Prenesi PDF - Občina Šentrupert
ŠentRUPERT Glasilo Občine Šentrupert LETO: XVII. / 1 • POMLAD 2015 • Glasilo izhaja štirikrat letno • Za občane Občine Šentrupert brezplačno Razvojno najbolj prodorna občina Slovenije v letu 2015 je Šentrupert Nagrado Zlati kamen 2015 za razvojno najbolj prodorno občino Slovenije je na srečanju občin in županov Slovenije na Bledu prejela Občina Šentrupert. Nagrado sta županu Rupertu Goletu predala predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka, lanske prejemnice priznanja. »Sledimo principu zdrave kmečke pameti,« je med drugim po prejemu nagrade dejal župan Občine Šentrupert Rupert Gole. »Zlati kamen je zagotovo priznanje za vse naše dosedanje delo in je tudi dokaz, da smo na pravi poti, da so projekti, ki smo jih realizirali, cenjeni in spoštovani kot primer dobre prakse. Ves čas zasledujemo cilj energetske neodvisnosti, ki jo bomo – tako upam – dosegli še pred letom 2020. Verjamem, da je energetska samozadostnost možna, in prepričan sem, da to priznanje ni zadnje, ki smo ga prejeli. Prepričan sem tudi to, da bi se lahko cela Slovenija razvijala bistveno bolj v smislu energetske in tudi ostale samooskrbe in na ta način čim več denarja zadržala doma,“ je o nagradi Zlati kamen še povedal župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Šentrupert je tudi zmagovalna občina v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, regijska priznanja pa so prejele še občine Šempeter-Vrtojba, Slovenske Konjice in Ljutomer. »Šentrupert si zasluži nagrado zaradi inovativnosti svojih projektov in pristopov. Zasluži si jo zaradi vztrajnosti in doslednosti, s katero razvija svoj model energetske samooskrbe. Energija Šent ruperta ni energija lesnih sekancev. Je energija vizije občinske politike in prebivalcev. S to energijo se je občina, ki jo komajda najdemo na zemljevidu Slovenije, umestila na svetovni zemljevid maloštevilnih energetsko samostojnih skupnosti. V tem je nauk za celo drža- vo. Ne izhajajmo iz povprečnosti, ampak gradimo z energijo vizije,« je med drugim v utemeljitvi povedal predsed nik strokovnega sveta raziskave Zlati kamen prof. dr. Andrej Černe o občini, ki je lani na svetovni konferenci o energetski samooskrbi v nemškem Kasslu prejela znak 100-odstotne energetsko samozadostne občine. Občina Šentrupert namreč dosledno uresničuje ambiciozno razvojno vizijo in se razvija v smeri prve energetsko samozadostne občine v Sloveniji. Prenos najboljših praks med lokalnimi skupnostmi in s tem dvig kakovosti življenja je glavni cilj projekta Zlati kamen. V ta namen je razvita ISSO raziskava za sistematično primerjavo lokal- nih skupnosti, v katero je vključenih 51 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti z osmih področij: demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobraževanje, življenjski standard, socialna kohezija s politično kulturo in okolje. Dodatna kvalitativna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. Kazalniki ne merijo le stanja, ampak tudi aktivnosti in dinamiko sprememb skozi leta, s čimer se izkazuje razvojni napredek občine. Občina Šentrupert je lani prejela tudi priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino En.občina 2014, že drugič po letu 2012. n Petra Krnc pomlad 2015 DOGAJANJA V OBČINI Županov uvodnik Spoštovane občanke, spoštovani občani, zima se očitno poslavlja, saj so dnevi vse daljši in sončni. Nekaj snega nam je nasula, ni pa pretiravala, kar je dobro tudi za občinske proračune. Politično in športno dogajanje je pestro. Za športnike lahko mirno zatrdimo, da so dejansko ponos naše države, saj dosegajo odlične rezultate in s tem delajo izjemno promocijo. Na politično dogajanje na nivoju države pa ne moremo biti ravno ponosni. Vsakodnevno reševanje afer, škandalov in ministrov ni ravno vzdušje, v katerem bi lahko vlada produktivno delala na procesih, ki naj bi popeljali Slovenijo v boljše čase. Tudi na lokalnem nivoju čutimo, da vladi zmanjkuje časa, da bi se lahko bolj resno lotila vseh