SOCIALNA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA

Socialna in kulturna antropologija
SOCIALNA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA
(Social and cultural anthropology: A very short introduction) – John Monaghan, Peter Just
UVOD
 Antropologija izhaja iz: evropskih odkritij, kolonializma in naravoslovja
 V 19. stoletju so bili zainteresirani za rekonstrukcijo stopenj socialne in kulturne evolucije
 Edwar Tylor, Lewis h. Morgan
 Etnografija (delo na terenu, zbiranje informacij) je ena od stvari, ki loči antropologijo od
ostalih družbenih ved.
 V začetku 20. stol. Naj bi se antropologija ukvarjala s primitivnimi družbami, nezahodnimi
družbami, kasneje naj bi se ukvarjala z delovnimi skupinami, priseljenskimi skupinami,
danes pa je za antropologijo značilno, da preučuje vse družbe in kulture in da so vse družbe
enakovredne
 Raziskovanje Don Donggo (Sumbawa – indijski ocean, gorato področje):
- 20.000 ljudi (samozadostno kmetijstvo: požigalništvo, kolobarjenje)
- Zanimivo, da islama niso sprejeli, ampak so obdržali svojo staroselsko religijo
- Sosednji Bima so muslimani
 Raziskovanje: Mixteca Alta
- 40.000 ljudi
- Ko so prišli Španci so doživeli demografski kolaps
- Velik čut za skupnost
1. poglavje: TERENSKO DELO IN ETNOGRAFIJA
 Etnografija za antropologijo pomeni laboratorijsko raziskovanje. Gre za terensko delo.
Etnografija je opazovanje z udeležbo – to ločuje antropologijo od ostalih disciplin
 Poudarek na t. i. 'primitivnih družbah',
- Majhne, nezahodne družbe → kontrast modernim družbam
- Socialne interakcije: face-to-face
- Enostavno delovanje (v nasprotju s kompleksnostjo modernih, zahodnih družb)
- Podatki iz prve roke
- Potreba, da se zabeleži značilnosti teh družb, preden izginejo
 Etnografski podatki iz prve roke udeleženca opazovanja. Prednost etnografske metode
raziskovanja je možnost opazovati nenavadne in edinstvene dogodke. Možnost opazovanja
dejanskih okoliščin in dogodkov iz vsakdanjega življenja.
 Antropolog dela sam in v izolaciji od Zahodnjakov
 Prednost etnografske metode: možnost opazovanja nenavadnega in unikatnega dogodka.
Dostop do aktualnih dogodkov iz vsakdanjega življenja
 Pomembna je tudi dolžina terenskega dela (tudi zaradi vzpostavljanja zaupanja)
 STRATEGIJE IN PRAKSA
- Terensko delo
- Pripravljenost
- Ni prevajalca
- Antropologova 1. naloga je, da se vpelje (integracija) v družbo, da se uveljavi, to
pa najlažje naredi tako, da živi na takšen način, kot živijo domačini. Ključ do uspeha
pa je, da je raziskovalec tam, da lahko opazuje, sledi, da lahko izkoristi naključne
dogodke.
- Pridobiti je treba mnoga dovoljenja od različnih nivojev oblasti, lokalnih
raziskovalnih inštitutov in gostujoče skupnosti.
1
Socialna in kulturna antropologija
- Temelj etnografije je dialog, intervju. Etnografi imajo tudi druge metode: snemanje
jezika in glasbe, fotografije, filmi, risanje, rodovniki, zemljevidi, popis prebivalstva,
arhivska raziskava, zbiranje kulturnega materiala, zbiranja botaničnih in drugih
naravnih vzorcev.
- Zapustiti teren je težko
- Nobeno etnografsko delo v resnici ni nikoli dovršeno
 KRITIKE ETNOGRAFSKEGA TERENSKEGA DELA
- Skušnjava, da etnograf družbo, skupino predstavi kot časovno in prostorsko
izolirano → etnografski sedanjik (v klasični dobi (30. in 40. leta) so družbe
predstavili zamrznjene v času, izven zgodovinskega konteksta, brez referenc
sosednjih družb in držav).
- Etnografija ni popolna brez medkulturne primerjave (ki dovoli edinstvenost
etnografskega opisovanja da najde prostorski in časovni kontekst).
- Etnografi včasih uporabljajo tudi metode zgodovine, psihologije in sociologije.
