1. No category

Povezanost vrednot in različnih
kazalcev kakovosti v vzgoji
__________________ . _________________
Sonja Rutar, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta,
Pedagoški inštitut, RRCPI Korak za korakom
[email protected]
Temeljna vprašanja:
 Kaj želimo s projekti doseči?
 Kdo bo vključen in kdo bo pridobil?
 Kaj bo pridobil?




Kaj naj bi se spreminjalo?
Zakaj naj bi se spreminjalo?
Kako lahko zagotovimo spremembe?
Kaj se je spremenilo, učinki?
 Kaj je omogočilo spremembe?
Sonja Rutar; [email protected]
Kaj je cilj izobraževanja
(vzgoje in izobraževanja)?
 pasivna reprodukcija že obstoječega znanja,
 stalna konstrukcija novih znanj (Piaget, 1977),
pojmovanj,
 zagotavljanje inkluzivne, socialno pravičnejše
družbe?
 Emancipatorni cilj vzgoje in izobraževanja izhaja iz
transformativne paradigme Freira (1970), ki je verjel,
da bi moralo izobraževanje omogočati že v samem
procesu predvsem avtonomijo in osvobajanje.
Sonja Rutar; [email protected]
Kdo so udeleženci izobraževanja in kako
dosegati vzgojno-izobraževalne cilje?
1. Udeleženci izobraževanja so v javnem vzgojnoizobraževalnem sistemu vedno predstavniki:
 različnih socialno-ekonomskih okolij, kultur,
 z različnimi pričakovanji v odnosu do vzgoje in
izobraževanja,
 z različnimi osebnostnimi značilnostmi,
 različnimi načini učenja.
2. Način doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev pa
je tesno povezan z dogovorjenimi vrednotami in
načeli vzgoje in izobraževanja.
Sonja Rutar; [email protected]
Kaj imajo skupnega vrednote, cilji in
kakovost?
 Ključno vprašanje: kaj je cilj izobraževanja?
 Cilji je operativna artikulacija temeljnih vrednot (kaj
se nam zdi pomembno, kaj cenimo, kaj je dobro).
 artikulacijo vrednot in ciljev je mogoče zaznati v
načinu zagotavljanja kakovosti vzgoje in
izobraževanja; raven in način zagotavljanja
kakovosti je neposreden odsev uresničevanja
vrednot ter ciljev vzgoje in izobraževanja.
 Po definiciji UNESCA (2009) je samo z doseganjem
ustrezne kakovosti izobraževanja mogoče dosegati
inkluzijo.
Sonja Rutar; [email protected]
Vrednote v Izhodiščih kurikularne
prenove 1996:
 posameznik in njegov razvoj;
 svoboda in odgovornost udeležencev izobraževanja,
 enakost možnosti v izobraževanju za vse posameznike in
različne družbene skupine,
 strpnost in solidarnost kot vsebina in način izobraževanja,
 nacionalna identiteta in odprtost za mednarodno
sodelovanje,
 znanje kot vrednota- vseživljenjskost izobraževanja.
Danes je potrebno strpnost zamenjati z imperativom spoštljivosti,
kot izhodiščem odgovornosti do drugega, pred obličjem
drugega (Lévinas, 1998).
Sonja Rutar; [email protected]
Kaj lahko spremljamo z namenom
ugotavljanja soglasnosti z vrednotami, načeli?
Pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti pa je
mogoče spremljati:
 strukturne kazalce kakovosti (ki so objektivno merljivi,
primerljivi med državami),
 procesne kazalce kakovosti (ki so povezani z
načinom izvajanja procesa),
 učne rezultate (znanje, veščine, spretnosti in
zagotovo tudi doseganje vključenosti v skupnost ter
razvoj pozitivne identitete).
Na kaj imamo vpliv?
Sonja Rutar; [email protected]
Med strukturnimi, procesnimi pogoji in
rezultati, kot kazalci kakovosti
Strukturni: materialni pogoji in normativi, organizacija, stopnja izobrazbe
zaposlenih, razmerje med odraslimi in otroki
Procesni (International Step by Step Association, Pedagoški inštitut,
RRCPI Korak za korakom)
 Interakcija učitelja z otroki
 Spodbudno učno okolje
 Strategije smiselnega učenja
 Inkluzija, različnost in demokratične vrednote
 Spremljanje in načrtovanje učenja
 Sodelovanje z družinami in okoljem
 Profesionalni razvoj

Rezultati: vpliv na rezultate imajo strukturni in procesni kazalci
kakovosti
Sonja Rutar; [email protected]
Pedagoški izziv v vsaki šoli in
vrtcu:
Skupno definiranje vrednot in ciljev izobraževanja in
iz tega izhajajočih načel, ki vodijo v uravnavanje
strukturnih in procesnih kazalcev kakovosti, ter
posledično, učinkov oziroma rezultatov na področju
vzgoje in izobraževanja za
vse otroke,
mladostnike, učence.
Sonja Rutar; [email protected]