1. No category

Muzej v
Monoštru
še naprej
slovenski?
STR. 4
Te brejg
sem redno
dojzaslüžila
STR. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
11.
junija
2015

Leto
XXV,
št.
24
10. obletnica Komornega pevskega zbora ZS
Radi popejvajo in radi so vküper
»Radi smo vküper, med
nami nejga nevoščenosti, radi se pogučavamo,
si pomagamo. Mamo že
svoje štorije, dosti vse se
je že zgodilo z nami,« je
v Slovenskon domi v svojon slavnostnon guči ob
10-obletnici Komornega
pevskega zbora Zveze Slovencev iz Monoštra pravla
njegva predsednica Marijana Sukič. Zbrane - med
njimi so bili tüdi direktor
Javnega sklada Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Teršar (s sebov
je prineso tüdi jubilejno priznanje za zbor), zagovornica slovenske skupnosti v
madžarskom parlamenti
Erika Köleš Kiss in predsednik Državne slovenske
samouprave Martin Ropoš
- je spaumnila, ka so se na
Slovenski zvezi večkrat pogučavali o tom, »ka bi v
Varaša tö mogli ustvauriti, organizirati pevski
zbor, steri bi pauleg seničkoga zbora skrbo za
tau, naj se lejpo slovensko
zborovsko spejvanje vse
večkrat čüje med Slovenci
ob Rabi«. Najprva je tau
bila samo ideja, pomalek
pa se je vküpzbralo enajst
pevcov pa pevk iz Monoštra in sausedni vesnic in
so - ob pomoči dirigenta
Tomaža Kuhara, steroga
so ziskali v Murski Soboti
- 15. novembra 2005. leta
Komorni zbor Zveze Slovencev Monošter že 10 lejt spejva. Prva vrsta s prave: Tomaž Kuhar
(zborovodja), Irena Sedlar (alt), Elizabeta Bartók (alt), Marijana Sukič (alt), Marijana Dospot (alt),
Milena Kovačič (sopran), Iluška Bartakovič (sopran), Gyöngyi Gyeček (tenor), Tilčka Vohar (tenor).
Druga vrsta s prave: Attila Bartakovič (bas), Šandor Bedič (bas), Jože Casar (bas), Tamaš Ropoš (bas),
Elizabeta Časar Nemeš (sopran), Margita Mayer (sopran), Jožef Čuk (tenor).
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je Komornemu zboru podelil Jubilejno priznanje, dirigentu pa
Posebno priznanje. Direktor JSKD mag. Igor Teršar (z leve), ob njem Tomaž Kuhar in Marijana Sukič.
meli prve probe. Prvi nastop so meli v Sloveniji, 10.
juliuša 2006. leta v Volčjem
Potoku. »Gda smo končali
s spejvanjom, smo se pogučavali, kak je bilau, je
Tomaž Ropoš gnauk samo
pravo. ‘Vejte ka, da smo
šli gor na oder so nam dosta bole ploskali, kak gda
smo šli dol’. Se pravi, že po
prvom nastopi smo čütili,
da moramo eške dosti delati, pa če leko, moramo
vcüj dobiti ’nauve pevce’.«
Od 2006. leta jim tak pomaga pet pevcov iz Slovenije,
steri so včasi popejvali pri
mešanom pevskom zbori
Radenska. Z lejti so k zbori
ške eni cuj prišli, eni pa so
ga zapistili, tak ka jih zdaj
popevle 15.
Pauleg jubilantov, steri do
si najlepši dar ob obletnici
dali sami, vej pa do ške v
tom leti gorvzeli svoj prvi
CD, se je za njihovo lejpo
delo zahvalo tüdi predsednik Zveze Slovencev na
Madžarskem Jože Hirnök.
V Slovenskon daumi so jubilantom prišli čestitat in
so tüdi nastaupali gostje iz
Slovenije, Obrtniški mešani
pevski zbor »Notranjska«
in Društvo pevska skupina
Prekmurci Tišina, pauleg
nji pa ške Mešani pevski
zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika.
Tekst in kejpa:
Silva Eöry
2
O dvojni obletnici v kejpaj in besedi
Kak smo že napisali v prejšnjoj številki naši novin, na konci majuša je
novleni sedež (székház) DSS na Gorenjom Seniki, pripravili so brošuro
svetila Državna slovenska samouprava 20. oblejtnico svojoga dela, Radio pa kratek film o tom, ka vse sta delala DSS pa Radio Monošter. Kejpe je
Monošter (slovenski radio pa 15. oblejtnico). Ob tej priliki so prejkdali ob- napravo naš sodelavec Karči Holec.
Lepau obnovleni sedež
DSS (z dvaura kraj). Na
prejkdavanji so spejvali
števanovski pa senički
šaularge.
Obnovleno ižo sta
blagoslovila domanji župnik
Tibor Tóth pa markovski
gospaud Dejan Horvat.
Slavnostni guč je emo
državni podsekretar
dr. Csaba Latorcai. Kak
je pravo, vogrska vlada
(kormányzat) de eške tadala
pomagala Slovencom na
Vogrskom.
Med gosti je biu predsednik
odbora za odnose s Slovenci
v sosednji rosagaj gospaud
Ivan Hršak (prvi z lejve) tö,
steri je v svojom guči obečo
pomauč Slovenije tö.
Kakšno paut je Radio
Monošter preodo pa ka je
njegva najvekša naloga, je
tapravo direktor pa glavni
urednik Francek Mukič.
Listino »Priznanje in
zahvala« Urada RS za
Slovence v zamejstvu je
predsedniki DSS Martinu
Ropošu prejkdau Tadej
Bojnec.
Predsednik Ropoš se je
inštitucijam pa lidam, s
sterimi je DSS vküpdelala
zahvalo s plaketo. Na kejpi z
višjo svetovalko za porabsko
šolstvo mag. Valerijo Perger.
Program se je končo v
kulturnom daumi, gde je
zdravico pravo predsednik
Skupščine Železne županije
László Majtényi (z lejve).
Porabje, 11. junija 2015
3
Velika Polana: Festival slovenske narečne književnosti
V ZNAMENJU 300-LETNICE PRVE PREKMURSKE KNJIGE
Velika Polana ali Poljana, kot
jo je imenoval rojak, pisatelj
Miško Kranjec, je imela v gosteh udeležence Dialekte, 6. festivala slovenske narečne književnosti. Osrednji dogodek
gane korenine ter pripovedi
Karla Holeca Andovske zgodbe - Andovske prpovejsti, eno,
Smrt, je v izvirniku prebrala
Marijana Sukič.
O mladi generaciji, ki (pre)
v narečju in izbira temu primerne sogovornike iz Porabja
in Goričkega. Bolj preprosto je
pri televizijski oddaji Slovenski utrinki, ki so podnaslovljeni in zato vsem razumljivi.
Milivoj
Miki
Roš se je vrnil
v leta, ko so bili
v Monoštru, še
v
takratnem
»madžarskem«
kulturnem
domu, tečaji za
izdelovanje lutk
in potlej prve
lutkovne igrice,
ki jih je pripravljala njegova
mati. Nadalje-
Dr. Simona Pulko in dr. Melita
Zemljak Jontes sta predstavili
temo Narečna in osebna
identiteta. Govorili sta o narečnem v socialnozvrstnem
sistemu slovenskega jezika,
socialno zvrstnih razmerjih v
šolskem sistemu, o (ne)moči
narečne besede in drugih vsebinah. Zanimiva in poučna je
bila razprava dr. Alenke Valh
Lopert, in sicer o narečju kot
izrazu identitete na radijskih
postajah v severovzhodni Sloveniji (Radio Ptuj, Radio Murski val, Radio Slovenske gorice). Med drugim je omenila,
da so na nacionalnih postajah
zavezani knjižnemu jeziku,
medtem ko lokalne radijske
(1903-1944), Evangeličanski koledar (1923-1941, ki
izhaja tudi zdaj) in druge
tiske. Pregled leposlovne
ustvarjalnosti v prekmurščini je pripravil Franci Just in v
uvodnem stavku povedal, da
je tako kot na Kranjskem tudi
v Prekmurju nastanek prvih
knjig povezan s protestantizmom. Najstarejši prekmurski
»literarni dokument« je rokopisna pesem dijaka Davida
Novaka Veršuš vandalici
(Slovenska pesem), s katero
se je na pustni torek leta 1774
predstavil sošolcem in profesorjem na evangeličanskem
liceju v Bratislavi.
