PROGRAM DELA KANDIDATA ZA DEKANA PEDAGOŠKE
UNIVERZA VMARIBORU PEDAGOSKAFAKULTETA Program dela kandidata za dekana Pedagoske fakultete Univerze v Mariboru Prof. dr. Marko Marhi Maribor, 12. 2. 2015 Program kandidata za de kana PEF UM prof. dr. Marko Mar hi Program dela kandidata za dekana Pedagoske fakultete Univerze v Mariboru Zivimo v casu, ko izobrazevanje dobiva vse vecji pomen. Vcasih se premalo zavedamo, da je znanje edini pravi kljuc do inovacij in razvoja sodobne druzbe. Bogastvo drzave ni le vrtina nafte ali rudnik zlata, temvec so njeno neizcrpno bogastvo mladi. Zato vse vee drzav, tudi tistih z nafto in zlatom, veliko vlaga v izobrazevanje, da bi si s tern zagotovile dolgorocno perspektivo razvoja in blaginje. Tudi mi se temu ne bomo mogli izogniti, pa ceprav je velikokrat bolece cutiti macehovski odnos dnevne politike do izobrazevanja. Zato nas v tej dolgorocni usmeritvi niti za trenutek ne sme postati strah za nas obstoj in naso perspektivo, perspektivo Pedagoske fakultete Univerze v Mariboru. Pedagosko fakulteto vidim kot institucijo, ki goji in razvija svojo perspektivo v odlicnosti izobrazevanja mladih, pri cemer sledi in se ucinkovito odziva na vse hitrejse spreminjanje globalnega izobrazevalnega prostora. Tempo sprememb je vse hitrejsi. Ucitelj ni vee edini vir informacij in znanja v druzbi. Vse vee je dejavnikov, ki vplivajo na ucinkovit razvoj potenciala mladih, pri cemer pa so vendarle vzgojitelji, ucitelji in trenerji, torej tisti, ki jih izabrazujemo na Pedagoski fakulteti v Mariboru, nosilci koordinirane vzgoje in izobrazevanja mladih. To moramo vsi na Pedagoski fakulteti, se posebej pa dekan, vedno znova zagovarjati na univerzi, na ministrstvu in v sirsi druzbeni skupnosti. S tern bomo lahko zagotovili normalen notranji razvoj in rast fakultete, na kateri so: • studentje tisti, katerim je fakulteta prvenstveno narnenjena z vserni nasirni • rezultati dela na pedagoskern, raziskovalnern in urnetniskern podrocju in sodelavci fakultete tisti, ki skupaj razvijarno stirnulativno delovno okolje na terneljih akadernske svobode, korektnosti in integritete, svobode rnisljenja in izrazanja, enakopravnosti, solidarnosti, strpnosti in odgovornosti. STIMULATIVNO DELOVNO OKOLJE Stirnulativno delovno okolje je terneljni pogoj za uspesno delo in zadovoljstvo vsakega posarneznika. Izpostavljarn kljucne vidike, ki jih born, ce born izvoljen za dekana PEF UM, zagovarjal in gojil. 1. VARNOST Osnova stirnulativnega delovnega okolja je obcutek varnosti. Boril se born za ohranitev vsakega delovnega rnesta na PEF. Prevec srno kot druzba in vsak posarneznik vlozili v potencial vsakega izmed nas, da bi lahko zaradi trenutnih gospodarskih ali politicnih razrner zavrgli potencial, ki ga potrebujerno prav zato, da se borno iz te situacije izkopali in da narn bo v prihodnje bolje. 2 Program kandidata za de kana PEF UM prof. dr. Marko Marhl 2. INFORMIRANOST IN TRANSPARENTNOST Pretok inforrnacij v kolektivu je zelo pornernben. Velikokrat se zaradi nezadostnih inforrnacij porajajo ugibanja ali celo popacene forrnacije, ki se sirijo po kuloarjih fakultete. To narn jernlje energijo in ustvarja slabo vzdusje. Zato born, ce born izvoljen za dekana, • povecal ucinkovitost pretoka inforrnacij in popolno transparentnost postopkov na fakulteti; • povecal stevilo srecanj v zivo, sklic vecjega stevila sej Akadernskega zbora in Zbora delavcev PEF; • redno izvajal skupne sestanke oddelkov z vodstvorn; • vsak prvi teden v rnesecu sklical kolegij dekana v razsirjeni sestavi skupaj s predstojniki oddelkov, predsednikorn Akadernskega zbora in predstavniki sindikatov. 