SOCIALNA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA
Socialna in kulturna antropologija SOCIALNA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA (Social and cultural anthropology: A very short introduction) – John Monaghan, Peter Just UVOD Antropologija izhaja iz: evropskih odkritij, kolonializma in naravoslovja V 19. stoletju so bili zainteresirani za rekonstrukcijo stopenj socialne in kulturne evolucije Edwar Tylor, Lewis h. Morgan Etnografija (delo na terenu, zbiranje informacij) je ena od stvari, ki loči antropologijo od ostalih družbenih ved. V začetku 20. stol. Naj bi se antropologija ukvarjala s primitivnimi družbami, nezahodnimi družbami, kasneje naj bi se ukvarjala z delovnimi skupinami, priseljenskimi skupinami, danes pa je za antropologijo značilno, da preučuje vse družbe in kulture in da so vse družbe enakovredne Raziskovanje Don Donggo (Sumbawa – indijski ocean, gorato področje): - 20.000 ljudi (samozadostno kmetijstvo: požigalništvo, kolobarjenje) - Zanimivo, da islama niso sprejeli, ampak so obdržali svojo staroselsko religijo - Sosednji Bima so muslimani Raziskovanje: Mixteca Alta - 40.000 ljudi - Ko so prišli Španci so doživeli demografski kolaps - Velik čut za skupnost 1. poglavje: TERENSKO DELO IN ETNOGRAFIJA Etnografija za antropologijo pomeni laboratorijsko raziskovanje. Gre za terensko delo. Etnografija je opazovanje z udeležbo – to ločuje antropologijo od ostalih disciplin Poudarek na t. i. 'primitivnih družbah', - Majhne, nezahodne družbe → kontrast modernim družbam - Socialne interakcije: face-to-face - Enostavno delovanje (v nasprotju s kompleksnostjo modernih, zahodnih družb) - Podatki iz prve roke - Potreba, da se zabeleži značilnosti teh družb, preden izginejo Etnografski podatki iz prve roke udeleženca opazovanja. Prednost etnografske metode raziskovanja je možnost opazovati nenavadne in edinstvene dogodke. Možnost opazovanja dejanskih okoliščin in dogodkov iz vsakdanjega življenja. Antropolog dela sam in v izolaciji od Zahodnjakov Prednost etnografske metode: možnost opazovanja nenavadnega in unikatnega dogodka. Dostop do aktualnih dogodkov iz vsakdanjega življenja Pomembna je tudi dolžina terenskega dela (tudi zaradi vzpostavljanja zaupanja) STRATEGIJE IN PRAKSA - Terensko delo - Pripravljenost - Ni prevajalca - Antropologova 1. naloga je, da se vpelje (integracija) v družbo, da se uveljavi, to pa najlažje naredi tako, da živi na takšen način, kot živijo domačini. Ključ do uspeha pa je, da je raziskovalec tam, da lahko opazuje, sledi, da lahko izkoristi naključne dogodke. - Pridobiti je treba mnoga dovoljenja od različnih nivojev oblasti, lokalnih raziskovalnih inštitutov in gostujoče skupnosti. 1 Socialna in kulturna antropologija - Temelj etnografije je dialog, intervju. Etnografi imajo tudi druge metode: snemanje jezika in glasbe, fotografije, filmi, risanje, rodovniki, zemljevidi, popis prebivalstva, arhivska raziskava, zbiranje kulturnega materiala, zbiranja botaničnih in drugih naravnih vzorcev. - Zapustiti teren je težko - Nobeno etnografsko delo v resnici ni nikoli dovršeno KRITIKE ETNOGRAFSKEGA TERENSKEGA DELA - Skušnjava, da etnograf družbo, skupino predstavi kot časovno in prostorsko izolirano → etnografski sedanjik (v klasični dobi (30. in 40. leta) so družbe predstavili zamrznjene v času, izven zgodovinskega konteksta, brez referenc sosednjih družb in držav). - Etnografija ni popolna brez medkulturne primerjave (ki dovoli edinstvenost etnografskega opisovanja da najde prostorski in časovni kontekst). - Etnografi včasih uporabljajo tudi metode zgodovine, psihologije