Hej, brigade! pišejo in rišejo Ajda Bevc Aljaž Vesel Aljaž Vindiš Slovensko partizansko gibanje je od gverilskih začetkov leta 1941 do konca vojne preraslo v polnopravno, organizirano vojsko. strokovna podpora doc. dr. Damijan Guštin Inštitut za novejšo zgodovino Formalna vojaška organizacija samostojne strateške enote Vojaška organizacija sledi hierarhični strukturi, z jasnim tokom povelja. Sestavljena je iz formacij (enot), ki jih ločimo na: ARMADNA SKUPINA 2 do 4 armade, nad 1.000.000 vojakov ARMADA STALNE 2 do 4 korpusi, nad 100.000 vojakov Velikost začasnih formacij je pogojena s taktično nalogo, zato se njihova razpo reditev v seznamu lahko spreminja. KORPUS Izraz partizan izhaja iz francoske skovanke latinskega izvora »partisan«, ki se je prvič pojavila v srednjem veku in je opisovala vojaka najemnika. Največja (lahko tudi meddržavna) formacija, zaradi svoje velikosti izvaja strateško bojevanje. ARMADA Izvaja tako taktično kot strateško bojevanje, poveljuje ji general oz. generalpolkovnik. Poveljuje mu general nad činom generalporočnika, če je v sestavi armade, se imenuje armadni korpus. KORPUS OPERAT. CONA Osnovna taktična formacija, sposobna daljšega samostojnega delovanja, poveljuje ji generalmajor. DIVIZIJA 1200 do 3500 borcev Stalni vojaški formaciji, poveljuje brigadir oz. brigadni general / podpolkovnik oz. polkovnik. BRIGADA 350 do 600 borcev SKUP. ODREDOV velikost po potrebi 2 do 5 divizij, nad 50.000 vojakov DIVIZIJA Glede na velikost jih v grobem ločimo na: vsi jugo. korpusi samostojne taktične enote ZAČASNE 8000 do 12.000 borcev 2 do 4 brigade, nad 10.000 vojakov BRIGADA POLK Samostojne strateške, ki imajo skupni štab z oddelki in sekcijami. 3 do 5/6 bataljonov Samostojne taktične, ki imajo lastni štab z referenti. BOJNA SKUP. Izraz bojna skupina označuje večjo začasno enoto, uporablja pa se tudi kot sopomenka za ognjeno ekipo. velikost po potrebi Nesamostojne taktične, ki imajo samo lastno povelje. ODRED Začasna enota oz. formacija nedoločljive velikosti. Ponavadi so sestavljeni za specifično misijo. N- vodov, čet ali bataljonov (150–600 borcev) ODRED N- vodov ali čet Partizanska vojaška organizacija je imela več posebnosti, predvsem nižjo številčno sestavo enot in na lahko pehotno orožje omejeno oborožitev, pa tudi dvostarešinski sistem vodenja. nesamostojne taktične enote BATALJON Pehotna formacja, poveljuje major oz. podpolkovnik. Artilerijska formacija te velikosti je divizion. BATALJON ČETA Pehotna vojaška enota, poveljuje ji nadporočnik oz. stotnik. Artil. enačica je baterija, konjeniška pa trop. ČETA Pehotna vojaška enota, poveljuje mu poročnik, najvišji podčastnik pa je drugi poveljujoči mož. VOD VOD Najmanjša stalna pehotna vojaška enota, poveljuje mu višji podčastnik. Imenujemo ga tudi sekcija. OGNJENA EKIPA Za potrebe taktičnega bojevanja se oddelek razdeli na 3–4 ognjene ekipe, najmanjše taktične enote. Napada tam, takrat in tako, da mu s čim manjšimi lastnimi izgubami zada največjo možno človeško in materialno izgubo; značilna tehnika je napad iz zasede (»udari in zbeži«). V primeru partizanske vojske velja, da je vzporedno z vse višjimi političnimi ambicijami OF težila k temu, da preraste iz gverilske v (klasično) organizirano vojaško silo. TROJKA 3 borci Povojna formacija jugoslovanske ljudske armade je bila zaključek tega procesa, njena uporaba izraza brigada (po partizanskem vzoru) namesto »polk« (po avstro-ogrskem vzoru) pa razkriva to zgodovinsko povezavo. 