER PAUL RUBENS: LOV NA TIGRA,
18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05
FILM TEDNA: ZAJČJA LUKNJA, AMERIŠKI FILM, 21.35 OČI, A LAHKO JAZ ŠOFIRAM?,
SLOVENSKI KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME,
23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.30 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL
SREDA, 01.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL,
10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 RAZRED
ZASE: MATEMATIKA, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 14.05 TOČNO
POPOLDNE, 15.05 Z VRTA NA MIZO, 15.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.55 RAD
IGRAM NOGOMET, 16.30 TO BO MOJ POKLIC: ZOBOZDRAVSTVENI TEHNIK,
ZOBOZDRAVNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV
LENDAVA, 17.35 SLOVENCI PO SVETU: NA OBISKU PRI SLOVENSKI SLIKARKI EJTI
ŠTIH V BOLIVIJI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.05 DOSJE: OPERACIJA MERCATOR
- NAJCENEJŠI SOSED, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA,
19.55 KOŠARKA: DRŽAVNO PRVENSTVO - ZLATOROG : UNION OLIMPIJA, 21.45
ŠPORTNI IZZIV, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 MONTY PYTHON: ZDAJ
PA ČISTO NEKAJ DRUGEGA, FILMSKA SATIRA, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,
1.10 ZABAVNI KANAL
***
ČETRTEK, 02.04.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05
TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.55 ODPRTA KNJIGA:
JEAN-CLAUDE CARRIERE: KRHKOST, 12.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.35
EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.25
SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM:
OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30
UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM,
DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: KJE JE LOLA?,
RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: NEDELJA S TINKO IN ŽVERCO, RISANKA, 18.25
VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA,
21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN,
23.35 SVETO IN SVET: SVETO TRIDNEVJE, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA
O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL
ČETRTEK, 02.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL,
10.15 DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 BLOŠKI ASI,
DOKUMENTARNI FILM, 14.45 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA,
15.30 OSMANI PROTI KRISTJANOM – BITKA ZA SREDOZEMLJE: GRADITELJI
CESARSTVA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.30 PRIČEVALCI: FRANC
MOŽINA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE,
20.00 HOTELA SVA NA MORJE, NEMŠKI FILM, 21.50 SODOBNA DRUŽINA (III.),
AMERIŠKA NANIZANKA, 22.15 HARRY IN CHARLES, NORVEŠKA NADALJEVANKA,
23.05 AVTOMOBILNOST, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI
KANAL
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
VABILO
Zveza Slovencev na Madžarskem
vas prisrčno vabi na
predstavitev faksimila izdaje
KNIGE MOLITVENE iz leta 1783,
ki jo je ponovno izdal
BOJAN ZADRAVEC.
Predstavitev bo (četrtek)
26. marca 2015, ob 16. uri
v Slovenskem domu v Monoštru.
OPRAVIČILO
V 11. številki Porabja smo na zadnji strani napravili hibo. Pod
prvi kejp smo napisali, da je betežnika špilo Rajmond Virovec.
Po istini je pa v Sakalauvci s Klaro in Marijano Fodor špilo
Szilard Gyeček. Mladomi igralci se opravičujemo.
Uredništvo