- Skušnjava romantičnega opisovanja drugačnosti
- Pisanje v vsevedni tretji osebi
- Vprašanje objektivnosti → instrument zbiranja podatkov je etnograf
- Ni ponovnih raziskav že opazovanih družb. Pravijo, da je bolj pomembno, da
raziskujejo še neraziskano, kot to, da potrdijo nekatere raziskave, pri tem pa ne
upoštevajo, da se družbe spreminjajo.
- Delo v skupinah povzroči finančne in logistične države
- Asimetrija moči opazovalca in opazovanega
- Avtobiografska predstavitev (osrednja tema je etnografovo ozadje in odnosi s
opazovanim subjektom)
- Večina etnografov je zahodnjakov, večina njihovih subjektov pa niso zahodnjaki
(vendar vedno več ljudi, ki niso z zahoda študira antropologijo, v vsakem narodu se
razvija svojstven način in stil antropološkega raziskovanja; pri ne zahodnih
antropologih pa se pojavi zanimanje za zahodno kulturo, sicer pa tudi nima smisla,
da ameriško kulturo preučuje Američan; antropologija pa potrebuje ravno
perspektivo zunanjega opazovalca, saj ta opazi stvari, ki jih imajo domačini za
samoumevne)
 ETIKA ETNOGRAFIJE
- Raziskovalec vzpostavi poseben odnos z ljudmi, katerih družbo in kulturo preučuje,z
gostujočimi institucijami…
- Prvo pravilo za terenske raziskovalce je, da ne škodujejo ljudem, ki jih preučujejo
(uporaba psevdonimov, za zagotavljanje anonimnosti)
- Etična dilema je tudi, če etnograf vpliva oz. do kakšne mere lahko vpliva na
socialno, versko in politično življenje skupnosti, katero raziskuje. Primer
raziskovalke v kulturi, v kateri verjamejo, da sta dvojčka nenaravna in zato jih mame
zapustijo, da umrejo. Primer raziskovalca v skupnosti, katere posamezniki želijo
pomoč pri ilegalnem vstopu v ZDA.
- Etnografi se včasih čutijo prisiljene, da postanejo odvetniki svojim subjektom
(kolonialno in neokolonialno zatiranje, genocid, revščina, nemočnost proti vladnim
institucijam).
- Etičnost pravice intelektualne lastnine: nekateri antropologi so na račun
razlaščanja znanja o staroselskih kulturah obogateli. Kritika leti torej na to, da imajo
antorpologi dobiček od kulturnega znanja domorodcev.
- Vprašanje, komu je etnograf dolžen sovjo vdanost, zvestobo: ali je to preučevana
kultura, oblast gostiteljske države, sponzorjem, delodajalec (akademski ali
raziskovalni inštitut), raziskovalcem?
2
Socialna in kulturna antropologija
 Od etnografa se torej pričakuje da raziskuje v dobri veri in da svoje ugotovitve in rezultate
predstavi v celoti in pošteno.
2. poglavje: KULTURA
 Kaj je tisto, kar loči našo vrsto od drugih vrst? Najbolj posebna karakteristika, ki ločuje
človeka od drugih vrst je sposobnost konceptualizirati (ustvarjati pojme za abstraktne
izraze), in da se komunicira s temi koncepti simbolično. Ameriška tradicija tej sposobnosti
pravi kultura
 KAJ JE KULTURA?
- Kakorkoli je kultura že definirana, se vsi antropologi strinjajo s tem, da ima opravka
s tistimi aspekti človeškega znanja in dejavnosti, ki izhajajo iz tega, kar smo se
naučili, kot člani družbe, da moramo vzeti na znanje tudi to, da se nekdo nauči
nekaj, kar se drug izrecno nikoli ni.
- Človeško vrsto dela posebno jezik, simbolno komuniciranje in kompleksna družbena
organizacija
- Definicije:
 Deljeni vzorci naučenega obnašanja
 Kultura je kompleksna celota, ki vsebuje znanje, vero, umetnost, moralne
zakone, običaje in druge navade, ki si jih človek pridobi kot član (Tylor
1871) → znanje je naučeno
 Središčna sestava vrednost, način življenja (Williams)
 Kultura vključuje vse manifestacije družbenega vedenja skupnosti, reakcije
posameznikov sprožene z običaji skupnosti v kateri živi, in produkt človeških
aktivnosti, ki so determinirane s temi običaji. (Boas-ameriška kulturna
antropologija 1930 → »kulturna očala«)
 Kultura je popolna celota, sestavljena iz sredstev in potrošnikovih dobrin, iz
ustavnih listin za različno družbeno razvrščanje, iz človeških idej in spretnosti,
vere in običajev. Če preučujemo zelo preprosto in primitivno kulturo ali zelo
kompleksno in razvito, smo soočeni z velikim sistemom, delno materialnim,
delno človeškim, delno duhovnim, s katerim je človek zmožen kosati se s
konkretnimi, specifičnimi problemi. (Malinowski 1944).