in sociologije. - Skušnjava romantičnega opisovanja drugačnosti - Pisanje v vsevedni tretji osebi - Vprašanje objektivnosti → instrument zbiranja podatkov je etnograf - Ni ponovnih raziskav že opazovanih družb. Pravijo, da je bolj pomembno, da raziskujejo še neraziskano, kot to, da potrdijo nekatere raziskave, pri tem pa ne upoštevajo, da se družbe spreminjajo. - Delo v skupinah povzroči finančne in logistične države - Asimetrija moči opazovalca in opazovanega - Avtobiografska predstavitev (osrednja tema je etnografovo ozadje in odnosi s opazovanim subjektom) - Večina etnografov je zahodnjakov, večina njihovih subjektov pa niso zahodnjaki (vendar vedno več ljudi, ki niso z zahoda študira antropologijo, v vsakem narodu se razvija svojstven način in stil antropološkega raziskovanja; pri ne zahodnih antropologih pa se pojavi zanimanje za zahodno kulturo, sicer pa tudi nima smisla, da ameriško kulturo preučuje Američan; antropologija pa potrebuje ravno perspektivo zunanjega opazovalca, saj ta opazi stvari, ki jih imajo domačini za samoumevne) ETIKA ETNOGRAFIJE - Raziskovalec vzpostavi poseben odnos z ljudmi, katerih družbo in kulturo preučuje,z gostujočimi institucijami… - Prvo pravilo za terenske raziskovalce je, da ne škodujejo ljudem, ki jih preučujejo (uporaba psevdonimov, za zagotavljanje anonimnosti) - Etična dilema je tudi, če etnograf vpliva oz. do kakšne mere lahko vpliva na socialno, versko in politično življenje skupnosti, katero raziskuje. Primer raziskovalke v kulturi, v kateri verjamejo, da sta dvojčka nenaravna in zato jih mame zapustijo, da umrejo. Primer raziskovalca v skupnosti, katere posamezniki želijo pomoč pri ilegalnem vstopu v ZDA. - Etnografi se včasih čutijo prisiljene, da postanejo odvetniki svojim subjektom (kolonialno in neokolonialno zatiranje, genocid, revščina, nemočnost proti vladnim institucijam). - Etičnost pravice intelektualne lastnine: nekateri antropologi so na račun razlaščanja znanja o staroselskih kulturah obogateli. Kritika leti torej na to, da imajo antorpologi dobiček od kulturnega znanja domorodcev. - Vprašanje, komu je etnograf dolžen sovjo vdanost, zvestobo: ali je to preučevana kultura, oblast gostiteljske države, sponzorjem, delodajalec (akademski ali raziskovalni inštitut), raziskovalcem? 2 Socialna in kulturna antropologija Od etnografa se torej pričakuje da raziskuje v dobri veri in da svoje ugotovitve in rezultate predstavi v celoti in pošteno. 2. poglavje: KULTURA Kaj je tisto, kar loči našo vrsto od drugih vrst? Najbolj posebna karakteristika, ki ločuje človeka od drugih vrst je sposobnost konceptualizirati (ustvarjati pojme za abstraktne izraze), in da se komunicira s temi koncepti simbolično. Ameriška tradicija tej sposobnosti pravi kultura KAJ JE KULTURA? - Kakorkoli je kultura že definirana, se vsi antropologi strinjajo s tem, da ima opravka s tistimi aspekti človeškega znanja in dejavnosti, ki izhajajo iz tega, kar smo se naučili, kot člani družbe, da moramo vzeti na znanje tudi to, da se nekdo nauči nekaj, kar se drug izrecno nikoli ni. - Človeško vrsto dela posebno jezik, simbolno komuniciranje in kompleksna družbena organizacija - Definicije: Deljeni vzorci naučenega obnašanja Kultura je kompleksna celota, ki vsebuje znanje, vero, umetnost, moralne zakone, običaje in druge navade, ki si jih človek pridobi kot član (Tylor 1871) → znanje je naučeno Središčna sestava vrednost, način življenja (Williams) Kultura vključuje vse manifestacije družbenega vedenja skupnosti, reakcije posameznikov sprožene z običaji skupnosti v kateri živi, in produkt človeških aktivnosti, ki so