Dialekto, ki jo je pripravilo
Na Porabskem popoldnevu so sodelovali Franci Just, Marijana Sukič in Milivoj Miki
Roš, pozorno jih je poslušal zvesti obiskovalec Dialekte Rudi Ringbauer
prvega dne je bil Porabski popoldan, kjer so se pogovarjali
o porabskem jezikovno-kulturnem položaju, porabskih
medijih (tiskanih in elektronskih), porabskem gledališču
in porabski književnosti. Uvod
v razpravo je pripravil Franci
Just, o razmerah v Porabju pa
sta govorila glavna in odgovorna urednica Porabja Marijana Sukič in kulturnik Milivoj
Miki Roš, ki že dolga leta dela
tudi kot mentor porabskih gledaliških skupin.
Franci Just se je v Porabskem
popoldnevu vrnil v leto 1919,
ko je bilo Prekmurje združeno
z matično Slovenijo, Porabje
pa je ostalo del madžarske
države. Za prelomno obdobje
v političnem in siceršnjem dogajanju je omenil leto 1990, v
literarnem sodelovanju pa leto
1995, ko je izšla knjiga Srebrni breg. Pozornost je namenil
zbirki Med Rabo in Muro, v kateri izhajajo knjige za Porabski knjižni dar, za katerega
je dal pobudo avtor tega prispevka. V zbirki sta doslej izšla romana Franceka Mukiča
Garaboncijaš - Črnošolec in
roman Vtrgnjene korenje-Str-
malo govori knjižni in/ali
narečni jezik, ter o nekaterih
vzrokih, zakaj je tako, je razmišljala Marijana Sukič in
poudarila, da je edini način
za učinkovitejši pouk materinščine v Porabju, da dobi vsaka
šola vsaj enega stalnega učitelja iz Slovenije. Če se razmere
v narodnostnem šolstvu ne
bodo hitro izboljšale, bo postala usoda Porabskih Slovencev
negotova. Pri učenju in ohranjanju materinščine bi morala
imeti pomembnejšo vlogo tudi
cerkev, je dodal Franci Just.
Tudi porabske medije je predstavila Marijana Sukič, ki je
povedala, da je bila odločitev
za pisanje v Porabje v narečju
in knjižnem jeziku razumljiva:
to je bila pot do bralcev, kajti
večina le-teh je (bila) vešča le
domače besede. In če so želeli,
da bi imel časopis bralce, so se
morali prilagoditi razmeram
ne glede na to, da pisanje v
narečju ni tako preprosto, kot
si nekateri domišljajo. Zaznati
je, da tisti bralci, ki prebirajo
članke v narečju, vse pogosteje
berejo tudi prispevke v knjižnem jeziku. Radio Monošter
ima program skoraj izključno
val je delo in se
vključeval tudi
na druga področja, zlasti na gledališko. Vrsto let
je uspešno delovala gledališka
skupina Nindrik - Indrik, ki
jo je vodil, zdaj
pa so postali prepoznavni tudi
Predavatelji na simpoziju so bili profesorji z mariborske Filozofske fakultete
Veseli pajdaši
iz Števanovec
(gonilna sila Laci Kovač). postaje namenjajo manj po- Podjetje za promocijo kultuSicer pa je bilo gledališki de- zornosti jezikovni kulturi. Dr. re Franc-Franc (pisatelj Feri
javnosti v pogovoru namenje- Mihaela Koletnik je pripravila Lainšček in literarni zgodovino premalo pozornosti.
razpravo Prekmursko nareč- nar Franci Just), s sodelovaDrugi dan Dialekte je bil pou- je kot identitetni dejavnik v njem občine Velika Polana, so
darek na simpoziju »Prebiva- popularni kulturi in predsta- spremljali tudi drugi dogodki:
ti v narečju - narodnostna in vila ugotovitve s proučevanja nastopi udeležencev na šolah,
identitetna vloga narečja in popularne glasbe in govora razstava »Ar tej naši vogrskih
narečne književnosti«. Sim- v filmu. Dr. Dragica Harami- Slovenov jezik dosta tühoga
pozij je potekal v znamenju ja je zelo natančno proučila v sebi lastivnoga ma«, pesni300-letnice prve prekmurske Mladinska besedila v peri- ško-glasbeni performans Feriknjige, Malega katechismu- odičnem tisku do začetka 2. ja Lainščka Lübezen, pesniško
sa Franca Temlina, in sicer v svetovne vojne. Pripravila je glasbeni večer prekmurske poprvem delu o vlogi narečja in pregled literarnih vrst, avtor- ezije, pesniško branje in prednarečne književnosti pri ob- jev in njihovih del, pa tudi stavitev narečne zbirke Tineta
likovanju narodne zavesti in pregled folklornega slovstva, Mlinariča Vretine dnik na ižakulturne identitete, v drugem ki nagovarja mlade bralce. kovskem Otoku ljubezni.
delu pa o prekmurskem jeziku Med publikacijami je omenila
Ernest Ružič
in književnosti v preteklosti in časopis Prijatel (1875-1879),
danes.
Kalendar srca Jezušovoga
Porabje, 11. junija 2015
4
OD
SLOVENIJE…
Cerar pri papežu
Predsednika vlade Mira Cerarja je v
okviru uradnega obiska v Vatikanu na
zasebni avdienci sprejel papež Frančišek. Sogovornika sta v pogovorih
poleg prijateljskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem potrdila tudi
skupno pripravljenost za nadaljevanje
konstruktivnega dialoga o dvostranskih vprašanjih, ki zadevajo odnose
med državo in Cerkvijo s posebnim
poudarkom na procesu narodne sprave, človeških in verskih vrednotah in
skupnem sodelovanju v dobro družbe
in najrevnejših. Na obisku je predsednik slovenske vlade papežu predal
tudi tradicionalne slovenske dobrote,
in sicer slovensko orehovo potico ter
Pletersko hruško. Kot nogometnemu
navdušencu mu je podaril tudi posebej zanj oblikovan slovenski reprezentančni nogometni dres z napisom
Frančišek 1. Premier se je v Vatikanu
sešel tudi z vatikanskim državnim tajnikom Pietrom Parolinom, s katerim
sta izmenjala podrobnejša stališča o
odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem ter potrdila zavezo za nadaljnji
dialog.
János Áder obiskal Slovenijo
Na delovnem obisku v Sloveniji se je
mudil madžarski predsednik János
Áder. Gre za obisk, posvečen spominu
in opominu na dogodke prve svetovne
vojne in krepitvi dialoga med dvema
prijateljskima državama. Slovenski
predsednik Borut Pahor je Áderja
sprejel na Cerju nad Mirnom pri Novi
Gorici, kjer sta si ogledala tamkajšnji
muzej. »Áder je prvi predsednik kake
tuje države, ki je obiskal Cerje. Je tudi
prvi, ki se bo odpravil po Poti miru.