3. p OVEZANOST IN INTERNACIONALIZACIJA s povezovanjern nasih potencialov na fakulteti lahko se izboljsarno rezultate nasega dela. Povezani lahko dosezerno boljse rezultate na podrocju izobrazevalnega, raziskovalnega in urnetniSkega dela. Posegarno lahko na interdisciplinarna podrocja in srno rnocnejsi v dornacern in rnednarodnern okolju. Ce born izvoljen za dekana, born spodbujal: • povezovanje pri skupnih interdisciplinarnih projektih; • skupne publikacije, v katerih sodelujejo kolegi z razlicnih podrocij; • oblikovanje vecjih sku pin in rnednarodnih konzorcijev. 4. INOVATIVNOST IN NAGRAJEVANJE Kljuc razvoja sodobne druzbe je inovativnost, ki jo rnorarno razvijati pri rnladih od zgodnjega otrostva. Statistike kazejo, da je rnaksirnalen inovacijski potencial rned 20. in 40. letorn starosti, zato irnajo vzgojitelji in uCitelji pri oblikovanju rnladih do njihovega 20. leta se posebej odgovorno nalogo. Mi, ki vzgajarno bodoce vzgojitelje in uCitelje teh rnladih generacij pa rnorarno s svojirn delorn in zgledorn biti njihov vzor. Zato je prav, da na fakulteti znarno prepoznati, ceniti in tudi nadgraditi inovativne pristope. Ce born izvoljen za dekana, born: • rnaksirnalno spodbujal inovativne pristope sodelavcev in studentov; • vzpodbujal rnentorstva studentorn pri njihovih studentskih projektih; • uvedel nagrajevanje za inovativno delo na pedagoskern podrocju; • uvedel nagrajevanje za inovativno delo na raziskovalnern podrocju; • uvedel nagrajevanje za inovativno delo na urnetniSkern podrocju; • uvedel nagrajevanje za inovativno delo rnladih sodelavcev (npr. po vzoru PEF UP »Svecana listina rnladernu visokosolskernu ucitelju ali visokosolskernu sodelavcu«). 5. N APREDOVANJA IN NOVE ZAPOSLITVE Napredovanje na delovnern rnestu je logicna posledica nadpovprecno uspesnega dela vsakega posarneznika. Slabe gospodarske razrnere lahko le za 3 Program kandidata za de kana PEF UM prof. dr. Marko Marhl trenutek zadrzijo izvajanje mehanizmov nagrajevanJ m napredovanj, ne morejo pa postati praksa dolgorocnega razvoja. Na dolgi rok namrec pristop »uravnilovke« dusi motivacijo vsakega posameznika in s tern zavira razvoj in napredek vsakrsne skupnosti, tudi druzbe kot celote. Zato born, ce born izvoljen za dekana: • zagotovil vsa napredovanja, ki so zakonsko mozna ter kadrovsko in financno vzdrzna; • izdelal sistematicni nacrt dinamike napredovanj; izhodiSce predstavlja nedaven sklep Poslovodnega odbora PEF UM, da se za potrebe realizacije napredovanj pripravi natancna analiza stanja po posameznikih, ki niso na delovnih mestih, kot bi jim to omogocal njihov habilitacijski naziv; v analizi se zajamejo trenutne obveze in predvidene obveze po napredovanju skupaj s financnim ovrednotenjem, razpolozljivostjo ur in oceno tveganj za obveze drugih sodelavcev; • zagotovil nove zaposlitve, ki so zakonsko mozne ter kadrovsko in financno vzdrzne; nove zaposlitve victim kot pomembne kadrovske okrepitve, ki morajo biti nacrtovane tako, da bodo dvignile pedagoski, raziskovalni in umetniSki potencial nase fakultete. Zato je nujen transparenten izbor kandidatov, ki dovoljuje vstop le najboljsim; • izdelal sistematicni nacrt dinamike novih zaposlitev, ki bo temeljil na analizi stanja potreb in dolgorocne vizije fakultete. 6. HABILITACIJE Habilitacije so eden kljucnih mehanizmov zagotavljanja kakovosti akademskega kadra. Ker hkrati pomembno vplivajo na zivljenjske odlocitve in akademsko kariero posameznika, moramo habilitacijska merila in postopke skrbno in natancno regulirati. V veliki meri so te regulative stvar univerze, pa vendarle lahko na njih pomembno vplivamo. Ce born izvoljen za dekana: • se born zavzemal za natancno opredelitev in stalnost minimal nih pogojev za izvolitve v posamezne nazive; • opozarjal na pomebnost upostevanja specifik podrocij, kar je zaradi heterogenosti nase fakultete se posebnega pomena; • zagovarjal sodelovanje studentov v postopkih habilitacij. 