1. No category

Ljubljana, 1. april 2015
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ga. Iva Dimic, predsednica
Odbor za gospodarstvo
ga. Margareta Guček Zakošek, predsednica
ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC SKUPNE NUJNE SEJE ODBORA ZA KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO IN PREHRANO IN ODBORA ZA GOSPODARSTVO
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva, da se na podlagi
drugega odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika DZ, skliče
nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odbora za
gospodarstvo z obravnavo naslednje točke:
»PROBLEMATIKA OBMOČJA HALOZ«.
I. Obrazložitev:
1. Haloze so obmejno, gričevnato in prometno odročno območje, ki
obsega 325 km2 in se razprostira skozi 7 občin Podravja: Zavrč,
Cirkulane, Videm pri Ptuju, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Makole. Na
tem območju živi okoli 19.000 prebivalcev s povprečno gostoto
poselitve 59,9 prebivalcev/km2. Kazalniki razvitosti občin med katere
spadajo Haloze se gibljejo med 0,76 do največ 0,88 glede na slovensko
povprečje in tako spadajo med najmanj razvita območja v Sloveniji.
2. Haloze, ki so sicer tradicionalno agrarna pokrajina, imajo zelo razgiban
relief in velike strmine. Na vzhodni strani so bolj vinorodne, na zahodni
strani bolj gozdnate z majhnimi zaselki in samotnimi kmetijami. Zaradi
naravnih razmer obstajajo na tem območju specifične razmere za
obdelovanje zemlje. Pobočja so pogosto zelo strma, prst je marsikje
nekakovostna, prehodnost je težka, posesti so manjše (večinoma do
2
velikosti 5 ha) in razdrobljene, obdelovanje je zaradi strmin pogosto
mogoče le ročno, kar pomeni, da je obdelava in pridelava pridelka ali
živine povezana z višjimi stroški. Slaba ekonomska moč kmetij
posledično pomeni, da ni investicij in ni razvoja dopolnilnih dejavnosti.
3. Vinogradništvo je za razvoj Haloz izjemno pomembno, saj predstavlja
na strmih pobočjih skoraj edino kmetijsko dejavnost, ki zaradi ugodnih
naravnih pogojev daje kakovosten izdelek. Žal se vinogradi vse bolj
zaraščajo, saj vinogradništvo ne omogoča preživetja (odkupne cene
grozdja ne pokrijejo 70% stroškov, prodaja vina je slabo organizirana),
starost vinogradov je vse višja, do obnovitve pogosto ne prihaja.
4. V preteklosti so bile Haloze znane po številčnih družinah. V obdobju po
drugi svetovni vojni so se pričela množična izseljevanja v bližnja
industrijska središča, zato se je število prebivalcev zmanjšalo za več kot
1/3. Posledica izseljevanja, depopulacije se danes kaže v starostni in
izobrazbeni strukturi prebivalcev. Delež mladih starih pod 14 let je v
številnih haloških naseljih nižji od 10%, medtem ko imamo na drugi strani
vse več starih nad 65 let.
5. Zaradi depopulacije in intenzivnega staranja prebivalstva na haloškem
območju primanjkuje ljudi, ki bi se bili v teh težkih obdelovalnih pogojih
pripravljeni ukvarjati s kmetijstvom. Posledice se kažejo v vedno večjem
ogozdovanju in opuščanju obdelovalnih površin.
6. Dolgo časa so bile zaradi svoje odmaknjenosti Haloze popolnoma
pozabljene, kot posledica spodbujanja razvoja manj razvitih območij v
Sloveniji od leta 1971 naprej, se je na tem območju zlasti uredila
osnovna infrastruktura (vodovod, elektrika, telefon). Haloze so vse skozi
spadale med manj razvita območja, a žal skozi vsa obdobja do danes,
kljub številnim zakonskim osnovam za spodbujanje regionalnega
razvoja, Haloze niso zmanjšale razvojnega zaostanka. Vse haloške
občine po Uredbi o določitvi obmejnih problemskih območij tako tudi
danes spadajo med obmejna problemska območja in še danes to
območje predstavlja skromne možnosti preživetja, zato je zlasti za
mlajše generacije nezanimivo.
7. Prav tako se območje haloških občin sooča z manjkom delovnih mest
izven kmetijske dejavnosti, zato morajo delovno aktivni prebivalci
dnevno migrirati v večja zaposlitvena središča.