determinirane s temi običaji. (Boas-ameriška kulturna antropologija 1930 → »kulturna očala«) Kultura je popolna celota, sestavljena iz sredstev in potrošnikovih dobrin, iz ustavnih listin za različno družbeno razvrščanje, iz človeških idej in spretnosti, vere in običajev. Če preučujemo zelo preprosto in primitivno kulturo ali zelo kompleksno in razvito, smo soočeni z velikim sistemom, delno materialnim, delno človeškim, delno duhovnim, s katerim je človek zmožen kosati se s konkretnimi, specifičnimi problemi. (Malinowski 1944). Kultura ni ne naravna, ne umetna. Ne izvira iz genetske ali razumske ideje, je iz pravil obnašanja, ki niso bila iznajdena in katerih funkcij se ljudje, ki jih upoštevajo sploh ne zavedajo. Nekaj teh pravil je preostanek tradicij dosežene v različnih vrstah družbenih struktur, skozi katere je šel vsak človek. Ostala pravila so bila zavestno sprejeta ali prilagojena za dobro specifičnih ciljev. Nobenega dvoma ni, da med instinkti pridobljenimi z genotipom in pravili navdihnjeni z razumom, gmota nezavednih pravil postaja bolj pomembna in bolj učinkovita: zaradi razuma samega… je produkt kot pa razlog kulturne evolucije (Lévi-Strauss 1983) - Kultura dela razlike med ljudmi - Podobnosti, ki so del univerzalne človeške dediščine → npr. klasifikacija hrane - Durkheim in Mauss pravita, da je človeška zmožnost klasifikacije stvari podaljšek naše družbene narave - Lévi-Strauss, ki je utemeljitelj strukturalne antropologije pa pravi, da je človeška klasifikacija univerzalna. - Variabilnost kultur KJE JE KULTURA? - Pojavijo se trije koncepti kulture Obseg v oziru katerega je kultura neka celota 3 Socialna in kulturna antropologija Ruth Benedict → Vzorci kulture: prakse, prepričanja, vrednote ene kulture se razlikujejo od druge po pravilni medsebojno trdni poti → različno vzorčijo. Kultura je koda ali program. Družbena pravila in navade. Kultura je sestavljena iz standardov (Goodenough). Kultura je formalni sistem, ko so elementi v odnosu vzajemne povezanosti Obseg v katerem je kultura videna še kot avtonomna Meje med kulturami - Kultura = sredstvo za boj proti rasizmu in etnocentrizmu - Boas: okolje in ne biologija determinira karakter in vedenje ljudi → kulturni determinizem → nature vs. nurture KULTURNI RELATIVIZEM - Prepričanja, morala, vedenje, naša percepcija o svetu so produkti kulture, ki se jih naučimo kot člani skupnosti v katero smo bili rojeni - Ker nas kultura determinira, nimamo objektivnega dokaza, da je naš pogled na svet boljši od drugega, ki ga ustvari druga kultura. Zato je kulturo treba soditi relativno. - Sapir in Whorf sta uporabila lingvistične podatke, da sta pokazala, da so kategorije kot so čas, prostor in števila dana na različne načine z različnimi jeziki. Če bi relativizem vzeli preveč ekstremno, prevodi med jeziki sploh ne bi bili mogoči. - Moralna dimenzija kulturnega relativizma → pojavi se vprašanje na kakšni osnovi lahko neka kultura trdi da je pravilna, superiorna → odgovor na to je, da je treba odstraniti vse predsodke o drugih družbah. Vendar pa to ni lahko, saj ni lahko ločiti mej med kulturami, družbami, sploh danes zaradi migracij in diaspore, ko so nastale multikulturne družbe. - Primer: v V Aziji se prehod deklic v ženskost zaznamuje z obrezovanjem – kršenje ČP → če to preprečiš gre za kršenje kulturne avotnomije 3. poglavje: DRUŽBA Naša identiteta izvira iz mnogih skupin, ki jim pripadamo Kultura → ugotoviti, kako se ljudje vključujejo v svet okoli njih, interpretacija dejanj Človeško vedenje je aspekt naše narave kot članov socialnih razredov Organizirani smo v skupine, kjer