Hej, brigade!

Hej, brigade!
pišejo in rišejo
Ajda Bevc
Aljaž Vesel
Aljaž Vindiš
Slovensko partizansko gibanje je od gverilskih začetkov leta 1941
do konca vojne preraslo v polnopravno, organizirano vojsko.
strokovna podpora
doc. dr. Damijan Guštin
Inštitut za novejšo zgodovino
Formalna vojaška
organizacija
samostojne strateške enote
Vojaška organizacija sledi hierarhični
strukturi, z jasnim tokom povelja.
Sestavljena je iz formacij (enot),
ki jih ločimo na:
ARMADNA SKUPINA
2 do 4 armade, nad 1.000.000 vojakov
ARMADA
STALNE
2 do 4 korpusi, nad 100.000 vojakov
Velikost začasnih formacij je pogojena s
taktično nalogo, zato se njihova razpo
reditev v seznamu lahko spreminja.
KORPUS
Izraz partizan izhaja iz francoske
skovanke latinskega izvora »partisan«,
ki se je prvič pojavila v srednjem veku in
je opisovala vojaka najemnika.
Največja (lahko tudi meddržavna) formacija,
zaradi svoje velikosti izvaja strateško bojevanje.
ARMADA
Izvaja tako taktično kot strateško bojevanje,
poveljuje ji general oz. generalpolkovnik.
Poveljuje mu general nad činom generalporočnika,
če je v sestavi armade, se imenuje armadni korpus.
KORPUS
OPERAT. CONA
Osnovna taktična formacija, sposobna daljšega
samostojnega delovanja, poveljuje ji generalmajor.
DIVIZIJA
1200 do 3500 borcev
Stalni vojaški formaciji, poveljuje brigadir oz.
brigadni general / podpolkovnik oz. polkovnik.
BRIGADA
350 do 600 borcev
SKUP. ODREDOV
velikost po potrebi
2 do 5 divizij, nad 50.000 vojakov
DIVIZIJA
Glede na velikost jih v grobem
ločimo na:
vsi jugo. korpusi
samostojne taktične enote
ZAČASNE
8000 do 12.000 borcev
2 do 4 brigade, nad 10.000 vojakov
BRIGADA
POLK
Samostojne strateške, ki imajo
skupni štab z oddelki in sekcijami.
3 do 5/6 bataljonov
Samostojne taktične, ki imajo
lastni štab z referenti.
BOJNA SKUP.
Izraz bojna skupina označuje večjo začasno enoto,
uporablja pa se tudi kot sopomenka za ognjeno ekipo.
velikost po potrebi
Nesamostojne taktične, ki imajo
samo lastno povelje.
ODRED
Začasna enota oz. formacija nedoločljive velikosti.
Ponavadi so sestavljeni za specifično misijo.
N- vodov, čet
ali bataljonov
(150–600 borcev)
ODRED
N- vodov ali čet
Partizanska vojaška organizacija je
imela več posebnosti, predvsem nižjo
številčno sestavo enot in na lahko
pehotno orožje omejeno oborožitev,
pa tudi dvostarešinski sistem vodenja.
nesamostojne taktične enote
BATALJON
Pehotna formacja, poveljuje major oz. podpolkovnik.
Artilerijska formacija te velikosti je divizion.
BATALJON
ČETA
Pehotna vojaška enota, poveljuje ji nadporočnik oz.
stotnik. Artil. enačica je baterija, konjeniška pa trop.
ČETA
Pehotna vojaška enota, poveljuje mu poročnik,
najvišji podčastnik pa je drugi poveljujoči mož.
VOD
VOD
Najmanjša stalna pehotna vojaška enota, poveljuje
mu višji podčastnik. Imenujemo ga tudi sekcija.
OGNJENA EKIPA
Za potrebe taktičnega bojevanja se oddelek razdeli
na 3–4 ognjene ekipe, najmanjše taktične enote.
Napada tam, takrat in tako, da mu s
čim manjšimi lastnimi izgubami zada
največjo možno človeško in materialno
izgubo; značilna tehnika je napad iz
zasede (»udari in zbeži«).
V primeru partizanske vojske velja, da
je vzporedno z vse višjimi političnimi
ambicijami OF težila k temu, da
preraste iz gverilske v (klasično)
organizirano vojaško silo.
TROJKA
3 borci
Povojna formacija jugoslovanske
ljudske armade je bila zaključek tega
procesa, njena uporaba izraza brigada
(po partizanskem vzoru) namesto
»polk« (po avstro-ogrskem vzoru) pa
razkriva to zgodovinsko povezavo.
3 do 12 vojakov
kje so vse formacije?