Upajmo, da bodo v prihodnje tudi drugi predsedniki obiskali ta spomenik in
opomnik, ki skuša ljudi navdihniti z
idejo miru, sodelovanja in sožitja,« je
po ogledu Cerja povedal Pahor. Dodal
je, da je Áder na obisk prišel zaradi številnih madžarskih žrtev, ki so tako kot
pripadniki drugih narodov tragedijo
prve svetovne vojne plačale s svojim
življenjem. »Naša skupna odgovornost
je, da se spomnimo vseh, ki so izgubili
življenja v teh bitkah,« je poudaril János Áder. Predsednika sta obiskala še
Solkan. Mimo solkanskega mostu sta
se sprehodila do vojaškega pokopališča iz I. svetovne vojne, kjer sta položila
venec padlim vojakom.
Muzej v Monoštru še naprej slovenski?
Od začetka leta 2013 so muzej- sodeluje s slovenskimi organi- madžarsko-slovensko-nemški, jezičnih šol še naprej pošiljala
ske ustanove na Madžarskem zacijami in podpira dejavnosti je naznanila Piroska Molnár. učence na muzejskopedagoške
prešle pod vzdrževanje lokal- za ohranjanje dediščine, mu- Staro stalno razstavo o lončar- programe v monoštrski munih samouprav. Tako se je zejskopedagoški program in stvu jugozahodnega Prekodo- zej. Obenem je izpostavil, da
ukinila tudi Direkcija muzejev raziskave. Šolarji bodo še na- navja naj bi zamenjala manjša mora upravljalec muzeja vsaŽelezne županije, monoštr- prej hodili k posebnim uram lončarska rastava, izpraznjene ko večjo spremembo najaviti
ski Muzej Avgusta Pavla pa je spoznavanja slovenstva v mu- prostore pa bi napolnili z novo slovenski krovni organizaciji,
prišel pod upravljakar predpisuje status narodnje Mestne občine
nostne bazične inštitucije.
Monošter, v okvire
Predsednik Zveze Slovencev
Mestne knjižnice
na Madžarskem Jože Hirnök
in muzeja Ferenca
je opozoril na vseskozi dobre
Móre. Že od takrat
odnose organizacije z mestno
so se organizacije
občino, podpis pa potrjuje to
Slovencev na Maduspešno sodelovanje. Porabje
žarskem potegoobišče letno do sto avtobusov,
vale, da bi sklenile
eden od njihovih ciljev je obissporazum o sodelokati muzej v Monoštru.
vanju z monoštrsko
Generalni konzul RS v Monolokalno samoupraštru Dušan Snoj je bil sam
vo s ciljem, da bi
prisoten pri interaktivnih demuzejska ustanova
lavnicah v muzeju. Izrazil je
- kot edini slovenski
željo, da Muzej Avgusta Pavla
muzej na Madžar- Sporazum o sodelovanju so podpisali (z leve) Jože Hirnök, Gábor Huszár, Martin ostane slovenski tudi po letu
Ropoš ter Piroska Molnár (prva z desne) - svoje mnenje je izrazil tudi generalni
skem - ohranila slo2017, ko bo poteklo trajanje
konzul Dušan Snoj (drugi z desne)
venski značaj.
evropskega projekta.
Do podpisa sporazuma med zej. »Popestrili bomo ponud- stalno in nekaterimi občasni- Vse strani so podpisale sporaDržavno slovensko samoupra- bo« - je poudaril Gábor Huszár mi razstavami.
zum - slovenske organizacije
vo, Zvezo Slovencev na Mad- in najavil več obiskovalcev, ki Predsednik Državne slovenske z upanjem, da bo Mestna obžarskem, Mestno občino Mo- naj bi bolje raznašali vest o samouprave Martin Ropoš je čina še naprej ostala skrben
nošter ter Mestno knjižnico in slovenskem prebivalstvu. »Že- izrazil veselje nad podpisom upravljalec slovenske zbirke v
muzejem Ferenca Móre je pri- limo izkazati pripravljenost sporazuma o sodelovanju in mestu.
šlo 28. maja pred redno sejo za sodelovanje, vi pa nam poudaril, da bo DSS kot vzdr-dmmestnega sveta. V svojem na- dovolite, da naredimo malo ževalka obeh porabskih dvogovoru je župan Monoštra Gá- reklame« - je zaključil monobor Huszár izpostavil, da so štrski župan.
kot vzdrževalci dostojno pro- Vodja knjižnice in muzeja Pislavili 30. obletnico ustanovit- roska Molnár je poudarila:
ve muzeja, sicer pa namenjajo odkar je zbirka pod njihovim
vzdrževanju ustanove letno 4- upravljanjem, so se jo trudili
5 milijonov forintov. Dodatna predstaviti tako slovenskim
sredstva so na razpolago za kakor madžarskim obiskovalureditev gradiva o monoštrski cem. V ustanovi je zaposlena
bitki in vasvárski mirovni po- oseba, ki vodi skupine tudi v
godbi (1664), o tovarnah svile slovenskem jeziku. Ob delavniin kos, za 3-dimenzionalno cah za slovenske otroke želijo
reliefno mizo ter interaktivni nuditi dejavnosti tudi madžarsprehod po mestnem jedru. skim šolarjem, da bi bil za njih
Samoupravi je uspelo to, če- muzej vsakodnevna izkušnja.
sar županija ni mogla storiti: Prirejali naj bi bralne tabore
ustanova pod novim imenom tudi za učence, ki prihajajo
Lokalnozgodovinska in slo- iz širše okolice (Körmend).
venska narodnostna zbirka Načrtujejo tudi postavitev in- V zadnjih letih se je v Sloveniji povečalo zanimanje za Porabje.
Avgusta Pavla je postala »na- teraktivnih lokalnozgodovin- V deželico ob Rabi prihaja vse več turistov, med njimi društva
rodnostna bazična inštitucija«, skih razstav, za izredne učne in tudi dijaki. Nered d.o.o. iz Ljubljane je med prevozniki, ki
kar pomeni dodatno možnost ure zgodovine, za temeljitejše vsako leto pripelje v Monošter več skupin. Ob vodenem ogledu
javljanja na razpise.
spoznavanje ožje domovine. znamenitosti se zmeraj ustavijo tudi v Slovenskem domu, kjer
Po besedah župana zagotavlja Obiskovalci naj bi čim aktiv- jih čaka kosilo in film o Porabju. Na fotografiji zmeraj prijazen
občina sredstva za podporo slo- neje sodelovali pri dejavno- prevoznik Ivan in njegov pomočnik Stane, ki goste popelje po
venske narodnostne kulture, stih, napisi v muzeju pa bi bili Goričkem in Prekmurju, ki ju zelo dobro pozna.
Veliko slovenskih skupin
prihaja v Porabje
Porabje, 11. junija 2015
5
9. srečanje slovenski folklorni skupin v Števanovci
Slovenska narodnostna samouprava v Števanovci je na konci
letošnjoga majuša že devetič
organizerala srečanje slovenski
folklorni skupin. Domanji pod
vodstvom predsednice Agote Holec se trüdijo, ka aj bi vsikšo leto
pozvali kakšo nauvo skupino,
depa na stara padaštva ranč tak
gospod-gospa, šujstarsko). Vodja
skupine Polonca Domonkoš je
povödala: »V našom kulturnom
drüštvi geste edna mladinska
pa edna vözraščena folklora.
V vözraščenoj mamo 6 parov,
plešemo od leta 2011. Vsi smo
kauli 30 lejt, zvekšoga oženjeni. Plešemo zavolo sprostitve
članov, šteri že vadijo z nami.