 Kultura ni ne naravna, ne umetna. Ne izvira iz genetske ali razumske ideje, je
iz pravil obnašanja, ki niso bila iznajdena in katerih funkcij se ljudje, ki jih
upoštevajo sploh ne zavedajo. Nekaj teh pravil je preostanek tradicij dosežene
v različnih vrstah družbenih struktur, skozi katere je šel vsak človek. Ostala
pravila so bila zavestno sprejeta ali prilagojena za dobro specifičnih ciljev.
Nobenega dvoma ni, da med instinkti pridobljenimi z genotipom in pravili
navdihnjeni z razumom, gmota nezavednih pravil postaja bolj pomembna in
bolj učinkovita: zaradi razuma samega… je produkt kot pa razlog kulturne
evolucije (Lévi-Strauss 1983)
- Kultura dela razlike med ljudmi
- Podobnosti, ki so del univerzalne človeške dediščine → npr. klasifikacija hrane
- Durkheim in Mauss pravita, da je človeška zmožnost klasifikacije stvari podaljšek
naše družbene narave
- Lévi-Strauss, ki je utemeljitelj strukturalne antropologije pa pravi, da je človeška
klasifikacija univerzalna.
- Variabilnost kultur
 KJE JE KULTURA?
- Pojavijo se trije koncepti kulture
 Obseg v oziru katerega je kultura neka celota
3
Socialna in kulturna antropologija
 Ruth Benedict → Vzorci kulture: prakse, prepričanja, vrednote ene
kulture se razlikujejo od druge po pravilni medsebojno trdni poti →
različno vzorčijo.
 Kultura je koda ali program. Družbena pravila in navade. Kultura je
sestavljena iz standardov (Goodenough).
 Kultura je formalni sistem, ko so elementi v odnosu vzajemne
povezanosti
 Obseg v katerem je kultura videna še kot avtonomna
 Meje med kulturami
- Kultura = sredstvo za boj proti rasizmu in etnocentrizmu
- Boas: okolje in ne biologija determinira karakter in vedenje ljudi → kulturni
determinizem → nature vs. nurture
 KULTURNI RELATIVIZEM
- Prepričanja, morala, vedenje, naša percepcija o svetu so produkti kulture, ki se jih
naučimo kot člani skupnosti v katero smo bili rojeni
- Ker nas kultura determinira, nimamo objektivnega dokaza, da je naš pogled na svet
boljši od drugega, ki ga ustvari druga kultura. Zato je kulturo treba soditi relativno.
- Sapir in Whorf sta uporabila lingvistične podatke, da sta pokazala, da so kategorije
kot so čas, prostor in števila dana na različne načine z različnimi jeziki. Če bi
relativizem vzeli preveč ekstremno, prevodi med jeziki sploh ne bi bili mogoči.
- Moralna dimenzija kulturnega relativizma → pojavi se vprašanje na kakšni osnovi
lahko neka kultura trdi da je pravilna, superiorna → odgovor na to je, da je treba
odstraniti vse predsodke o drugih družbah. Vendar pa to ni lahko, saj ni lahko
ločiti mej med kulturami, družbami, sploh danes zaradi migracij in diaspore, ko so
nastale multikulturne družbe.