aktivnosti, ki bi pomenile razbremenitev občin in da ne bo ostalo zgolj pri ukrepu zmanjševanja glavarine, kar počne sedaj. Zmanjševanje sredstev občinam pomeni manj projektov, še težje čase za tisti del gospodarstva, ki je vezan na investicijske projekte občin in posledično tudi manj denarja v državni blagajni, ki se sicer zbere preko DDV-ja. Pomlad je vedno tudi čas, ko se pričnejo dela na prostem, sajenje in sejanje, da bo v jeseni kaj pobrati. Tako nekako vidim tudi to prvo leto tretjega mandata. Dobro se moramo pripraviti, da bomo lahko črpali evropska sredstva, ki bodo sicer na voljo šele v naslednjem letu, saj štart finančne perspektive 2014 – 2020 kasni. Na regijskem razvojnem svetu smo pred kratkem potrdili Regijske razvojne projekte, v katerih bo tudi naša občina, ter gospodarstvo kandidiralo na nepovratna sredstva. Eden izmed pomembnejših regijskih projektov je tudi skupni projekt vseh treh občin Mirnske doline, ovrednoten na 5,6 milijona evrov. Občina Šentrupert znotraj projekta predstavlja delež dobra 2,4 milijona evrov, od tega dobrega 1,8 milijona evrov kot nepovratna sredstva. Črpanje denarja je predvideno sukcesivno od leta 2016 naprej. Gre za sredstva, ki so namenjena urejanju jedra Šentruperta s pripadajočo komunalno infrastrukturo. Zavedam se, da je Šentrupert trenutno v slabem stanju, pogoji za pričetek aktivnosti pa bodo letos izpolnjeni. Kot podlaga za ureditev jedra Šentruperta poteka priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo kmalu v javni razgrnitvi. Priprava prostorske dokumentacije – žal - v naši državi vzame izjemno veliko časa, kar je marsikdaj velika cokla razvoju. Da bo Šentrupert dobil končni prostorski dokument (OPPN), je bilo potrebno prej sprejeti Občinski prostorski načrt (OPN), za kar je bilo treba pet let. Skupaj s sprejemanjem OPPN-ja torej kar sedem let. Župani ministrstvo in vlado večkrat opozarjamo, da je zakonodaja na tem področju prenormirana in tako na tem področju zagotovo izgubljamo konkurenčnost pred drugimi državami. Občina Šentrupert je pred kratkim prejela nagrado Zlati kamen. Seveda sem nagrade vesel skupaj z vsemi, ki so ustvarjali projekte, prepoznane kot dobre primere, ki si zaslužijo priznanje. Na drugi strani pa takšne nagrade vedno s sabo prinašajo tudi različna mnenja in poglede ter veliko odgovornost za delo v prihodnje. Veliko je potrebno še postoriti v naši občini, da bomo lahko vsi zadovoljni. Skupaj s sodelavci in z občinskim svetom bomo naredili vse, da bo temu res tako. Kljub temu pa smo Šentruperčani lahko ponosni na prehojeno pot. Po osmih letih samostojnosti imamo kaj pokazati. Ponosni smo lahko tudi na to, da je televizija CNN Deželo kozolcev uvrstila na se- 2 znam desetih razlogov, zakaj je vredno obiskati Slovenijo, in to moramo znati izkoristiti v naš prid. V prihodnjih letih bo potrebno sredstva usmerjati v izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture, obstoječo pa marsikje temeljito obnoviti. Lotili smo se tudi vodovodnega omrežja »Kamnje«, kjer se načrtuje nova vrtina, da bomo lahko zagotavljali boljšo kvaliteto vode. Predlog rešitev bomo v kratkem predstavili občanom. V delu Šentruperta (Poštanje) se v teh dneh zaključuje izgrad nja čistilne naprave. Načrti za kanalizacijski sistem Šentrupert so pripravljeni in bodo ravno tako v mesecu dni predstavljeni prebivalcem Šentruperta. Vabljeni v čim večjem številu, da razrešimo čim več vprašanj. Trudimo se tudi, da bi država našla potrebna sredstva za rekonstrukcijo ceste Slovenska vas - Šentrupert, ki meče zelo slabo luč, saj je to glavna vpadnica v naš kraj. Upam, da bo letos res objavljen razpis za izbor izvajalca, kot je bilo na zadnjem sestanku na DRSC-ju obljubljeno, in bi vsaj v naslednjem letu to rekonstrukcijo lahko izvedli. Skratka, pomlad prihaja, potrebno je zavihati rokave ter se lotiti dela, da bomo lahko v jeseni obirali sadove. Želim vam veliko lepih in sončnih pomladnih dni. n Rupert Gole, župan DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT Dogajanja v občini OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTRUPERT 3. redna seja - 11. februarja 2015 Občinski svet se je v letos prvič sestal na 3. redni seji. Na njej je opravil splošno razpravo o predlogu proračuna za letošnje in prihodnje leto. Občinski svet je ocenil, da je predlog proračuna primeren za pripravo končnega predloga za drugo obravnavo, ki jo bo občinski svet opravil na prihodnji seji in s tem sprejel proračun Občine Šent rupert za letošnje in predvidoma tudi za prihodnje leto. Svetniki so obravnavali in v prvi obravnavi tudi potrdili odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za novo stanovanjsko sosesko in kamnolom Draga. OPPN za novo stanovanjsko sosesko vključuje urbanistično oblikovanje zemljišč za gradnjo, cesto z infrastruktu- ro, dostope do objektov, parka z otroškimi igrali in elemente za zakoličenje novih parcel. OPPN za urejanje kamnoloma Draga pa opredeljuje skoraj 30 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče na severnem delu naselja Draga ob lokalni cesti, ki je v občinskem prostorskem načrtu opredeljeno kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora za izkoriščanje mineralnih surovin in proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami ter gradbeništvom. Občinski svet je na 3. redni seji sprejel še sklep o sprejemu Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na delu območja zaporov Dob, kjer je bila v lanskem letu zgrajena čistilna naprava. Cena storitve gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na obravnavanem območju znaša 0,2622 EUR/m3, cena storitve čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pa znaša 0,5708 EUR/m3. Sklep o sprejemu navedenega elaborata o oblikovanju cen je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 10, dne 16. februarja 2015. Ob koncu seje je župan svetnike seznanil še s potekom ostalih aktivnosti in projektov, ki jih izvaja Občina Šentrupert. Zapisniki posameznih sej občinskega sveta so po potrditvi objavljeni na spletnih straneh Občine Šentrupert, www. sentrupert.si. n Mateja Jazbec, direktorica občinske uprave RAZPISI OBČINE ŠENTRUPERT V LETU 2015 Tudi v letu 2015 bo Občina Šentrupert razpisala sredstva za sofinanciranje različnih programov. Podlaga za razpise je proračun Občine, ki ga bo občinski svet sprejel predvidoma ob koncu marca. V letu 2015 so predvidena sredstva za sofinanciranje programov športa, javnih kulturnih programov in projektov, turističnih prireditev ter programov, ki niso predmet drugih razpisov in o njihovem sofinanciranju odloči župan. Obvestilo glede zamika pri objavi javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja Letos so predvidena tudi določena sredstva za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Šentrupert, vendar bo razpis za te ukrepe objavljen predvidoma v jeseni. Podlaga za dodeljevanje pomoči občin za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja so namreč nova, revidirana in posodobljena pravila EU (uredba Komisije in Smernice Evropske komisije), po katerih lahko države članice EU podpirajo kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje v skladu s pravili EU o državni pomoči. Pravne podlage pa še niso potrjene na ustreznih organih odločanja, zato tudi nismo mogli pripraviti novega pravilnika Občine Šent rupert o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva za novo programsko obdobje od 2015 do 2020, ki je podlaga za javni razpis. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo Združenja občin Slovenije oblikovalo delovno skupino, ki bo pripravila osnutek pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Na podlagi tega osnutka bomo tudi na Občini Šentrupert pripravili nov pravilnik, ki ga bo obravnaval in sprejel občinski svet, poleg tega pa ga bo potrebno še prej priglasiti na ustrezna ministrstva, ki urejajo državne pomoči na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Nov pravilnik bo tako podlaga za dodeljevanje sredstev občine za ukrepe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v novem programskem obdobju. Pri razpisu za dodeljevanje finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje raz voja kmetijstva in podeželja gre za ukrepe državnih pomoči, ki upoštevajo spodbujevalni učinek, kar pomeni, da je potrebno najprej kandidirati na javnem razpisu in dobiti sklep ali odločbo o odobritvi sredstev ter šele nato zadevo realizirati. Glede na to, da bo letos prišlo do zamika pri objavi razpisa, vas naprošamo, da aktivnosti, ki bodo predmet prijave na omenjeni razpis, načrtujete z zamikom - v jesenskem času. Poudarjam, za ukrepe, kot so naložbe v kmetijska gospodarstva in zagotavljanje tehnične pomoči kmetijskemu sektorju, so upravičeni stroški sofinanciranja tistih aktivnosti, ki še niso bile izvedene pred sklepom o odobritvi sredstev. Tudi letos vas bomo o javnih razpisih Občine Šentrupert obvestili v Obveščevalcu, ki bo objavljen predvidoma v začetku aprila 2015 in bo dostavljen v vsa gospodinjstva Občine Šentrupert. Prav tako bodo vsi razpisi in prijavni obrazci dosegljivi na spletni strani Občine Šentrupert, www.sentrupert.si. n Mateja Jazbec, direktorica občinske uprave 3 DOGAJANJA V OBČINI pomlad 2015 Medobčinsko redarstvo pričelo delati V okviru skupne občinske uprave, ki izvaja za občine Mirnsko-Temeniške doline naloge inšpekcije in redarstva, je z mesecem februarjem pričelo delovati medobčinsko redarstvo. Naloge medobčinskega redarstva so usmerjene zlasti v preprečevanje nepravilnosti na področju cestnega prometa, javnega reda in miru, varstva okolja, občinskih cest ter naravne in kulturne dediščine. In kakšne so pristojnosti občinskega redarja? Občinski redar ima pri svojem delu naslednja pooblastila: opozorilo, ustna odredba, ugotavljanje istovetnosti, varnostni pregled osebe, zaseg predmetov, zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja, uporaba fizične sile, uporaba prisilnih sredstev. Cilj delovanja redarstva bo vsekakor delovati v preventivnem duhu in prispevati v sodelovanju s policijo, sveti za preventivo in z vzgojo v cestnem prometu, z upravljavci in vzdrževalci cest k čim večji stopnji javne varnosti za vse občane. Občani lahko podajo svoje pobude ali posredujejo svoje težave redarski službi v času uradnih ur organa ali na tel. št. (07) 34 98 267 ali preko elektronske pošte: [email protected]. n Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občani lahko predlagajo kritične točke za nadzor prometa ter ureditev stanja cestnih odsekov Medobčinski inšpektorat in redarstvo sta prejela več klicev občanov o prekoračenih hitrostih, ki se najpogosteje nanašajo na naselja. Prav tako nas občani tudi opozarjajo o nevarnih odsekih, o nepreglednosti zaradi živih mej oz. o drugih posegih na cestah in ob njih. Če tudi Vi menite, da prihaja na določenem cestnem odseku do težav zaradi prekoračene hitrosti ali zaradi drugih nepravilnosti, ki ovirajo ali ogrožajo promet, nam to lahko povsem anonimno sporočite preko povezave, objavljene na spletni strani občine, neposredno na telefon (07) 34 98 267 ali preko elektronske pošte: [email protected]. Vsak Vaš predlog bomo skrbno pretehtali in v okviru naših pristojnosti tudi odreagirali. Skupaj zagotovimo varnost v cestnem prometu! n Medobčinski inšpektorat in redarstvo DOGAJANJA V DRUŠTVIH PRIDNE KOT MRAVLJICE, TO SMO ME, ŠMARNICE DPŽD Šentruperske Šmarnice nismo počivale niti v jeseni, saj smo že v septembru gostile poroko, ki se je odvijala pod kozolci. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni, še posebej se nam je zahvalil nevestin oče, ki je pogostitev tudi naročil. V oktobru smo pripravile pogostitev za novinarje, ki so imeli novinarsko konferenco za Festival Marmelada 2014; s palačinkami smo sodelovale na Festivalu Marmelada 2014. 