7. FINANCE V trenutnih razmerah je napovedovanje financ zelo nepredvidljivo. Ker pa so finance za izvajanje vseh nasih aktivnosti kljucnega pomena, se je potrebno nenehno in vztrajno boriti za ustrezno financiranje. Ce born izvoljen za dekana, born: • v prvi vrsti vztrajal, da se uredi primerno financiranje programov umetnosti, ki jih univerza se vedno tretira kot pedagoske programe in jim ne priznava specifike; • vztrajal na t.i. »Modelu II«, ki sem ga kot senator UM zagovarjal in se vedno trdim, da je edini pravicen, saj primerljivo financira primerljive programe znotraj univerze in sirse v Sloveniji; ker je bil program sprejet na Kolegiju dekanov in na Senatu UM, a zal iz nepojasnjenih 4 Program kandidata za de kana PEF UM prof. dr. Marko Marhl • • razlogov zavrnjen na UO UM, se vedno trdim, da ga je mogoce realizirati; zagovarjal stalisce, da je denar za investicije potrebno zagotavljati iz virov financerja in se o prioritetah pogajal na univerzi, ki je lastnik nepremicnin; na fakulteti posodobil racunalniSko opremo v predavalnicah, ki je v danasnjem casu nujna za uspesno delo s studenti. 8. DEFORMALIZACIJA Pretirana formalizacija postopkov dusi ustvarjalno delo. Velikokrat je tezava ze v tern, da nenehna nacrtovanja in porocanja 0 nasih aktivnostih vzamejo veliko dragocenega casa, medtem ko bi v tern casu lahko naredili veliko koristnega. Moteci so tudi postopki najav sluzbenih potovanj, najave dopustov ali npr. vodenja evidence prisotnosti, ko se fizicno iScemo po kabinetih in pisarnah. Vsem formalnim postopkom se seveda ne bomo mogli izogniti, lahko pa si poenostavimo marsikatere stvari, ki so odvisne od organizacije znotraj fakultete in predvsem izkoristimo moznosti, ki nam jih omogoca sodobna informacijska tehnologija. Ce born izvoljen za dekana, born: • poenostavil postopke, zmanjsal stevilo formularjev v pisni obliki in jih nadomestil z elektronskimi obrazci; • uredil oddajo elektronskih obrazcev preko emaila z moznostjo naknadnega podpisa, kjer je to potrebno, oz. z uvedbo elektronskega podpisa; • avtomatiziral postopke, ki so med seboj povezani, kot npr. najava in kasnejse porocilo o realizaciji, ali npr. najava dopusta in evidenca prisotnosti; • pospesil izgradnjo celovitega informacijskega sistema na fakulteti, kar je bila sicer ze do sedaj prioriteta, a smo v cakanju izgradnje celovitega informacijskega sistema UM realizirali le nekatere najbolj nujne stvari; riziko samostojnega fakultetnega sistema je namrec v kasnejsi nekompatibilnosti, ko se bo realiziral celoviti informacijski sistem UM. 9. DELOVNI CAS Delovni cas akademsko inovativnega in ustvarjalnega posameznika ne more biti delovni cas uradnika. Tudi delo se ne meri v kolicini opravljenih ur, pomembni so rezultati dela. Zal nas razmere silijo v to, da obicajno delamo vee kot 8 ur na dan, delamo tudi ob vikendih in praznikih, prebedimo veliko noCi. Zato si se posebej ne smemo dovoliti, da bi se za nase delo smatrala samo fizicna prisotnost na fakulteti, ali v se bolj skrajnih primerih samo nasa prisotnost v predavalnici. Zato: delovni cas akademskega osebja mora ostati fleksibilen in kar se da nereguliran, ker je narava dela fleksibilna. Pomembni so rezultati; merilo za opravljeno delo je znanje, ki so ga pridobili studenti, dobri rezultati znanstveno raziskovalnega in umetniSkega dela, pridobljeni projekti, strokovna dejavnost, sodelovanje v strokovnih telesih, razvoj izobrazevanja (pripravljena skripta, ucbeniki, e-gradiva .... ), itd. Delovni cas strokovnih sluzb je bolj reguliran, predvsem pa mora biti prilagojen aktivnostim akademskega osebja. 