Vrhovni štab
narodnoosvobodilne vojske in
partizanskih odredov Jugoslavije
Pričujoča grafika ob priložnsti 70.
obletnice konca 2. svetovne vojne kaže
le končno stanje vojaške organizacije
narodno-osvobodilnega gibanja v
Sloveniji. Vse prejšnje formacije
slovenskih partizanov zato v upodobitvi
niso prisotne, ker so nehale obstajati že
med vojno – zgodovinarji sicer skupno
beležijo 7 večjih sprememb organizacije
v celotnem obdobju vojne.
štabne enote
Osvobodilna fronta
vrhovni civilni organ
narodnoosvobodilnega boja
Glavni štab
narodnoosvobodilne vojske in
partizanskih odredov Jugoslavije
zaščitna brigada
baza GSŠ v Dalmaciji
politkomisariat
VII. korpus
Brigada
»Fontanot«
K nam je izraz prišel iz Rusije, preko
Srbije. Med drugo svetovno vojno je
postal sinonim za prostovoljnega borca
civilista, ki se bori v neuradni (gverilski)
vojski, ustvarjeni z namenom upora
proti okupatorju.
8 do 10 vojakov
Organi in formacije
slovenskih partizanov
1. slovenska
artilerijska
brigada
10 do 25 borcev
3 do 4 oddelki
ODDELEK
Od 18. stoletja izraz opisuje prostovoljca
v neregularnem (gverilskem) oddelku, ki
je napadal nasprotnika v njegovem
zaledju.
40 do 80 borcev
3 do 5 vodov
Dvostarešinski sistem vodenja je bil
jugoslovanska posebnost. Ob
poveljniku enote je deloval politični
komisar (komunistični, krščanski
in/ali liberalni), ki je skrbel predvsem
za bojno moralo. V primeru manka
poveljnika je lahko prevzel
njegovo vlogo.
Korpuse in divizije se je imenovalo na
nivoju celotne Jugoslavije, različni
datumi ustanovitev so razlog za
nezaporedne številke znotraj Slovenije.
120 borcev
3 do 5 čet
Vertikalno sestavljanje je pri partizanih
težko opredeliti, saj je številčnost borcev
iz meseca v mesec močno nihala.
Slovensko partizansko gibanje je bilo
vpeto v širše jugoslovansko gibanje,
ki mu je poveljeval vrhovni štab, ki ga
je vodil Josip Broz - Tito.
partizan / ka
slov. partizanska shema
generična shema
IX. korpus
15. divizija
18. divizija
4 brigade
3 brigade
Gubčeva
Cankarjeva
Belokranjska
12. brigada
Levstikova
Gregorčičeva
Ljubljanska
30. divizija
31. divizija
14. divizija
4 brigade
3 brigade
3 brigade
2 brigadi
4 brigade
Gregorčičeva
Kosovelova
Bazoviška
Tržaška
Gradnikova
Prešernova
Vojkova
Tomšičeva
Šercerjeva
Bračičeva
Šlandrova
Zidanškova
3 brigade KNOJ (VDV)
brigada za zveze (kurirji)
(Goriška)
artilerija
9. korpusa
IV. operativna cona
(Triglavska)
1. divizija KNOJ
odredi
odredi
odredi
Dolenjski odred
Belokranjski odred
Notranjski odred
Kočevski odred
Dolomitski odred
Jeseniško-Bohinjski odred
Škofjeloški odred
Mornariški odred Koper
Kamniško-Zasavski odred
Kozjanski odred
Lackov (Pohorski) odred
Vzhodnokoroški odred
Zapadnokoroški odred
~1.430.000
prebivalcev je imela Slovenija v
času narodnoosvobodilnih bojev.
Delež partizanov in oboroženih
ilegalcev v primerjavi s celotno
populacijo je bil proti ostalim
državam (npr. Franciji) zelo visok.
700–800
partizanov in oboroženih
ilegalcev je štela vojska narodnoosvobodilne fronte poleti 1941
(do avgusta, dva meseca po
njeni ustavnovitvi).
~38.000
dejavnih borcev je decembra 1944
štela celotna narodnoosvobodilna
vojska, kar je bil njen največji
momentalni obseg.
~28.000
pripadnikov partizanske vojske je
izgubilo življenje (v boju, v taborišču,
zaradi eksekucije ...), v primerjavi z
okoli 14.000 pripadniki
kolaborantskih enot, ki so izgubili
življenje med vojno ali takoj po njej.
9. maj 2015
www.dnevnik.si/objektiv
Viri podatkov:
• Slovensko in italijansko odporniško gibanje –
strukturna primerjava (Primož Pirc, FDV, 2008)
• Formacija brigad NOV in PO Slovenije (Robert Frank, FDV, 2003)
• Narodno-osvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945
(Zdravko Klanjšček, Ljubljana, 1976)