- Primer: v V Aziji se prehod deklic v ženskost zaznamuje z obrezovanjem – kršenje
ČP → če to preprečiš gre za kršenje kulturne avotnomije
3. poglavje: DRUŽBA
 Naša identiteta izvira iz mnogih skupin, ki jim pripadamo
 Kultura → ugotoviti, kako se ljudje vključujejo v svet okoli njih, interpretacija dejanj
 Človeško vedenje je aspekt naše narave kot članov socialnih razredov
 Organizirani smo v skupine, kjer veljajo določena pravila, izvajajo se določene funkcije
 Družba → razumevanje pravil in zakonitosti, ki vodijo socialno vedenje ljudi, kako se
Ljudje združujejo in kako so organizirane aktivnosti
 STRUKTURA IN FUNKCIJE
- Simbolizacija → organizacija → delitev dela, starost, spol
- Trobriandci
nova karakteristika v britanski socialni
 2 leti
antropologiji
 poskus domačinskega zornega kota
- tudi v t.i. ''primitivnih'' družbah so institucije kot pravo in kompleksna ekonomija
- Funkcionalizem
- Skupine so formirane zato, da se izvršuje določena funkcija in da se lahko koordinira
aktivnosti znotraj skupine
- Organizirana narava družbenega življenja → zanimanje britanskih socialnih
antropologov 1920ih in 1950ih
- Družbeni odnosi
 vzorci
 predvidljivi
4
Socialna in kulturna antropologija
-
-
Malinowski; Radcliffe-Brown → šaljenje (nekdo se lahko šali iz nekoga, ta pa
tega ne zameri) in izogibanje (vzajemno spoštovanje in omejen direkten oseben
kontakt)
standardirano socialno vedenje → odnos med dvema kategorijama ljudi: svak in
svakinja (šaljenje); zet in tašča (izogibanje)
Andamanski otoki, Avstralija → sorodstvo in družinska organizacija
Pod vplivom sociologije Durkheima
Družbena struktura → formalna pravila, ki vodijo odnosi v družbi
Strukturni funkcionalizem: socialna antropologija je zanj komparativna
sociologija
Šaljenje in izogibanje nista nasprotna, ampak alternativi za reševanje istega
socialnega problema
Funkcije, ki se izražajo z navado ali institucijo niso omejene na formalni namen, ki
jim ga je predpisala družbena ideologija → npr. kolidž → izobrazba; socialna
interakcija, zakonski partner
Z idejo družbene/socialne strukture opišejo vzorce odnosov med posamezniki in
skupinami in težijo k razlagi teh vzorcev v okviru njihovih funkcij
Kritika funkcionalistov: pogled na družbo, ki je statična, niso znali pojasniti
družbenih sprememb
Levi-Strauss
 Družbene strukture obstajajo, da organizirajo tok zakonskih partnerjev →
družbene odnose definirajo:
 Recipročnost
 Menjava
 Zaveza
 Pravi, da so razlike med družbami, ki so organizirane okoli različnih
sorodstvenih zavez in med družbami, kjer je izbira poroke preferenčna
 Sprememba gledanja na družbo → iz organskega (podobna organov v telesu)
na kibernetičnega (tok podatkov v sistemu informacij)
Marx→ produkcija
Družbena struktura → produkt globalnih ekonomskih in političnih sil in tudi
lokalnih tradicij
 INSTITUCIJE
- Ko vzorci vedenja in ideologije postanejo diskretni in avtonomni, jim rečemo
institucije
- Totalne institucije: vojska, zapor, šola, bolnišnica… → organizacije, ki vladajo vsem
sferam življenja
- Razlike med institucijami tradicionalnih/primitivnih in modernih družb
-
Socialni status → Maine
pogodba
Tönnies: razlika med skupnostjo in družbo
Morgan: razlika med družbami, ki temeljijo na krvi in na teritoriju
Durkheim: mehanska solidarnost (tradicionalne družbe: člani so si enaki,
samozadostni) in organska solidarnost (moderne družbe: razdelitev glede na
specializacijo, soodvisnost, primerjava z organi telesa)
Weber:
Institucije so organizirane okoli naloge, ki jo izvajajo ne
 Racionalizacija:
pa glede družbenih odnosov
Zveza med strukturo in funkcijo
5
Socialna in kulturna antropologija
 Tradicionalna družba (člani sodelujejo v skupinah, da opravljajo multi,
prekrivajoče vloge; člani so duhovno povezani s socialnim in naravnim
svetom) in moderna družba (racionalizirane institucije – eden opravlja
specifično nalogo → uprava)
 Racionalizacija pomeni izgubo občutka duhovne integracije
 Racionalizirane institucije lahko delujejo nesmiselno in neučinkovito (ko so
pravila nefleksibilna)
- Moderna (pozitivizem, industrija, direktne izkušnje, holizem, nation-state) in
postmoderna družba (relativizem, tok informacij, simulacija, pluralizem,
transnacionalne skupnosti)
 ZNAČILNOST RAZREDOV: DRUŽBENA REPRODUKCIJA
- Kontinuiteta institucij
- Kulturni kapital
- Razredna delitev se stalno reproducira
 DRUŽBA IN POSAMEZNIK
- Družbena identiteta → vplivi družbe na posameznika
- Moderna družba: posameznik je avtonomni individuum, ki ima svobodno voljo in se
lahko svobodno odloča
- Durkheim: družba je kolektivna zavest
- Družba = celota, ki je več kot vsota delov
- Sociologi: urbane, industrializirane družbe; kvantitativna analiza stat. podatkov →
raziskava; korelacije
- Antropologi: eksotične družbe; opazovanje z udeležbo
4. poglavje: ROD IN KRI (Fernando išče ženo)
 Krvne zveze
 POROKA, DRUŽINA IN DOM
- Zgodba o Fernandu – vdovec, ki išče ženo
- Pri Nuyootec-ih romantična ljubezen nima velike vloge → Fernandu se je šlo le za
dobro njegovih otrok → pri njih je pomembno, da za dom skrbita oba, moški in
ženska. Tudi v Doro Nitka se vdove in vdovci poročijo in združijo
dom/gospodinjstvo
- Plačilo za nevesto
- Poroka
 zveza med dvema skupinama. Poroka je pogodba med dvema skupinama, ki
obstaja preko dejanskih ljudi, ki so se poročili.