Dva kedna nazaj smo meli
revijo folklorni skupin v Šalovci, gde smo znauvič dobili
regijsko priznanje. S Števanovci držimo padaštvo, vsikdar
pridemo, gda nas zovéjo« - je
povödala predsednica büdinskoga drüštva Suzana Škodnik
po tistom, ka so plesci zaplesali
»medvetanc« z motivi slovensko-
staupila. V svoji posebni gvantaj
so se letos nutpokazali z rejzkov,
rozinkov, ajnccvajdraj pa drügimi porabskimi pa prekmurskimi
plesi. »Zdaj mamo 14 članov,
mentorico pa fudaša pa s Slovenije. Plešemo porabske plese,
na priliko štajeriš, šteri je pri
nas sploj ovaški kak indri. Dostakrat gorstaupimo v Porabji,
depa v Sloveniji tö« - nam je raz-
Gorenjesinčarski mlajši so nutpokazali lejpi program
ne pozablajo. V števanovskom
kulturnom domi se je tisto nedelo zbralo telko lüdi, ka so ništerni eške stati mogli.
Tau je bilau venak zatok, ka so
organizatorge pozvali mlašeči
folklorni skupini z domanje vesi
pa Gorenjoga Sinika. Na svoje
mlajše so bili sploj najgir stariške
šaularov, zatok se je v dvorani
pa drüženja.«
Od mlašeči skupin je oprvim na
oder staupila gorenjesinčarska
šaulska folklora pod vodstvom
Margite Gyeček. Flajsno so plesali plese »mat’ potico pečejo«
ino rejzko, ajnccvajdraj so nutpokazali v tradicionalnoj formi.
Gledalcom se je njini ples sploj
vido.
ga »beksel«-plesa z meklauv.
Od DOŠ Števanovci so na oder
staupili najmenjši. Plesali so
»rdeče češnje« v kombinaciji z
izštevankami, »mravla je v mlin
pelala«, rozinko pa ajnccvajdraj.
Mladi plesci so bili sploj koraž-
tomačila članica FS Lilla Fasching.
Za konec je eške nazajprišla
skupina s Kobilja, njeni štirge
pari so eške nutpokazali sotiš
pa eden ples, v šterom so šivali
pa pleli. Pesmarge z Büdinec pa
Šaularge s Števanovec so sploj koražno plesali
Folklora s Kobilja - oprvim v Števanovci, dvakrat na odri
geniti nej moglo. Prišli so ateki
pa mamice z Varaša tö, ka aj bi
vidli svoja deteta plesati.
Prvi so na oder stopili plesci s
prekmurske vesi Kobilje, šteri so
oprvim v Števanovci gorstaupili.
S predsednicov domanje slovenske samouprave so se spoznali,
gda so njine vzgojiteljice bile na
ekskurziji v Porabji. Na fudaj je
je sprevajala mlada dekla, nut so
pokazali prekmurske plese (sotiš, šamarjanko, čardaš, rejzko,
Od porabski skupin so gorstaupili sakaluvski plesci
Člani KUD Büdinci so stari padaške Števanovčarov. Zvün plescov
so se v porabskoj vesi nutpokazali že gledališčniki pa pesmarge
tö. Na letošnjom nastopi so nutpokazali goričko-porabski splet
pa zmejs dosta djufkali. Med
plesom so gda pa gda spejvali tö,
ples rejzko smo tisti den vidli v
tretjoj varianti.
V skupini je plesalo dosta mladi.
»V zimi se je spremenilo na
baukše, dobili smo več nauvi
ni. »Od septembra delamo ž
njimi, harmonikaša smo nej
meli, nej lerance s Slovenije«
- pripovejda od problemov organizatorka srečanja Agota Holec,
ovak ravnatelica števanovske
šaule. »Če pri mali mlajšaj ne
začnemo gordržati kulturo, je
sledik že trnok žmetno. Šteri so
s šaule že vöostali, več je nazaj
ne dobiš, sploj pa nej na konci
kedna.«
Sakalauvska folklora je v Števanovci že dvej-tri lejta nazaj gor-
so zaspejvali eške dvej pesmi,
med njimi vogrsko nauto »Lenn
a délibábos Hortobágyon« s slovenskimi rečami.
Glavna organizatorka Agota
Holec je tak zaklüčila zadvečerak: »Letos se je srečanje trnok
dobro posrečilo. Leko zatok tö,
ka smo mlašeče folklore meli.
Gordržanje tradicije moremo
pri mlajšaj začniti, tak do te
plesi dale živeli.«
-dm-
Porabje, 11. junija 2015
… DO
MADŽARSKE
Nadaljuje se obnova sinagog
Na Madžarskem se tudi v letu 2015
nadaljuje obnova sinagog, je izjavil
v radijskem intervjuju dr. Csaba
Latorcai, državni podsekretar, odgovoren za posebne družbene zadeve
pri Uradu vlade. Kljub temu da je
leto spomina na holokavst za nami
(2014), vlada namenja 4,5 milijarde forintov za obnovo sinagog. Ob
obnovi največje sinagoge v državi,
ki se nahaja v ulici Rumbach Sebestyén v Budimpešti, se bo začela tudi
rekonstrukcija sinagoge v Szegedu,
ki je druga največja v državi in tretja
v Evropi. Latorcai je omenil, da so v
času holokavsta uničili 99 odstotkov
podeželskih Judov, zato je večina sinanog na podeželju praznih, v zelo
slabem stanju ali jih pa uporabljajo v
neprimerne namene (trgovine itd.).
Obnovljene sinagoge in molilnice
morajo ponovno postati prostori,
namenjeni verskemu ali kulturnemu
življenju judovske skupnosti, je dodal
Latorcai.
Madžarska bo odprla več novih
veleposlaništev
Madžarska bo v naslednjem letu in
pol odprla pet novih veleposlaništev v Latinski Ameriki in v Afriki,
je povedal zunanji minister Péter
Szijjártó na konferenci Inštituta za
zunanje zadeve, posvečeni strategiji
zunanje politike, usmerjene na jug.
Poudaril je, da Madžarska lahko izkoristi gospodarsko rast v državah
Latinske Amerike in Afrike, v kolikor
bo prisotna na teh tržiščih, predvsem
s storitvami na področju vodnega
gospodarstva, gradbenega inženiringa in informacijsko-komunikacijske
tehnologije. Trenutno je madžarski
izvoz v Latinsko Ameriko in Afriko le
2,3 odstoten, medtem ko se usmerja
v te države od pet do šest odstotkov
nemškega izvoza. V interesu prisotnosti države se bodo odprla nova
veleposlaništva v Kolumbiji in Peruju
ter v Angoli, Etiopiji in Ghani v Afriki.
V teh dveh regijah se bo dvignilo tudi
število častnih konzulov s 57 na 68.
Ob tem bo Eximbanka nudila kredite
(3,7 milijarde forintov) podjetjem in
podjetnikom za sklenitve poslov na
omenjenih območjih.
6
Te brejg sem redno dojzaslüžila
Na ednom najvekšom brejgi na Gorenjom Seniki, na
vreki Grbenščka, stoji Drejnin ram. V tau rami, steri
se s pauti že komaj vidi,
tak je že nutzaraškeni, žive
Irma Dravec. Tri lejta, ka
ji je sin mrau, sama žive z
dvöma mačkama, šteriva
njau tak sprvajate, kak če
bi psauva bila. Med tejm,
ka stojim na dvorišči pa se
s teticov pogučavam, daleč
zajek za njinimi pleči, leko
ka več kak stau kilomejtrov
daleč, se avstrijske Alpe vidijo. Kak dobro je tü živeti,
si mislim, dapa kak na tetico poglednem pa poslüšem
njigvo življenjsko zgodbo,
že vejm, ka tü je samo pokrajina lejpa, življenje je
težko.
- Tetica Irma, tak mislim,
ka na Gorenjom Seniki
bola visiko niške nejma
rama, kak ste vi doma.