veljajo določena pravila, izvajajo se določene funkcije Družba → razumevanje pravil in zakonitosti, ki vodijo socialno vedenje ljudi, kako se Ljudje združujejo in kako so organizirane aktivnosti STRUKTURA IN FUNKCIJE - Simbolizacija → organizacija → delitev dela, starost, spol - Trobriandci nova karakteristika v britanski socialni 2 leti antropologiji poskus domačinskega zornega kota - tudi v t.i. ''primitivnih'' družbah so institucije kot pravo in kompleksna ekonomija - Funkcionalizem - Skupine so formirane zato, da se izvršuje določena funkcija in da se lahko koordinira aktivnosti znotraj skupine - Organizirana narava družbenega življenja → zanimanje britanskih socialnih antropologov 1920ih in 1950ih - Družbeni odnosi vzorci predvidljivi 4 Socialna in kulturna antropologija - - Malinowski; Radcliffe-Brown → šaljenje (nekdo se lahko šali iz nekoga, ta pa tega ne zameri) in izogibanje (vzajemno spoštovanje in omejen direkten oseben kontakt) standardirano socialno vedenje → odnos med dvema kategorijama ljudi: svak in svakinja (šaljenje); zet in tašča (izogibanje) Andamanski otoki, Avstralija → sorodstvo in družinska organizacija Pod vplivom sociologije Durkheima Družbena struktura → formalna pravila, ki vodijo odnosi v družbi Strukturni funkcionalizem: socialna antropologija je zanj komparativna sociologija Šaljenje in izogibanje nista nasprotna, ampak alternativi za reševanje istega socialnega problema Funkcije, ki se izražajo z navado ali institucijo niso omejene na formalni namen, ki jim ga je predpisala družbena ideologija → npr. kolidž → izobrazba; socialna interakcija, zakonski partner Z idejo družbene/socialne strukture opišejo vzorce odnosov med posamezniki in skupinami in težijo k razlagi teh vzorcev v okviru njihovih funkcij Kritika funkcionalistov: pogled na družbo, ki je statična, niso znali pojasniti družbenih sprememb Levi-Strauss Družbene strukture obstajajo, da organizirajo tok zakonskih partnerjev → družbene odnose definirajo: Recipročnost Menjava Zaveza Pravi, da so razlike med družbami, ki so organizirane okoli različnih sorodstvenih zavez in med družbami, kjer je izbira poroke preferenčna Sprememba gledanja na družbo → iz organskega (podobna organov v telesu) na kibernetičnega (tok podatkov v sistemu informacij) Marx→ produkcija Družbena struktura → produkt globalnih ekonomskih in političnih sil in tudi lokalnih tradicij INSTITUCIJE - Ko vzorci vedenja in ideologije postanejo diskretni in avtonomni, jim rečemo institucije - Totalne institucije: vojska, zapor, šola, bolnišnica… → organizacije, ki vladajo vsem sferam življenja - Razlike med institucijami tradicionalnih/primitivnih in modernih družb - Socialni status → Maine pogodba Tönnies: razlika med skupnostjo in družbo Morgan: razlika med družbami, ki temeljijo na krvi in na teritoriju Durkheim: mehanska solidarnost (tradicionalne družbe: člani so si enaki, samozadostni) in organska solidarnost (moderne družbe: razdelitev glede na specializacijo, soodvisnost, primerjava z organi telesa) Weber: Institucije so organizirane okoli naloge, ki jo izvajajo ne Racionalizacija: pa glede družbenih odnosov Zveza med strukturo in funkcijo 5 Socialna in kulturna antropologija Tradicionalna družba (člani sodelujejo v skupinah, da opravljajo multi, prekrivajoče vloge; člani so duhovno povezani s socialnim in naravnim svetom) in moderna družba (racionalizirane institucije – eden opravlja specifično nalogo → uprava) Racionalizacija pomeni izgubo občutka duhovne integracije Racionalizirane institucije lahko delujejo nesmiselno in neučinkovito (ko so pravila