3 do 12 vojakov kje so vse formacije? Vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije Pričujoča grafika ob priložnsti 70. obletnice konca 2. svetovne vojne kaže le končno stanje vojaške organizacije narodno-osvobodilnega gibanja v Sloveniji. Vse prejšnje formacije slovenskih partizanov zato v upodobitvi niso prisotne, ker so nehale obstajati že med vojno – zgodovinarji sicer skupno beležijo 7 večjih sprememb organizacije v celotnem obdobju vojne. štabne enote Osvobodilna fronta vrhovni civilni organ narodnoosvobodilnega boja Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije zaščitna brigada baza GSŠ v Dalmaciji politkomisariat VII. korpus Brigada »Fontanot« K nam je izraz prišel iz Rusije, preko Srbije. Med drugo svetovno vojno je postal sinonim za prostovoljnega borca civilista, ki se bori v neuradni (gverilski) vojski, ustvarjeni z namenom upora proti okupatorju. 8 do 10 vojakov Organi in formacije slovenskih partizanov 1. slovenska artilerijska brigada 10 do 25 borcev 3 do 4 oddelki ODDELEK Od 18. stoletja izraz opisuje prostovoljca v neregularnem (gverilskem) oddelku, ki je napadal nasprotnika v njegovem zaledju. 40 do 80 borcev 3 do 5 vodov Dvostarešinski sistem vodenja je bil jugoslovanska posebnost. Ob poveljniku enote je deloval politični komisar (komunistični, krščanski in/ali liberalni), ki je skrbel predvsem za bojno moralo. V primeru manka poveljnika je lahko prevzel njegovo vlogo. Korpuse in divizije se je imenovalo na nivoju celotne Jugoslavije, različni datumi ustanovitev so razlog za nezaporedne številke znotraj Slovenije. 120 borcev 3 do 5 čet Vertikalno sestavljanje je pri partizanih težko opredeliti, saj je številčnost borcev iz meseca v mesec močno nihala. Slovensko partizansko gibanje je bilo vpeto v širše jugoslovansko gibanje, ki mu je poveljeval vrhovni štab, ki ga je vodil Josip Broz - Tito. partizan / ka slov. partizanska shema generična shema IX. korpus 15. divizija 18. divizija 4 brigade 3 brigade Gubčeva Cankarjeva Belokranjska 12. brigada Levstikova Gregorčičeva Ljubljanska 30. divizija 31. divizija 14. divizija 4 brigade 3 brigade 3 brigade 2 brigadi 4 brigade Gregorčičeva Kosovelova Bazoviška Tržaška Gradnikova Prešernova Vojkova Tomšičeva Šercerjeva Bračičeva Šlandrova Zidanškova 3 brigade KNOJ (VDV) brigada za zveze (kurirji) (Goriška) artilerija 9. korpusa IV. operativna cona (Triglavska) 1. divizija KNOJ odredi odredi odredi Dolenjski odred Belokranjski odred Notranjski odred Kočevski odred Dolomitski odred Jeseniško-Bohinjski odred Škofjeloški odred Mornariški odred Koper Kamniško-Zasavski odred Kozjanski odred Lackov (Pohorski) odred Vzhodnokoroški odred Zapadnokoroški odred ~1.430.000 prebivalcev je imela Slovenija v času narodnoosvobodilnih bojev. Delež partizanov in oboroženih ilegalcev v primerjavi s celotno populacijo je bil proti ostalim državam (npr. Franciji) zelo visok. 700–800 partizanov in oboroženih ilegalcev je štela vojska narodnoosvobodilne fronte poleti 1941 (do avgusta, dva meseca po njeni ustavnovitvi). ~38.000 dejavnih borcev je decembra 1944 štela celotna narodnoosvobodilna vojska, kar je bil njen največji momentalni obseg. ~28.000 pripadnikov partizanske vojske je izgubilo življenje (v boju, v taborišču, zaradi eksekucije ...), v primerjavi z okoli 14.000 pripadniki kolaborantskih enot, ki so izgubili življenje med vojno ali takoj po njej. 9. maj 2015 www.dnevnik.si/objektiv Viri podatkov: • Slovensko in italijansko odporniško gibanje – strukturna primerjava (Primož Pirc, FDV, 2008) • Formacija brigad NOV in PO Slovenije (Robert Frank, FDV, 2003) • Narodno-osvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945 (Zdravko Klanjšček, Ljubljana, 1976)
© Copyright 2024