»Leko, vejpa te Tv-tören so
tö zato sé postavili, ka fejst
viski brejg je tau. Samo te
ram je sedemdesetdevetoga leta dojzgoro, te se
je nika popravlalo, dapa
nikdar je nej kreda grato.
Tak vidiš, ka je üda streja.
Emo sem enga brata, tak
so ga zvali, ka Inšpruk, on
je tö mlado tamrau, ranč
kak moj sin, steroga sem
tri lejta nazaj pokopala,
srmak samo štirdesettri lejt
zadaubo. Naslejdnje se je že
sploj tazanjau, pa več je tö
piu, kak bi trbelo. Sprvoga
je eške niša baja nej bila z
njim, v kosavno fabriko je
odo delat, potejn v Opel,
naslejdnje je pa pri Francuzi delo, dapa gnauk ma je
samo više prišlo, pa več nej
üšo delat. Potistim pa te tak
betežen grato.«
- Vašoga brata so zaka tak
zvali ka Inšpruk?
»On se je redno tak zvau,
ka Ištvan Dravec. Tau ka
Inšpruk, tau ne vejm, ka
tau znamanüva, dapa sploj bilau.«
rad je spejvo, pa zato so ma - Ka ste v zadrugi delali?
dali tau ime.«
»Flanco smo sadili, bilau
- Vi ste moža meli?
ka smo dojklestili ali smo
»Nej,
vidiš,
zato sem zdaj
sama gé. Edna
sestra je eške v
Mosonmagyaróvári, te Rogana žena je bila
eške moja sestra, edna je pa
v varaši Gyula
živela, pa tam
je mrla. Tak ka
zdaj že samo
tisto mam, ka
je v Mosoni,
samo ona je že
tö starejša pa
ne more ojdti. Irma Dravec živejo na enom najvišešom brejgi
Namé tö noge
Gorenjoga Senika
bolijo, vejš, če
tadoj v bauto moram titi pa kaj vöpucali. Dapa odla
kak je tau meni daleč.«
sem delat na kukrco na
- Po pauti ali po pejškoj Dombovár tö, pa v Cseprepauti odite?
gi sem djabka brala. Odla
»Po pauti. Leko bi po lesej sem v židano fabriko tö
tö üšla, samo tam bola petnajset lejt. Te čas sem
žmetno odim.«
dejte mogla vödati, ka so
- Kelko časa vam trbej, ka ga drugi skrb meli. Oča se
pridete doj k Cifri?
je nikanej brigo zanga. Vejš
»Trifartale vöre mi trbej, ka, ge sem redno dojzaslüdočas dojpridem, zato ka žila te brejg, v cejlom živnej je skrak, pa sem že nej lenji sem samo doj pa gor
mlada, sedemdesetdvej lejti odla po njem, nej zaman,
sem stara. Je tak, ka na den ka me noge bolijo.«
dvakrat dem, gnauk v bau- - Sto je biu oča od deteta?
to, pa gnauk zadvečerka, če »On je Vogrin biu, tü je biu
je kakšno pokapanje.«
sodak.«
- Te ste vi v svojom življenji - Nejste se steli oženiti?
te brejg parkrat zopojdli? »Ah, kak pa, vejpa tisti je tö
»Eške kelkokrat, odtec sem tašo ciganjsko formo emo.
odla delat pejški na granico, Istino, zdaj je že tak, ka več
ta kak je Tromejnik, vejš, ciganjov je kak bejli, dapa
gde je tau gé. Odtec prejk ne boj čemeren, ciganji so
po lesej sem odla mejo ko- bola pošteni kak bejli. On
pat. Dočas ka sem taprišla, je samo dvej leta biu tü, pa
sem že trüdna gratala. Ge gda ma je dolapreteklo, te
sem vsigdar po lesej ojdla, je nazaj domau odišo.«
zato ka je skrjej bilau, po - Za sinaum je kakšne pepoštiji sem nej odla, zato neze plačüvo?
ka z biciklinom sem se nej »Najprvin 250 forintov, te
znala voziti. Sledkar sem v 310, naslednje pa 720 forinzadrugo odla delat, tadola tov so njema dojvlekli s plav Gaj, tisto je tö nej skrak če. Vseeno, kak je bilau, tak
je bilau, če nemo betežna,
te mo zato nikak ta. Samo
tau je nej dobro, ka sem
sama, baug vari, spadnem,
sto me najde?«
- Nikoga nejmate v vesi?
»Tam spodkar Dravcin Feri
je moj bratranec, nji zato
vsikši den poglednem,
najbola pa babo. Malo pripovejdave, ona dosta zna
pitati, ka je nauvoga v vesi,
sto je mrau pa tašo.«
- Tau ste prajli, ka je sedemdesetdevetoga
vaš
ram dojzgoro, kak se je
tau zgaudilo?
»Prvi so dosta odli sodacke,
zato ka je paulek granca.
16. januara, kak vsigdar,
so se pripelali pa so edno
raketo gori pistili v luft.
Ozajerk je slamnatna streja bila, pa kak je ta raketa
dojspadnila, streja se je vožgala pa dojzgorejla. Sreča,
ka sta iža pa künja ostale,
vejn zato, ka je ta tau s sauca, zato smo nej cejlak
pogoreli. Gda so te tören
delali, pa so tü vse vküpvdarili pa vözožagali, sem
ge njim pravla, aj mena
nika ne plačüvajo, bola aj
ram vöspucajo, dapa vse
je zaman bilau, nej so napravli. Če bi te mena ram
vöspucali, te bi ge potistim
že leko bejlila. Zdaj pa tak
grdau vögleda, pa če stoj
pride, vsigdar tau doladjamlejo (fotografirajo). Ta
stara iža je že gvüšno staupetnajset lejt stara, če nej
več, zato ka moj oča se je že
tü naraudo.«
- Sodacke so vam kvar vöplačali?
»Sodacke nej, zavarovanje
(biztosítás) smo meli, pa
oni so nam plačali. Te tak
smo dali nika napravti,
samo eške zdaj nej kreda
pa že ranč nede. Brat je tü
bola samo v krčmej sejdo,
sin je eške mali biu, sama
pa, kak bi tau ge leko na-
Porabje, 11. junija 2015
pravla, mejla sem drüge
nevaule tö.«
- Vaš ram je že tö zavole
nutzaraškeni kak v dosta
mejstaj po vasaj, nej?
»Kak drügoma, tak mojo
tö. Ge bi kaj kosila, samo v
hrbti nika mam, pa pritisk
me tö vsigdar mantra, tak
ka ne morem.«
- Eške tau dobro, ka ste
odli delat pa etak ste si
penzijo leko spravli.
»Dosta nejmam, samo pettresti gezero forintov. Tau,
ka trbej na čeke, tau vöplačam, ka ostane, tisto si pa
nutftalam.«
- Kelko elektrike plačüvate?
»Ge samo malo elektrike
žgem, na mejsec dvejgezerodvejstau forintov plačüvam. Zavarovanje je dvejgezerošeststau, voda je nej
dosta, samo pa itak nika,
zato ka prati tö trbej. Pralni
stroj mam, samo nej je tak
nutikzvezani, pa se bojim,
ka me buja, pa te bola z
rokauv zaperem, ka mena
trbej.«
- Obed vam vozijo ali
doma si küjate?
»Vozijo, zdaj vrnau sem ga
v künjo nesla.«
- Dja tü z vami pripovejdam, mačka pa vam
obed zejta, zato ka dvera
so oprejte.
»Tau se nej trbej bojati, ona
samo tau gledata, če kama
dem, te me sprvajata.«
- Vi se tü sami v tau rami
ne bojite?
»Ge se sploj nika ne bogim,
eške te tö nej, gda grmi.