 prenos bogastva med obema stranema → legitimizacija poroke
 ženin je odvisen od starejših članov, ki priskrbijo plačilo in plačajo le če se
ženin izkaže za odgovornega in zvestega. Ti predmeti za plačilo neveste se ne
morejo uporabljati v vsaki transakciji
- Levirate → moški se poroči z ovdovelo svakinjo brez otrok. Sororate → ženska se
poroči z ovdovelim svakom. Oboje je v patriarhalni družbi
- Evans-Pritchard poroča o Azandih: bojevniki se včasih poročijo z mladimi fanti, ki
opravljajo dolžnosti žene, tudi tiste, ki so seksualne narave. Takšen zakon vključuje
tudi plačilo 'neveste'.
- Podobno se je dogajala v starem Dahomeyu: bogata ženska se je lahko poročila z
mlajšo žensko, ta pa ima lahko moške ljubimce, da ima lahko potomce
- V Dou Donggo je enota poročni par → pomembna je življenjska vez z enim
partnerjem.
- Poligamija
6
Socialna in kulturna antropologija
 moški ima več žensk
 v nekaterih družbah je splošno sprejeta (islamsko pravo)
 v Afriki ima vsaka žena svoje gospodinjstvo
 tam je hitra demografska rast
- Poliandrija
 ženska ima več moških
 Tibet in hribovje severne Indije
 Redko
 Tam je počasna demografska rast
 Ohranja pa se posest
- Poroka regulira spolnost → ljudje so družabni in se povezujejo v pare
- Socialna reprodukcija se začne s seksualno reprodukcijo
- Nuklearna družina = poročen par in njuni otroci → normalna, naravna in osnovna
enota družine za zahodne soc. strokovnjake
- Indija: skupne bratske (fraternal) družine
- Amazonci (Nova Gvineja): moški in mladi fantje živijo skupaj; ženske, deklice in
mlajši sinovi pa skupaj
- Dou Donggo: poroka se lahko prične še preden sta ženin in nevesta rojena
- Družine morajo delovati ko enote v zavezništvih. Levi-Strauss pravi, da k osnovni
enoti spada tudi ženin brat, ki predstavlja družino, ki je dala ženo možu → osnovna
forma poroke je, da si dva moška izmenjata sestri → zavezništvo pa se potrdi, ko
se poročijo bratranci in sestrične.
 MOJE MLEKO, MOJA KRI: SORODSTVO IN ROD/IZVOR
- Nuyoo: Delno materinstvo in delno očetovstvo, nekdo ima več mam in očetov → to
se zgodi, ko otroka rodi ena mama, doji pa ga druga. Prepričani so namreč, da so
starši in otroci povezani, ker delijo kri → ta krvna povezava pa se vzpostavi v
maternici in z mlekom iz prsi. Ker je imela mati spolne odnose z večimi moškimi,
ima otrok zdaj več očetov.
- Skupni rod je način organiziranja družbe. Rod pomenu skupino ljudi, ki so izhajajo
iz poznanega skupnega prednika. Klani si skupine rodov, kateri člani priznajo izvor
iz skupnega prednika, čeprav je prednik lahko tudi mitično bitje, posebna stvar,
totem
- Patrilinearnost: rod po moški liniji. Zelo cenjena je nedolžnost žensk in zvestoba
žensk po poroki, kar lahko vodi v izoliranost, zašitje.