nefleksibilna) - Moderna (pozitivizem, industrija, direktne izkušnje, holizem, nation-state) in postmoderna družba (relativizem, tok informacij, simulacija, pluralizem, transnacionalne skupnosti) ZNAČILNOST RAZREDOV: DRUŽBENA REPRODUKCIJA - Kontinuiteta institucij - Kulturni kapital - Razredna delitev se stalno reproducira DRUŽBA IN POSAMEZNIK - Družbena identiteta → vplivi družbe na posameznika - Moderna družba: posameznik je avtonomni individuum, ki ima svobodno voljo in se lahko svobodno odloča - Durkheim: družba je kolektivna zavest - Družba = celota, ki je več kot vsota delov - Sociologi: urbane, industrializirane družbe; kvantitativna analiza stat. podatkov → raziskava; korelacije - Antropologi: eksotične družbe; opazovanje z udeležbo 4. poglavje: ROD IN KRI (Fernando išče ženo) Krvne zveze POROKA, DRUŽINA IN DOM - Zgodba o Fernandu – vdovec, ki išče ženo - Pri Nuyootec-ih romantična ljubezen nima velike vloge → Fernandu se je šlo le za dobro njegovih otrok → pri njih je pomembno, da za dom skrbita oba, moški in ženska. Tudi v Doro Nitka se vdove in vdovci poročijo in združijo dom/gospodinjstvo - Plačilo za nevesto - Poroka zveza med dvema skupinama. Poroka je pogodba med dvema skupinama, ki obstaja preko dejanskih ljudi, ki so se poročili. prenos bogastva med obema stranema → legitimizacija poroke ženin je odvisen od starejših članov, ki priskrbijo plačilo in plačajo le če se ženin izkaže za odgovornega in zvestega. Ti predmeti za plačilo neveste se ne morejo uporabljati v vsaki transakciji - Levirate → moški se poroči z ovdovelo svakinjo brez otrok. Sororate → ženska se poroči z ovdovelim svakom. Oboje je v patriarhalni družbi - Evans-Pritchard poroča o Azandih: bojevniki se včasih poročijo z mladimi fanti, ki opravljajo dolžnosti žene, tudi tiste, ki so seksualne narave. Takšen zakon vključuje tudi plačilo 'neveste'. - Podobno se je dogajala v starem Dahomeyu: bogata ženska se je lahko poročila z mlajšo žensko, ta pa ima lahko moške ljubimce, da ima lahko potomce - V Dou Donggo je enota poročni par → pomembna je življenjska vez z enim partnerjem. - Poligamija 6 Socialna in kulturna antropologija moški ima več žensk v nekaterih družbah je splošno sprejeta (islamsko pravo) v Afriki ima vsaka žena svoje gospodinjstvo tam je hitra demografska rast - Poliandrija ženska ima več moških Tibet in hribovje severne Indije Redko Tam je počasna demografska rast Ohranja pa se posest - Poroka regulira spolnost → ljudje so družabni in se povezujejo v pare - Socialna reprodukcija se začne s seksualno reprodukcijo - Nuklearna družina = poročen par in njuni otroci → normalna, naravna in osnovna enota družine za zahodne soc. strokovnjake - Indija: skupne bratske (fraternal) družine - Amazonci (Nova Gvineja): moški in mladi fantje živijo skupaj; ženske, deklice in mlajši sinovi pa skupaj - Dou Donggo: poroka se lahko prične še preden sta ženin in nevesta rojena - Družine morajo delovati ko enote v zavezništvih. Levi-Strauss pravi, da k osnovni enoti spada tudi ženin brat, ki predstavlja družino, ki je dala ženo možu → osnovna forma poroke je, da si dva moška izmenjata sestri → zavezništvo pa se potrdi, ko se poročijo bratranci in sestrične. MOJE MLEKO, MOJA KRI: SORODSTVO IN ROD/IZVOR - Nuyoo: Delno materinstvo in delno očetovstvo, nekdo ima več mam in očetov → to se zgodi, ko otroka rodi ena mama, doji pa ga druga. Prepričani so namreč, da so starši in otroci povezani, ker delijo kri → ta krvna povezava pa se vzpostavi v maternici in z mlekom iz prsi. Ker je imela mati spolne odnose z večimi moškimi, ima otrok zdaj več očetov. - Skupni rod je