Zato ka tau je tak, kak je
Boža vola, tau nikdar ne
vejš, gde nutvdari pa gde
nej.«
- Če bi tak bilau, vi bi šli
nut v ves k poštiji živet?
»Ge bi nej üšla, ge sem se
tü naraudila pa ge tü škem
mrejti.«
Karči Holec
7
Zakoj, zakoj?
Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva
prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«.
Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila
»zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö,
»zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati,
kak bi mali Peter tou škeu čüti.
Domanji krüj
Mali Peter ednoga dneva malo bole rano gor stane. V künji z mamo
skur vküper vdarita. Boukše bi bilou povedano, mama ga skur poodi.
»Peter, ka pa ti tak rano kaulak ojdiš,« ga pita mama eške cejla snena.
»Nikšnoga drugoga dela nemam,« njoj nazaj povej več nika nej sneni
mali Peter.
»Na, lepou! Tak boš mi leko pomago krüj omejsiti. Škem prajti, testou
za krüj va delala. Peč pa potejm krüj naredi. Škem prajti, ga speče,« je
mama vesela, ka njeni sin dun leko vidi, kak se krüj dela.
Depa malomi Petri glava že dé v krajino njegvi »zakojov«. Mama na
tou brž gor pride. Tak samo čaka, gda se tou začne. Nej trbej drugo
čakati.
»Mama, zakoj?«
»Tvojmi atini je domanji krüj najbole žmani gé. Tak si je želo, aj ga gnes
naredim. Takšnoga krüja človek nin ne more küpiti,« njemi mama že
zajtrik dela, samo aj ma pune lampe gestija nej pa »zakojov«.
»Depa zakoj,« njegvoga spitavanja ne more doj staviti.
»Peter, rejsan te ne razmejm, ka me spitavaš,« si mama skrak njega
doj sede.
»Mama, pitam te, zakoj? Zakoj trebej krüj delati pa pečti? Rejsan ne
vejm, zakoj? Vej ga pa v bauti telko majo, ka ga leko eške odavajo. Pa
eške vsefele drugo tö majo, nej samo krüj.«
Mali Peter tadale modrüvle, dokejč ga mama pomalek doj ne stavi.
Naraji ga doj stavi, aj bole razmej.
»Sinek moj! Inda svejta baute nej bilou. Lidge so si zvekšoga vse mogli
sami naprajti. Depa gnes je vcejlak ovak. Depa domanji krüj si eške
nisterni vejmo naprajti. Razmejš?«
»Razmejm. Depa zakoj,« mali Peter kaj malo razmej, neka pa ne razmej.
»Rejsan ne vejm, ka eške škeš zvedeti. Vse sem ti že povejdala. Bole
zajtrik do kraja pogej,« se mama že kcuj k deli gemle.
»Mama, zakoj je domanji krüj bole žmani, kak pa je tisti z baute?«
»Tou boš pa eške vido,« povej mama pa že melo vküper dela ranč tak,
kak go je stara mama inda svejta navčila.
Čas je tadale išo, mali Peter čaka, čaka, ka se ma zgoditi. Ata iz baute
pride. Vsefele je küpo, vej je pa sobota. Že se doj sede, ka de novine što.
Žena njemi povej, aj nazaj v bauto dé. Aj dé pa frtau kile krüja küpi.
Un jo samo z debelim pogledne.
»Vej boš pa gnes krüj pekla. Zakoj?
»Skur si že kak mali Peter. Nika ne spitavli zakoj, idi pa küpi. Eden
eksperiment mo doma meli,« ga žena tira, aj dé.
Domanji krüj je pečeni gé. Takši diš po künji dé, kak se tou na rejdki
zgodi. Na stoli so trgé kolači domanjoga krüja pa tisti manjši falat
küplenoga. Mama vrejže falat domanjoga, potejm falat tistoga drugoga.
»Na, Peter, zdaj pa se kcuj k deli vzemi. Najprva toga iz baute kouštaj!
Potejm boš toga našoga,« mama krüj na talejr deje, kcuj pa eške malo
klobasi.
Peter napravi, kak je mama prajla. Gej, grzé, mele z mlejčnimi zobami. Nagnouk samo gor skouči:
»Mama, samo mo eške domanji krüj geli!«
»Zakoj,« se mama naraji smedje.
»Mama, vej pa dun nej trbej pitati, zakoj. Vej pa tou vsikši vej,« mali
Peter na velke vgrizne nut v domanji krüj.
Miki Roš
Predstavitveni dan Društva porabske
mladine
Na letošnjem občnem zboru
smo se člani Društva porabske
mladine odločili, da bi bilo dobro, če bi imeli predstavitveni
dan in bi poskusili na tak način pridobiti mlade Porabce.
sodelavcem sta nam obljubila, da nas bosta obvestila, če
bosta izvedela za kakšen razpis, ki bi nam prišel prav. Na
koncu nam je tudi čestitala za
ustanovitev mladinskega dru-
Naše člane je nagovorila slovenska zagovornica v madžarskem
parlamentu Erika Köleš Kiss
Udeleženci občnega zbora
smo začeli razmišljati tudi o
datumu. Bilo je težko, saj smo
morali upoštevati programe
vseh porabskih vasi in Monoštra, ker nismo želeli, da bi se
prireditve prekrivale. Končno
nam je skupno uspelo izbrati
30. maj. Kljub temu se je zgodilo, da našega termina drugi
niso upoštevali in se je hkrati
odvijal še nek drugi dogodek.
V soboto, 30. maja popoldne
ob štirih, smo se mladi zbrali na dvorišču Hiše jabolk na
Gornjem Seniku, ki smo jo izbrali za kraj našega dogodka.
Avtorica članka, predsednica
Martina Zakoč, sem na kratko predstavila zgodovino in
nastanek društva, nato pa
še cilje, naloge in dejavnosti.
Obenem sem povabila mlade, naj se včlanijo v društvo.
Potem sem predala besedo
zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu, Eriki
Köleš Kiss, ki je pozdravila
porabsko mladino, jim na
kratko predstavila svoje delo
in povedala, kakšno nalogo
imajo mladi. Izpostavila je,
da imamo veliko odgovornosti, saj se moramo truditi, da
naš materni jezik ne izgine
in da bomo ostali Slovenci na
Madžarskem. Skupaj s svojim
štva. Gospe Eriki Köleš Kiss se
zahvaljujemo tudi preko časopisa, da si je vzela čas in obiskala člane Društva porabske
mladine.
Medtem časom je naš pod-
dur iz Prekmurja. Trije mladi
dečki (Marko, Robi in Mario)
so nas od šeste ure naprej
zabavali z narodnozabavno
glasbo. Načrtovano je bilo, da
bodo igrali do desetih, ampak
naši mladi so se imeli tako
lepo, da so morali igrati do
pol dveh ponoči. Takrat smo
se poslovili, ker smo že bili
utrujeni. Moram pa povedati,
da sem bila sama presenečena, kako so mladi plesali in
peli slovenske pesmi. Seveda tudi slovenske besede ni
manjkalo. Bila sem ponosna
na porabsko mladino, ki pomeni prihodnost za našo
skupnost.
Mislim, da je bil predstavitveni dan uspešen, saj smo pridobili 16 novih članov in 2 podporna člana.
Na koncu se moramo še zahvaliti organizacijam, ki so
nam ponudile pomoč. Zahvala gre Razvojni agenciji
Slovenska krajina za prostor,
Skupinska slika članov našega društva
predsednik Tamás Kovács
ustvarjal v kuhinji. Njega smo
zadolžili, da je pripravil pice v
peči. Moramo ga pohvaliti, saj
je bil vsak zadovoljen in nihče
ni ostal lačen. Obenem moramo pohvaliti tudi naše članice, ki so spekle doma pecivo
in ga prinesle na dogodek.