- Matrilinearnost: rod po ženski liniji. Naslednik moškega ni njegov lasten sin,
ampak sestrin sin. Malinowski:Trobriandci → Ojdipov kompleks: usmerjenost proti
materinemu bratu, ki predstavlja avtoriteto
- Skupine, ki temeljijo na krvi, sorodstvu, izvoru → sredstvo za lastninjenje lastnine,
posesti in regulacijo življenja članov
5. poglavje: KASTA, RAZRED, PLEME/ROD, NAROD: La Bose postane Bakar
 Durkheim
- Enostavne družbe – mehanska solidarnost
- Kompleksne družbe – specializacija → moderne industrijske družbe → organska
solidarnost (vsak organ ima svojo specialno funkcijo in podporo vseh ostalih
organov)
 Homogenost članov v primitivnih družbah:
- Totemski klani: sorodstvena skupina, imenovana po živalih, planetih, naravnih
pojavih
- Univerza v ZDA
7
Socialna in kulturna antropologija
- Občutek pripadnosti
 Kompleksne družbe: zapletena medsebojna odvisnost → heterogenost, vendar ustvarjajo
enotnost (ironično)
 IDENTITETA IN SKUPNA/DELJENA KRI
- Hindujski kastni sistem
 Poroka (delitev krvi)
 Specializacija (delitev dela)
 Duhovna čistost (hierarhično razvrščanje)
- Etnična identiteta, etnične meje
- Zakrivanje identitete
- Rase (razdeljujejo človeško vrsto) → rasna hierarhija
- Rasa in etničnost – kulturni kategoriji, neka povezava tudi z biološkimi dejstvi.
Etničnost → poudarjanje kulture, jezika, vere. Rasa → poudarja prepoznavne
fizične karakteristike (barva kože…)
- Etničnost temelji na skupni krvi, rasa na skupnih fizičnih karakteristikah, nacionalna
zavest pa na zahtevi po avtonomiji, lahko obstaja tudi ob odsotnosti države, gre za
politični izraz določene etnije ali rase
- Etnične in rasne manjšine (skupine, ki z večino ne delijo nacionalne kulture)
- Transnacionalne skupine
 ZAVEST RAZREDA
- Skupnost (ne temelji na sorodstvu) → identiteta in zaveza sta zakoreninjeni v
skupni zgodovini in izkušnjah članov → pripadnost domu, okolju, regiji
- Verska skupnost je lahko le segment neke družbe, lahko je cela družba ali pa je
lahko čez več skupnosti
- Družbeni razred → Marx → razred odraža politično-ekonomsko realnost: razred –
lastništvo proizvodnih faktorjev
 TRANSNACIONALIZEM IN GLOBALIZACIJA
- Nove tehnologije so pospešile tok in povečale obseg pretoka ljudi in informacij po
svetu
- Delovne migracije, begunci, politike vlad glede staroselcev
- Globalizacija kulture
- Razširitev globalnega trga, reprodukcija lokalnih identitet in vrednot
6. poglavje: LJUDEJE IN NJIHOVE STVARI (Praznik v Nuyoo)
 Ob prazniku par priredi praznovanje → vzajemna menjava, da se lahko financira → ti
prispevaš nekomu, drugič bo ta prispeval tebi
 Menjave ob praznikih ohranjajo, ustvarjajo ali spreminjajo medsebojne odnose
 Menjava daril (niso zastonj) – treba jih je poplačati
 Primer, ko nek velja ni kotel jesti ob prazniku, ker gostiteljem ni hotel ostati dolžan, izognil
se je resipročnosti
 POLITIKA MENJAVE
- Recipročne transakcije niso vedno simetrične → tisti, ki da, je superioren tistemu,
ki sprejme → superiornost uživa dokler dar ni poplačan
- Pomen socialnih odnosov
- Tekmovalna menjava: Indijanci → potlač: dati je treba tako darilo, ki se ga težko
poplača → superiorna ekonomska in socialna moč → bojevanje z lastnitno
- Do asimetričnosti pride tudi, ko gre za odnos odvisnosti, ko je nekdo nezmožen dar
poplačati z materialnimi dobrinami, ga poplača z zvestobo
- Ekonomski odnosi so vpleteni v politične in socialne odnose
 PRODUKCIJA
8
Socialna in kulturna antropologija