način organiziranja družbe. Rod pomenu skupino ljudi, ki so izhajajo iz poznanega skupnega prednika. Klani si skupine rodov, kateri člani priznajo izvor iz skupnega prednika, čeprav je prednik lahko tudi mitično bitje, posebna stvar, totem - Patrilinearnost: rod po moški liniji. Zelo cenjena je nedolžnost žensk in zvestoba žensk po poroki, kar lahko vodi v izoliranost, zašitje. - Matrilinearnost: rod po ženski liniji. Naslednik moškega ni njegov lasten sin, ampak sestrin sin. Malinowski:Trobriandci → Ojdipov kompleks: usmerjenost proti materinemu bratu, ki predstavlja avtoriteto - Skupine, ki temeljijo na krvi, sorodstvu, izvoru → sredstvo za lastninjenje lastnine, posesti in regulacijo življenja članov 5. poglavje: KASTA, RAZRED, PLEME/ROD, NAROD: La Bose postane Bakar Durkheim - Enostavne družbe – mehanska solidarnost - Kompleksne družbe – specializacija → moderne industrijske družbe → organska solidarnost (vsak organ ima svojo specialno funkcijo in podporo vseh ostalih organov) Homogenost članov v primitivnih družbah: - Totemski klani: sorodstvena skupina, imenovana po živalih, planetih, naravnih pojavih - Univerza v ZDA 7 Socialna in kulturna antropologija - Občutek pripadnosti Kompleksne družbe: zapletena medsebojna odvisnost → heterogenost, vendar ustvarjajo enotnost (ironično) IDENTITETA IN SKUPNA/DELJENA KRI - Hindujski kastni sistem Poroka (delitev krvi) Specializacija (delitev dela) Duhovna čistost (hierarhično razvrščanje) - Etnična identiteta, etnične meje - Zakrivanje identitete - Rase (razdeljujejo človeško vrsto) → rasna hierarhija - Rasa in etničnost – kulturni kategoriji, neka povezava tudi z biološkimi dejstvi. Etničnost → poudarjanje kulture, jezika, vere. Rasa → poudarja prepoznavne fizične karakteristike (barva kože…) - Etničnost temelji na skupni krvi, rasa na skupnih fizičnih karakteristikah, nacionalna zavest pa na zahtevi po avtonomiji, lahko obstaja tudi ob odsotnosti države, gre za politični izraz določene etnije ali rase - Etnične in rasne manjšine (skupine, ki z večino ne delijo nacionalne kulture) - Transnacionalne skupine ZAVEST RAZREDA - Skupnost (ne temelji na sorodstvu) → identiteta in zaveza sta zakoreninjeni v skupni zgodovini in izkušnjah članov → pripadnost domu, okolju, regiji - Verska skupnost je lahko le segment neke družbe, lahko je cela družba ali pa je lahko čez več skupnosti - Družbeni razred → Marx → razred odraža politično-ekonomsko realnost: razred – lastništvo proizvodnih faktorjev TRANSNACIONALIZEM IN GLOBALIZACIJA - Nove tehnologije so pospešile tok in povečale obseg pretoka ljudi in informacij po svetu - Delovne migracije, begunci, politike vlad glede staroselcev - Globalizacija kulture - Razširitev globalnega trga, reprodukcija lokalnih identitet in vrednot 6. poglavje: LJUDEJE IN NJIHOVE STVARI (Praznik v Nuyoo) Ob prazniku par priredi praznovanje → vzajemna menjava, da se lahko financira → ti prispevaš nekomu, drugič bo ta prispeval tebi Menjave ob praznikih ohranjajo, ustvarjajo ali spreminjajo medsebojne odnose Menjava daril (niso zastonj) – treba jih je poplačati Primer, ko nek velja ni kotel jesti ob prazniku, ker gostiteljem ni hotel ostati dolžan, izognil se je resipročnosti POLITIKA MENJAVE - Recipročne transakcije niso vedno simetrične → tisti, ki da, je superioren tistemu, ki sprejme → superiornost uživa dokler dar ni poplačan - Pomen socialnih odnosov - Tekmovalna menjava: Indijanci → potlač: dati je treba tako darilo, ki se ga težko poplača → superiorna ekonomska in socialna moč → bojevanje z lastnitno - Do asimetričnosti pride tudi, ko gre za odnos odvisnosti, ko