Izgleda, da bo to postala tradicija, da bomo imeli na naših
dogodkih domače pecivo, ki
ga pripravimo sami.
Za večerni del našega programa je poskrbela skupina D-
Porabje, 11. junija 2015
Narodnostni samoupravi Sakalovci za pijačo, Športnemu
društvu Srebrni brejg z Gornjega Senika za klopi. Seveda
hvala tudi vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k
temu, da je ta dogodek tako
dobro uspel. (Dogodek smo
izvedli s finančno podporo
Urada vlade RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu).
Martina Zakoč
predsednica Društva
porabske mladine
PETEK, 12.06.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO,
POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ , 11.05 MOJI, TVOJI,
NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.55 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT: GEORG
VIKTOR EMMANUEL, 12.20 10 DOMAČIH, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30
TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI
PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30
PRESNETO ŠTIRINAJSTO: JULIJ: TEKMA, AVSTRALSKA MLADINSKA NADALJEVANKA,
17.55 NOVICE, 18.00 AVA, RIKO, TEO: PRIJAZNI MEDVED, RISANKA, 18.05 OBLAKOV
KRUHEK: POSPRAVLJANJE SOBE, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (IV.), ANGLEŠKA
HUMORISTIČNA NADELJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 20.00 ALPSKI VEČER, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT,
VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: ROKODELSTVO – PRILOŽNOST TUDI ZA MLADE, 0.20
DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V
ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL
PETEK, 12.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.00 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.15 UGRIZNIMO ZNANOST:
MOŽGANI NA ODDIHU, ODDAJA O ZNANOSTI, 14.45 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA
MADŽARSKE TV, 15.20 ŽOGARIJA, 15.45 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: ALLIANOI
– OGROŽENE RIMSKE TERME, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20 MOSTOVI
- HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 16.50 REDKE ZEMLJE: UMAZANA VOJNA, FRANCOSKA
DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 EVROPSKE IGRE: OTVORITEV, 20.35 NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: HRVAŠKA : ITALIJA, 22.35 BROADCHURCH (II.), ANGLEŠKA
NADALJEVANKA, 23.25 DOTIK ZLA, AMERIŠKI FILM, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,
1.45 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 13.06.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 ... IN DA BOM ZADNJA
NA GRMADI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK,
ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 O
ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.15 PARADIŽ (II.),
ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.10 V FOKUSU: 100 LET 1. SVETOVNE VOJNE - POGOVOR
Z DR. M. CHRISTIANOM ORTNERJEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.50 SOLZE
AFGANISTANSKEGA GOSPODARJA VOJNE, BELGIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA,
17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 Z VRTA NA MIZO, 17.35 ČEZ PLANKE:
SEVILLA IN ANDALUZIJA, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O POZABLJENIH
PREDORIH, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 LA VIE EN ROSE
2015, VEČER ŠANSONOV, 21.30 SREČNEŽI, ANGLEŠKO-BAHRAJNSKO-AMERIŠKI FILM,
23.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.55 BOLJŠI ČLOVEK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,
0.45 OZARE, 0.50 DNEVNIK, 1.15 UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V
ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL
SOBOTA, 13.06.2015, II. SPORED TVS
7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 EVROPSKE IGRE: GORSKO KOLESARSTVO (Ž), 11.00
NA LEPŠE, 11.30 CITY FOLK - OBRAZI MEST: EINDHOVEN, 12.00 EVROPSKE IGRE:
GORSKO KOLESARSTVO (M), 14.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI
KOLA PRETEKLEGA DNE, 14.30 EVROPSKE IGRE: OTVORITEV, 15.40 ROKOMET KVALIFIKACIJE ZA SP (Ž): SLOVENIJA : FRANCIJA, 17.40 ŠPORTNI IZZIV, 18.10 ROKOMET
- KVALIFIKACIJE ZA EP (M): SLOVENIJA : LATVIJA, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA
EP 2016: DANSKA : SRBIJA, 22.40 EVROPSKE IGRE: PREGLED DNEVA, 23.00 ARITMIČNI
KONCERT – ZIRCUS, 0.05 TOČNO POPOLDNE, 1.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI,
***
NEDELJA, 14.06.2015, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH
MORIJ: POULIČNA MUZIKANTA, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.30 KAPITAN
SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: SABLJEZOBOV LONEC, NORVEŠKA OTROŠKA
NADALJEVANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA,
11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: PAPEŽ V SARAJEVU, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA,
ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 ALPSKI
VEČER, 15.00 GROFICA IZ HONGKONGA, ANGLEŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 17.00
POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.15 MANASLU - POT H GORI, POT K PRIJATELJU,
DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.05 NOETOVA BARKA: WALTER IN ANNE MARIE,
DOKUMENTARNA SERIJA, 18.40 MUK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA,
ŠPORT, VREME, 20.00 ROMANCA IZ KOVČKA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 TO
NAŠE ŽIVLJENJE (I.), AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 21.35 INTERVJU: SONJA ŠARAC,
22.30 HRIBOVCI POD KRILOM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.00 POROČILA, ŠPORT,
VREME, 23.30 ZNOTRAJ IZGUBLJENO, ZUNAJ PRIDOBLJENO, DANSKA NADALJEVANKA,
0.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.55 DNEVNIK, 1.20 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.50
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL
NEDELJA, 14.06.2015, II. SPORED TVS
8.00 POSEBNA PONUDBA IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 8.25 UGRIZNIMO
ZNANOST: MOŽGANI NA ODDIHU, ODDAJA O ZNANOSTI, 8.50 TURBULENCA: CENEJE NA
ODDIH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.45 10 DOMAČIH, 10.25 ŽOGARIJA,
10.55 GLASBENA MATINEJA, 12.15 STATUS ANIMARUM, DOKUMENTARNI FILM,
13.55 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP (M): SLOVENIJA : LATVIJA, 15.00 NOGOMET
- KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI KOLA PRETEKLEGA DNE, 15.35 EVROPSKE
IGRE: TRIATLON (M), 16.30 EVROPSKE IGRE: KAJAK KANU NA MIRNIH VODAH, 17.30
NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: SLOVENIJA : ANGLIJA, 20.20 ŽREBANJE LOTA,
20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: LITVA : ŠVICA, 21.30 MED ODMOROM:
ULIČNA KOŠARKA, 22.40 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI DNEVA,
23.05 EVROPSKE IGRE: PREGLED DNEVA, 23.30 GOSPODIČNA MARPLE: NESKONČNA
NOČ (VI.) 3/3, ANGLEŠKA NANIZANKA, 1.00 ARITMIČNI KONCERT - ZIRCUS, 2.00
ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 15.06.2015, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10
MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA
TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI
KLUB: ROKODELSTVO – PRILOŽNOST TUDI ZA MLADE, 15.00 POROČILA, 15.10
DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.10 DUHOVNI UTRIP, 16.25
ODPRTA KNJIGA: MARKO DERGANC IN EMIL FILIPČIČ: BUTNSKALA, 17.00 POROČILA
OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 NUKI IN
PRIJATELJI: ČEBELJI PLES, RISANKA, 18.05 ČARLI IN LOLA: RADA BI BILA VELIKO BOLJ
VEČJA, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (IV.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADELJEVANKA,
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO
CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE: PISAVE: DUŠAN MERC,
SEBASTIJAN PREGELJ IN MILAN PETEK LEVOKOV, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA:
EVERGRINI – ALENKA GODEC, BLAŽ JURJEVČIČ, STRING.SI IN OBALNI KOMORNI
ORKESTER, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