8. Haloze se na eni strani tako soočajo z neugodnimi geografskimi
razmerani za kmetijstvo, razdrobljenimi posestmi, imajo oteženo
dostopnost, odsotnost delovnih mest, manjkom prebivalstva, izjemno
neugodno starostno strukturo prebivalcev, pomanjkljivo prometno in
komunalno infrastrukturo, pomankljivo pokritost s komunikacijskim
omrežjem, neugodno izobrazbeno strukturo, odhodom mladih iz tega
območja in zaraščanjem kmetijskih zemljišč.
3
9. Na drugi strani pa Haloze predstavljajo tudi velik potencial za razvoj,
tako na področju vinogradništva s svojimi ugodnimi okoljskimi pogoji, ki
jih ima zgolj 5% svetovnih vinogradniških predelov, na področju turizma s
svojo slikovito pokrajino, vinorodnim okolišem, možnostmi za turistične
kmetije in športno rekreacijo ter na področju kmetijstva z naravnimi
možnostmi za tradicionalno in ekološko pridelavo.
10. Dosedanji razvojni ukrepi, zlasti na področju kmetijske politike so za
območje Haloz pogosto nedosegljivi zaradi neprimernih meril v razpisnih
pogojih (večinoma gre za majhne kmetije do 5 ha z nizko nadmorsko
višino in velikim nagibom, ki se ne upošteva). Prav tako Program razvoja
podeželja za obdobje 2014 – 2020 ukinja za haloško območje nekatere
dobre ukrepe, ki se nanašajo na strme vinograde, rejo krav dojil, košnjo
strmih travnikov, integrirano pridelavo, itn.
11. V poslanski skupini SDS menimo, da bi z dodatnimi spodbudami in
pravimi ukrepi na območju Haloz lahko spodbudili poseljenost,
spodbudili gospodarski razvoj, spodbudili obdelavo kmetijskih površin in
tako izboljšali demografsko sliko prostora, poskrbeli za ohranitev krajine
in omogočili, da območje Haloz končno zmanjša razvojne zaostanke
glede na slovensko povprečje.
II. Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odboru za gospodarstvo
predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:
1. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbor za gospodarstvo
sta se seznanila s problematiko območja Haloz.
2. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbor za gospodarstvo
nalagata Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu
za gospodarski razvoj in tehnologijo, da pripravita konkretne rešitve za
celostno reševanje območja Haloz v obliki vzpostavitve posebnih
ukrepov za razvoj območja Haloz.
III. Poslanska skupina SDS predlaga, da na skupno sejo Odbora za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano in Odbora za gospodarstvo povabite:
-
Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana;
Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, g. Zdravka Počivalška;
Župane občin:
o Zavrč (g. Miran Vuk, Goričak 6, 2283 Zavrč),
o Cirkulane (g. Janez Jurgec, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane),
o Videm pri Ptuju (g. Friderik Bračič, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm
pri Ptuju),
o Podlehnik (g. Marko Maučič, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik),
o Žetale (g. Anton Butolen, Žetale 4, 2287 Žetale),
o Majšperk (dr. Darinka Fakin, Majšperk 39, 2322 Majšperk) in
o Makole (g. Franc Majcen, Makole 35, 2321 Makole),
4
-
Društvo rejcev drobnice Haloze (predsednik g. Ivan Hemetek, Cirkulane
1, 2282 Cirkulane),
Kulturno turistično društvo Klopotec Soviče Dravci (predsednik g. Franc
Vindiš, Soviče 5a, 2284 Videm pri Ptuju),
TD Podlehnik (predsednik g. Milan Vidovič, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik),
g. Ludvika Maučiča, Zakl 41, 2286 Podlehnik
Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja (predsednik g. Franc
Cep, Kočice 16, 2287 Žetale)
Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožek Žetalanec, vodja g.
Izidor Štajnberger, Žetale 94, 2287 Žetale)
Združenje rejcev plemenskih telic, Stoperce 7, 2289 Stoperce,
g. Jožeta Vovka, Stari grad 83, 2321 Makole,
Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj – Območna razvojna
agencija za Spodnje Podravje (dr. Aleksandra Pivec).
Vodja poslanske skupine SDS,
Jože Tanko