5 Program kandidata za de kana PEF UM prof. dr. Marko Mar hi STUDENTI Fakulteta je prvenstveno namenjena studentom in studenti so kljucni sokreatorji stimulativnega delovnega okolje. Zato je veliko stvari, ki so vezane na delo in zivljenje studentov na fakulteti zajetih v predstavitvi vizije skupnega delovnega okolja. Pa vedarle zelim nekaj specifik studentske problematike se posebej izpostaviti. 1. KAKOVOST STUDIJA Osnovno poslanstvo fakultete je zagotoviti kakovosten studij svojim studentom. To je proces stalnega sledenja in strmenja k cilju, ki se vsak dan z razvojem znanosti in tehnologij pomika naprej. Zato born, ce born izvoljen za dekana: • skrbel za stalno povecevanje kakovosti studijskih programov, ki morajo slediti najnovejsim svetovnim trendom in pripravljati ucitelja, ne zgolj za delo v sedanji soli, temvec za delo v soli prihodnosti; • intenziviral internacionalizacijo studija; • uvajal kompetence za globalni izobrazevalni prostor; • skrbel, da se sodobni IKT odpre se sirsa pot v studijski proces; • operativno poskrbel za postavitev stabilnega brezzicnega omrezja, ki pokriva predavalnice in prostore nase fakultete, saj studentje v danasnjem casu pri predavanjih in vajah vse vee uporabljajo racunalnike in tablice; • poskrbel za urejen dostop vsem studentom do racunalniSke opreme, ki je trenutno v zelo slabem stanju. Smiselno je morda razmisliti o prostoru z nekaj racunalniki in mizami s prikljucki za elektriko in internet, ki bi ga skupaj s SS PEF uredili za delo studentov, se posebej skupno delo, kot npr. izdelovo skupnih seminarskih nalog ali za delo na studentskih projektih. 2. V KLJUCEVANJE V RAZISKOVALNO IN UMETNISKO DELO Poleg kvalitetne izvedbe studijskega procesa je zelo pomembno vkljucevanje studentov v raziskovalno in umetniSko delo. Ce born izvoljen za dekana, born: • spodbujal vkljucevanje studentov v raziskovalno in umetniSko delo na vseh stopnjah izobrazevanja; se posebej je pomembno, da nase pozitivne izkusnje na doktorskem studiju prenesemo tudi na prvo in drugo stopnjo; • spodbujal studentsko projektno delo; • spodbujal povezovanje v mednarodnem prostoru. 3. T UTORSTVO IN MENTORSTVO Skrb za pomoc pri delu studentov je ena kljucnih prioritet, ki se ji mora fakulteta na poti uspesnega razvoja se posebej posvetiti. Pomemben je celovit sistem tutorstva in mentorstva, ki mora delovati povezano in na vseh stopnjah studija. ce born izvoljen za dekana, born: 6 Program kandidata za de kana PEF UM prof. dr. Marko Marhl • • • 4. razvijal celovit sistem tutorstva na PEF UM, ki bo zagotavljal tesnejso povezanost med samimi studenti, kakor tudi med studenti in profesorji; izvajal vsakoletno evalvacijo tutorstva in skrbel za nadgrajevanje sistema; skrbel za kvaliteto mentorstev na vseh stopnjah izobrazevanja, se posebej na doktorskem studiju. NAGRAJEVANJE Nagrajevanje uspesnih studentov je pomemben motivacijski element. Zato born, ce born izvoljen za dekana: • uvedel nagrade za najboljse studente na podrocju studija; • uvedel nagrade za najboljse studentske dosezke na raziskovalnem in umetniskem podrocju; • uvedel nagrade za najboljse studentske dosezke na podrocju obstudijskih dejavnostih- sport, kultura, ... • uvedel stipendijo za najboljse studente. Skupaj bomo izdelali kriterije izbora, pri cemer si lahko pomagamo z uspesnimi ze delujocimi sistemi, kat je npr. na PEF UP. 5. PRIPRAVA NA TRG DELA Studij mora biti organiziran taka, da studentom po diplomi nudi cim boljse moznosti za zaposlitev. Vee je mehanizmov, ki ornogocajo, da se studentje ze v casu studija pripravijo za