VREME, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL
PONEDELJEK, 15.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30
OBZORJA DUHA: PAPEŽ V SARAJEVU, 13.05 TO BO MOJ POKLIC: VARNOSTNIK,
DETEKTIV, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 14.00 PRAVA IDEJA! 14.25 ČEZ PLANKE: SEVILLA IN ANDALUZIJA,
15.25 POKLIČITE BABICO (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 16.30 GIMNASTIKA
- EKIPNO, 19.00 NAMIZNI TENIS - FINALE EKIPNO (M), 20.00 NOGOMET: KVALIFIKACIJE
ZA EP 2016, 20.30 EVROPSKE IGRE: PREGLED DNEVA, 21.00 DEDIŠČINA EVROPE: VOLČJI
DVOREC, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.30 VERA (V.): STARE RANE, ANGLEŠKA MINISERIJA, 0.00 VEČ KOT MED, NEMŠKO-AVSTRIJSKO-ŠVICARSKA DOKUMENTARNA
ODDAJA, 1.35 ODPRTA KNJIGA: MARKO DERGANC IN EMIL FILIPČIČ: BUTNSKALA, 1.55
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.40 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 16.06.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10
MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 12.05 DUHOVNI UTRIP, 12.20
PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK,
ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 NAGLAS! 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00
POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.45 OTROŠKI
PROGRAM: OP! 16.15 PISAVE: PISAVE: DUŠAN MERC, SEBASTIJAN PREGELJ IN MILAN
PETEK LEVOKOV, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UMETNOST
PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA: SPROŠČENO ŽIVLJENJE PO NAČELIH TRAJNOSTNEGA
RAZVOJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 OBLAKOV KRUHEK:
RAD BI BIL ZVEZDA, RISANKA, 18.05 KIOKA: POVEČEVALNO STEKLO, RISANKA, 18.20
FINA GOSPA (IV.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADELJEVANKA, 19.00 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 OBUPANI STARŠI (I.), FRANCOSKA
NADALJEVANKA, 20.45 KINO FOKUS, 21.00 KAJ PA MOJCA ?, DOKUMENTARNI FILM,
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: BRUNO
TEKAVEC, 1.10 UMETNOST PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA: SPROŠČENO ŽIVLJENJE PO
NAČELIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1.35 DNEVNIK,
2.05 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50
INFO-KANAL
TOREK, 16.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.50 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 13.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.00 ALPSKI VEČER, 15.20 NA
VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.50 CITY FOLK - OBRAZI MEST:
LJUBLJANA, 16.20 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 16.50 SOLZE
AFGANISTANSKEGA GOSPODARJA VOJNE, BELGIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA
18.00 PREGLED DNEVA, 18.30 KAJAK IN KANU NA MIRNIH VODAH, 19.30 TEKVONDO,
20.20 ŽREBANJE ASTRA, 20.30 ODKRITO, 21.20 ČOKOLADNE SANJE, SLOVENSKA
NADALJEVANKA, 21.50 NESKONČNA LEPOTA, ITALIJANSKO-FRANCOSKI FILM, 0.05
ALEŠ KACJAN, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN ARI RASILAINEN (E. GRIEG,
K. SAARIAHO), 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 17.06.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MOJI,
TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.55 KAJ PA MOJCA ?, DOKUMENTARNI
FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: SONJA ŠARAC, 14.20
GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI
- HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ KRIŽEVCI IN OŠ KANAL,
KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 ZDRAVJE
SLOVENCEV: VPLIV RECESIJE NA ZDRAVJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE,
18.00 PUJSEK BIBI: PULOVER, RISANKA, 18.10 BACEK JON: VRANA, RISANKA, 18.20
FINA GOSPA (IV.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADELJEVANKA, 19.00 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: UČNA URA, BOLGARSKI
FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35
ZDRAVJE SLOVENCEV: VPLIV RECESIJE NA ZDRAVJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 0.05
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,
1.25 INFO-KANAL
SREDA, 17.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.50 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 12.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.05 SLOVENSKI MAGAZIN,
14.35 NOETOVA BARKA: WALTER IN ANNE MARIE, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.25
UMETNOST PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA: SPROŠČENO ŽIVLJENJE PO NAČELIH
TRAJNOSTNEGA RAZVOJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 MANASLU - POT
H GORI, POT K PRIJATELJU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.55 TO BO MOJ POKLIC:
TEHNIK ZA LOGISTIKO, SKLADIŠČNIK, VILIČARIST, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.30
NEKOČ JE BILA DEŽELA PRIDNIH, DOKUMENTARNI FILM, 19.00 PREGLED DNEVA,
19.30 TEKVONDO, 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 TRIGLAV 888,
DOKUMENTARNI FELJTON, 21.30 UJETI TRENUTEK, DOKUMENTARNI FILM, 21.55 SE
ZGODI: YORKI, SLOVENSKA NANIZANKA, 22.20 ALOIS NEBEL, KOPRODUKCIJSKI FILM,
23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL
***
ČETRTEK, 18.06.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05
MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.30 ZDRAVJE SLOVENCEV: VPLIV
RECESIJE NA ZDRAVJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 12.20 NAGLAS! 12.35 EVROPSKI
MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V
ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ
ALATT, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB
PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. MILENA HORVAT,
DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 LOJZEK: LOJZEK, NARIŠI MI KAMELO,
RISANKA, 18.05 NUKI IN PRIJATELJI: LOVLJENJE SENC, RISANKA, 18.10 TINKA IN
ŽVERCA: TINKA IN ŽVERCA V ŠOLI V NARAVI, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (IV.),
ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADELJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT,
VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF.
DR. MILENA HORVAT, DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA
KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL
ČETRTEK, 18.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.55 ODPRTA KNJIGA: MARKO
DERGANC IN EMIL FILIPČIČ: BUTNSKALA, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.50 PRIČEVALCI:
BRUNO TEKAVEC, 14.30 GIMNASTIKA - MNOGOBOJ, 17.00 KOLESARSTVO KRONOMETER, 18.30 TEKVONDO, 19.30 PREGLED DNEVA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE,
20.00 ŽIVJO - ADIJO, FRANCOSKI FILM, 21.35 37 DNI: DOLGI KONEC TEDNA, ANGLEŠKA
NADALJEVANKA, 22.30 UMOR V HIŠI MEDIČEJCEV: ISABELLA, ZVEZDA FIRENC, NEMŠKA
IGRANO-DOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 23.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15
ZABAVNI KANAL
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
13. TEK V SPOMIN NA
MONOŠTRSKO BITKO
V okviru Monoštrskih zgodovinskih dnevov se bo letos že
trinajstič odvijal Tek v spomin na monoštrsko bitko. Tega
spektakularnega dogodka se vsako leto udeleži kakih 400450 tekačev v različnih kategorijah, ki prihajajo iz številnih krajev Madžarske oziroma iz nadaljnjih 9 držav.
Tudi letošnja prireditev, ki bo 1. avgusta, bo sledila tradiciji prejšnjih let, hkrati pa bo nekaj novosti. Organiziral se
bo tudi tek za mentalno ali fizično invalidne ljudi, s tem
želimo zagotoviti možnost za šport tudi tem našim vrstnikom. Največjo nalogo za organizatorje bo seveda pomenil
glavni tek z dolžino 9,5 km, manj hrabrim pa ponujamo
krajšo progo (1664 m).
Našo spletno stran www.csatafutas.net sproti ažuriramo, na njej dela tudi elektronska prijava.
Glavni sponzorji:
Lokalna samouprava Monošter (Občina Monošter)
Skupščina Železne županije
St. Gotthard Spa & Wellness.
Preberi več na: www.csatafutas.net
Informacije:
Szentgotthárdi Sportbarátok Egyesülete, Matej Kozma
[email protected] + 00 36 30 650 69 39
porabje.hu