je nekdo nezmožen dar poplačati z materialnimi dobrinami, ga poplača z zvestobo - Ekonomski odnosi so vpleteni v politične in socialne odnose PRODUKCIJA 8 Socialna in kulturna antropologija - Marx: klasifikacija družb glede na proizvodne odnose: Primitivna Fevdalna Orientalska Kapitalistična socialistična - Neoevolucionistična antropologija: tipologija družbe glede na to, kako se ljudje organizirajo za proizvodnjo, katero tehnologijo uporabljajo in v kakšnem okolju Foraging societies: majhne, fleksibilne nomadske skupine, ki uporabljajo osnovno orodje za lov in nabiralništvo Tribal societies: večje skupine, tehnologija za poljedelstvo, skladiščijo in shranjujejo hrano Chiefdom: ljudje so razdeljeni glede na socialne skupine, ki temeljijo na bližini izvora od poglavarja ali svetega prednika, orodje že za bolj intentivno poljedelstvo State – država: ki se razdeli na mestno in podeželsko komponento POTROŠNJA - Osnovne potrebe - Kulturni faktor - naučena DENAR IN TRG - kula → kroženje dobrin - valute → simboli → moč in stabilnost države - druge oblike: kuponi, boni,… - Doro Ntika: samozadostnost, ker pa potrebujejo tudi denar (izobrazba), proizvajajo tudi za menjavo → prehod na denarno ekonomijo (prednosti in tveganja) 7. poglavje: LJUDJE IN NJIHOVI BOGOVI (Suša v Bimi) V Dou Donggo (egalitarna družba) imajo svojo tradicionalno vero. V Bimanese (polfevdalna družba-sultan) je islam. Kavzalna povezava med družbo in religijo Rituali – življenjski prehodi SISTEM PREPRIČANJA/VERE - Rituali prehodov pomagajo skozi velike spremembe v življenju - Čarovnija → različne razlage VERSKA GIBANJA - Milenijska gibanja KARIZMA IN RUTINSTVO RELIGIOZNA PREPRIČANJA IN EKONOMSKO VEDENJE - Ideologija in prepričanje nista le stranska proizvoda ekonomskega procesa - Deljena revščina (sprememba z možnostjo potovanja v Meko) → rajši akumulacija kakor distribucija dobička - Reinterpretacija svetovnih religiji v lokalne termine 8. poglavje: LJUDJE IN LJUDJE SAM (N. Marijo zadane strela) Mixtec: žive stvari, ki se istočasno pojavijo na svetu so povezane: človek in žival. Soobstoječa žival → razlaga za nesrečo, srečo, bolezen, sanje, bogastvo moč. Deljenje izkušenj: fizičnih in psihičnih. Zahod: človek je enotna celota, unikaten, avtonomen posameznik 9 Socialna in kulturna antropologija Oseba – ne kar nas dela različne, ampak kar nas dela enake Mixtec: usoda vključuje osebnost, poklic, srečo in fizične danosti → 20 različnih tipov človeka, ki so komplementarni in podpirajo drug drugega Nekaterim otrokom ni bila podeljena osebnost (ker so bili rojeni na določene dneve – 5 neimenovanih oz. nesrečnih dni): niso bili poimenovani, izogibali so se jih, nimajo usode BOLEZEN IN ZDRAVJE - Pogled na svet in nase se razlikujejo od kulture do kulture - Kulturno povezani sindromi v medicini - Susto → depresija ali bolezen zaradi prestrašenja ali šoka (duša je zapustila telo) - Psihosomatske bolezni - Anoreksija & bulimija → nerealistična percepcija telesne lepote (mlade belke srednjega razreda) - Kulturni sindromi lahko postanejo epidemije SPOL - Za uspešnost vrste je pomembno, da se reproducira → seksualna reprodukcija → pomembna je razlika med ♂ in ♀ - Najpomembnejša funkcija družbe je regulacija spolnosti - Iniciacije – prehod v moškost → homoseksualnost → ko postane odrasel moški, ima normalne heteroseksualne odnose. Homoseksualnost in heteroseksualnost sta stanji v razvoju moških. - Komplementarnost, sodelovanje - Patriarhija: dominanten položaj ♂ - Matriarhat: dominanten položaj ♀ (ženske rodijo otroke; asociacija žensk z naravomoških s kulturo) 10
© Copyright 2024