svojo karierno pot po diplomi. ce born izvoljen za dekana, born: • uredil Prilogo k diplomi, ki bo vkljucevala vse dodatne kompetence, dosezke, nagrade in opravljene dejavnosti, ki jih diplornant ne izkazuje z diploma, pa vendarle lahko odlocilno vplivajo na prednosti pri zaposlovanju; • nadaljeval z urejanjern rnoznosti za pridobitev licence za poucevanje na mednarodnih solah, ki se je v dosedanjih pogovorih z »The British International School of Ljubljana« nakazala kat realna rnoznost; to bi povecalo zaposljivost diplomantov v sirsern globalnem prostoru; • skrbel za nadaljnji razvoj Mreze kariernih centrov UM, ki sern jo kat prorektor UM tudi ustanovil in bil prvi vodja projekta "Vzpostavitev, razvoj in zagotovitev pogojev dolgorocnega delovanja rnreze kariernih centrov na Univerzi v Mariboru", ki se je zacel izvajati v letu 2011; • izvajal redno spremljanje zaposljivosti studentov po diplomi in stanje na trgu povezoval z inicializacijo in delovanjem alumni kluba. 6. PREPOZNAVNOST Na fakulteti moramo skrbeti za prepoznavnost nasega delovanja in prornocijo nasih dosezkov. To se posebej velja za promocijo in prepoznavnost delovanja studentov. Zato born, ce born izvoljen za dekana: • skrbel za prornocijo sportnih, umetniSkih in drugih dosezkov studentov PEF UM; 7 Program kandidata za dekana PEF UM prof. dr. Marko Mar hi • • 7. spodbujal zastopanost studentov PEF UM v komisijah in organih UM, se posebej v Senatu UM; skrbel za sodelovanje in skupen nastop studentskih in uciteljskih predstavnikov v komisijah in organih UM pri zagovarjanju interesov nase fakultete. pODPORA STUDENTSKIM AKTIVNOSTIM studentske aktivnosti so pomemben del celotnega dela in zivljenja na fakulteti. Za uspesno izvajanje teh aktivnosti je potrebno zagotoviti pogoje, ki so formalne in operativne narave. Ce born izvoljen za dekana, born: • zagotavljal pogoje za uspesno delovanje Studentskega sveta in razvoj dejavnosti na studijskem in obstudijskem podrocju; • redno sodeloval s Studentskim svetom PEF in prodekanico za studentska vprasanja; • podpiral obstudijske dejavnosti na vseh podrocjih, se posebej na podrocjih: 0 sparta - rekreativnega in tekmovalnega: promocija sparta, rekreacije in zdravega nacina zivljenja; sodelovanje na studentskih tekmovanjih domain v tujini, ... 0 kulture - studentska glasila, pevski zbor, studentski koncerti, razstave, ... 0 sociale- se vecji pomen krvodajalskih akcij in tudi akcij, kjer bi zbirali stvari, ki jih studentje vee ne potrebujejo in bi jih dali v dobrodelne namene. PRERASCANJE PROGRAMA V SKUPNI PROGRAM SODELAVCEV IN STUDENTOV Program dela dekana fakultete je le iniciativa sirsega programa, skupnega programa dela vseh sodelavcev in studentov fakultete, ki mora rasti in se razvijati. V ta sirsi, nas skupni program, verjamem, ker verjamem v potencial in delavnost vsakega izmed vas, dragi sodelavci in studenti Pedagoske fakultete UM, in nenazadnje verjamem v svoje delo. Verjamem zato, ker sem do sedaj s svojim nacinom dela uspesno vodil svoje studente, kasneje svoje mlade raziskovalce, ki so postali vrhunski strokovnjaki; enako sem ponosen na svoje sodelavce, s katerimi sem sodeloval na pedagoskem in upravnem delu. Uspehi, ki smo jih dosegli, so bili vsekakor plod trdega dela, a car te zgodbe je v preprostosti osnovnega vodila dela: korektnost v medsebojnih odnosih, ki pomeni spostovanje vsakega posameznika, njegovega potenciala in razlicnosti, ki je osnova uspesnega delovanja skupine in kolektiva; in ce sem uspel z mnogimi sodelavci do sedaj, verjamem, da nam to uspe tudi kot timu celotne Pedagoske fakultete: uspe, da popeljemo fakulteto v uspesno zgodbo. Maribor, 12. 2. 2015 8
© Copyright 2024