- Marx: klasifikacija družb glede na proizvodne odnose:
 Primitivna
 Fevdalna
 Orientalska
 Kapitalistična
 socialistična
- Neoevolucionistična antropologija: tipologija družbe glede na to, kako se ljudje
organizirajo za proizvodnjo, katero tehnologijo uporabljajo in v kakšnem okolju
 Foraging societies: majhne, fleksibilne nomadske skupine, ki uporabljajo
osnovno orodje za lov in nabiralništvo
 Tribal societies: večje skupine, tehnologija za poljedelstvo, skladiščijo in
shranjujejo hrano
 Chiefdom: ljudje so razdeljeni glede na socialne skupine, ki temeljijo na bližini
izvora od poglavarja ali svetega prednika, orodje že za bolj intentivno
poljedelstvo
 State – država: ki se razdeli na mestno in podeželsko komponento
 POTROŠNJA
- Osnovne potrebe
- Kulturni faktor
- naučena
 DENAR IN TRG
- kula → kroženje dobrin
- valute → simboli → moč in stabilnost države
- druge oblike: kuponi, boni,…
- Doro Ntika: samozadostnost, ker pa potrebujejo tudi denar (izobrazba), proizvajajo
tudi za menjavo → prehod na denarno ekonomijo (prednosti in tveganja)
7. poglavje: LJUDJE IN NJIHOVI BOGOVI (Suša v Bimi)
 V Dou Donggo (egalitarna družba) imajo svojo tradicionalno vero. V Bimanese
(polfevdalna družba-sultan) je islam.
 Kavzalna povezava med družbo in religijo
 Rituali – življenjski prehodi
 SISTEM PREPRIČANJA/VERE
- Rituali prehodov pomagajo skozi velike spremembe v življenju
- Čarovnija → različne razlage
 VERSKA GIBANJA
- Milenijska gibanja
 KARIZMA IN RUTINSTVO
 RELIGIOZNA PREPRIČANJA IN EKONOMSKO VEDENJE
- Ideologija in prepričanje nista le stranska proizvoda ekonomskega procesa
- Deljena revščina (sprememba z možnostjo potovanja v Meko) → rajši akumulacija
kakor distribucija dobička
- Reinterpretacija svetovnih religiji v lokalne termine
8. poglavje: LJUDJE IN LJUDJE SAM (N. Marijo zadane strela)
 Mixtec: žive stvari, ki se istočasno pojavijo na svetu so povezane: človek in žival.
Soobstoječa žival → razlaga za nesrečo, srečo, bolezen, sanje, bogastvo moč. Deljenje
izkušenj: fizičnih in psihičnih.
 Zahod: človek je enotna celota, unikaten, avtonomen posameznik
9
Socialna in kulturna antropologija
 Oseba – ne kar nas dela različne, ampak kar nas dela enake
 Mixtec: usoda vključuje osebnost, poklic, srečo in fizične danosti → 20 različnih tipov
človeka, ki so komplementarni in podpirajo drug drugega
 Nekaterim otrokom ni bila podeljena osebnost (ker so bili rojeni na določene dneve – 5
neimenovanih oz. nesrečnih dni): niso bili poimenovani, izogibali so se jih, nimajo usode
 BOLEZEN IN ZDRAVJE
- Pogled na svet in nase se razlikujejo od kulture do kulture
- Kulturno povezani sindromi v medicini
- Susto → depresija ali bolezen zaradi prestrašenja ali šoka (duša je zapustila telo)
- Psihosomatske bolezni
- Anoreksija & bulimija → nerealistična percepcija telesne lepote (mlade belke
srednjega razreda)
- Kulturni sindromi lahko postanejo epidemije
 SPOL
- Za uspešnost vrste je pomembno, da se reproducira → seksualna reprodukcija →
pomembna je razlika med ♂ in ♀
- Najpomembnejša funkcija družbe je regulacija spolnosti
- Iniciacije – prehod v moškost → homoseksualnost → ko postane odrasel moški, ima
normalne heteroseksualne odnose. Homoseksualnost in heteroseksualnost sta stanji v
razvoju moških.
- Komplementarnost, sodelovanje
- Patriarhija: dominanten položaj ♂
- Matriarhat: dominanten položaj ♀ (ženske rodijo otroke; asociacija žensk z naravomoških s kulturo)
10