10. decembra 2014 smo imele uradno odprtje prenovljenih prostorov v hiši Društva upo- 4 kojencev Šentrupert. Odprla sta jih župan Rupert Gole in predsednica društva Leopoldina Starič, povabile smo UO DU Šentrupert, članice našega društva in donatorje, ki so nam pomagali pri izidu naše knjige. Tedaj smo predstavile našo knjigo receptov »Domače dobrote in drugi izdelki«. Knjigo je mogoče kupiti v našem društvu ali pri Ireni Ribič in Leopoldini Starič. V knjigi, na katero smo zelo ponosne, predstavljamo preizkušene recepte. Ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem, ki so nam finančno omo- gočili izid knjige. Še posebej se zahvaljujemo Občini Šentrupert in Povše Metal-u Šentrupert. V decembru smo gostile udeležence srečanja pevskih zborov v OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. 1. marca 2015 smo imele občni zbor društva, na katerem smo potrdile finančno poročilo društva za leto 2014 in sprejele program dela za leto 2015. Tudi letos se bomo udeleževale raznih prireditev; prva je že za nami - Gregorjev sejem na Veseli Gori. Čaka nas pestro leto 2015. n Irena Ribič DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT DELO KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK ŠENTRUPERT NAŠI 90- LETNIKI SO PRAZNOVALI 19. januarja 2015 je častitljivih 91 let praznovala gospa Jožefa ANDERLIČ z Ravnika. Predstavniki Krajevne organizacije RK Šentrupert so jo na ta dan obiskali, ji voščili ter z njo poklepetali o vseh aktualnih dogajanjih v občini. Ob slovesu smo ji še enkrat tudi v imenu župana zaželeli vse lepo, predvsem pa zdavja. 2. marca 2015 je 91. rojstni dan praznovala Ivana PUAČ iz Prelesja. Tudi njo so na ta dan obiskali prostovoljci KORK Šentrupert ter ji v krajšem druženju in klepetu zaželeli vse lepo, predvsem zdravja. Prenesli smo ji tudi pozdrave gospoda župana, ki je bil službeno zadržan. Foto Ruža Brcar Foto Ruža Brcar BOŽIČNO-NOVOLETNO VOŠČILO VAROVANCEV Predstavniki KORK Šentrupert vsako leto ob božično-novoletnih praznikih obiščejo svoje občane, ki bivajo po domovih starejših občanov ter varovance Varstveno delovnega centra v Trebnjem. Prostovoljcem so se ob obisku (v decembru 2014) pridružili tudi župan Rupert Gole, župnik Jaka Trček ter predstavniki Društva upokojencev. Nekaj utrinkov z obiska v DSO in VDC Trebnje: Anica pri izdelavi voščilnic Viki Uhan in Vera Gregorčič Bojan pri izdelavi voščilnic 5 DOGAJANJA V OBČINI pomlad 2015 OBVESTILO OBČANOM Prostovoljci KORK Šentrupert smo na rednem letnem ses tanku v mesecu marcu potrdili Program aktivnosti in dela KORK za leto 2015. Tako smo 8. marca, ob dnevu žena, obiskali vse občanke, stare 80 in več let, ter vse svoje varovanke po domovih starejših občanov. Ob voščilu smo jim izročili tudi rožico. V nedeljo, 26. aprila 2015, bomo izvedli tradicionalno srečanje vseh občanov, starih nad 70 let. Ob 14. uri bo sveta maša, ob 15. uri pa srečanje s krajšim kulturnim programom in pogostitvijo v Hiši vina Frelih. V nedeljo, 7. junija 2015, in 5. decembra 2015 med 8. in 11. uro bomo v Deželi kozolcev izvedli brezplačne meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola. V nedeljo, 27. septembra, bomo izvedli že tretji spominski pohod od Lukovka do Šentruperta. V nedeljo, 17. oktobra, ob svetovnem dnevu hrane, se bomo vključili v akcijo DROBTINICA. Zbrani denar bomo v celoti namenili šolskemu skladu OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert kot pomoč učencem iz socialno ogroženih družin pri plačilu šolske prehrane. V decembru bomo ob božično-novoletnih praznikih obiskali vse občane, stare nad 75 let, ter svoje občane, ki bivajo po domovih starejših občanov. Ob voščilu jim bomo izročili tudi skromno darilo. Med letom bomo skupaj z županom obiskali vse občane, stare 90 in več let, občanom, ki bodo v tem letu praznovali okrogle rojstne dneve, pa poslali voščilnice. Ravno tako se bomo ob smrti občanov od njih poslovili s paketom sveč. Te dni vas bodo obiskali prostovoljci KORK, ki bodo pobirali članarino KORK v višini 5 EUR. Ponovno poudarjamo, da zbrana članarina v celoti ostane naši KORK in jo namenimo za omenjene aktivnosti. KRVODAJALSKE AKCIJE Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Trebnje bo tudi letos organiziralo krvodajalske akcije. Kri lahko darujete: 4. in 5. maja 2015 ter 31. avgusta od 7. do 14. ure v restavraciji „Galaksija „ v Trebnjem, 1. septembra v KD Mokronog ter 2. septembra v Hiši vina Frelih v Šentrupertu med 7. in 12. uro. n Ruža Brcar, predsednica KORK Šentrupert 9. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV V ŠENTRUPERTU Ljudske pesmi so nastale spontano in improvizirano, se spreminjajo in hkrati ohranjajo sestavine iz preteklosti. Vsaka ljudska pesem ima melodijo. Navadno se ohranjajo in prenašajo samo s petjem po spominu kot ustno izročilo. Če zapojemo pesem iz dote svojih staršev, v narečju, potem pojemo ljudsko pesem. Ljudska pesem nima napisanih not niti besedil. Ohranila se je z ljudskim izročilom. V soboto, 13. decembra 2014, se je v galeriji OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert odvijal že 9. koncert ljudskih pevcev in godcev. Nastopili so pevci iz vseh koncev Slovenije. Pobudniki tega večera so bili domačini Vaški pevci, katerih petje se dotakne srca poslušalcev. Skupina Vaški pevci je bila ustanovljena leta 2005 in šteje 6 članov. Med njihovim obstojem so izgubili že tri pevce; najprej se jim je pridružil Primož Jaki, v zadnjem času pa so pridobili še dva nova člana; to sta Darko Štamcar in Jure Bizjak. Do sedaj so nastopili na različnih prireditvah ljudskih pevcev po vsej Sloveniji. Udeležujejo se območnih in regijskih srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. V decembru 2014 so posneli novo zgoščenko, ki je posvečena preminulima pevcema 6 Poldetu Grebencu in Janezu Kovaču. Obiskovalci tradicionalnega koncerta ljudskih pevcev in godcev v Šentrupertu so bili priča pestrim vokalnim skupinam, med njimi so bili Fantje z vasi iz Škocjana, Ljudske pevke Šmarjetke, Ljudski pevci iz Boštanja, Ljudski pevci s Trebelnega, sekcija harmonikarjev Trebelno, skupina Gorički Lajkoši iz Zgornjih Petrovcev, Ljudski pevci iz Tepanja, Bučenski ramplači, har- monikarji Društva Mavrica ter organizatorji večera, Vaški pevci. Na prireditvi je kot recitator KD Šentrupert nastopil domačin Peter Kurent, ki je recitiral pesem O, Vrba, poleg njega se je v tej vlogi znašla tudi recitatorka in moderatorka večera Lea Sluga, ki je recitirala svojo pesem Tebi. »Kdor poje rad, ostaja mlad.« n Lea Sluga DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT Planinci tudi letos ne počivamo V soboto, 24. januarja, smo imeli poletovci organiziran prvi izlet v letu 2015. Pripravil ga je naš mladi vodnik Martin Železnik. Zanimalo nas je, kako piha burja na Primorskem. Naš cilj je bil Vremščica, hrib v bližini Divače, 27 m višji od tisočaka. Izhodišče poti je bilo v Senožečah, malem kraju med Razdrtim in Divačo. Pot na vrh Vremščice je bila dobro označena. Vodila nas je po gozdnih poteh; na začetku je bila precej blatna, zato smo se kar razveselili, ko smo zapustili gozd ter se povzpeli že tako visoko, da so nas pozdravila pobeljena pobočja. Seveda je bila tudi burja bolj ostra in temperature nižje, toda to nas ni oviralo. Skrenili smo celo z markirane poti in z bližnjega vrha Slatna uživali v razgledih proti morju, našim Julijcem ter italijanskim Dolomitom. Še dobra urica in pol hoje in že smo bili na vrhu. Burja kar ni hotela ponehati, zato smo poiskali zavetje v bližnji cerkvici sv. Urbana; za cerkvico smo odkrili zidano zavetišče, namenjeno pastirjem in planincem. Po kratkem okrepčilu nas je čakal še sestop. Vračali smo se mimo vrha Vremščice proti hribu Strmec in do vasice Gabrče. Pot je bila bistveno manj blatna, saj smo večinoma hodili po kolovozu, zadnji del pa tudi po makadamski cesti. Februarski izlet, ki smo ga najprej načrtovali v soboto, 21., smo na željo upokojencev zaradi njihovega občnega zbora prestavili na nedeljo. Tokrat se slabemu vremenu res nismo mogli izogniti. Že zjutraj je deževalo in tudi obeti, da bo mogoče visoko na Štajerskem, kamor smo bili na- menjeni, kaj drugače. V Celju smo pobrali našega vodnika Marjana Kobava ter nekaj njegovih prijateljev in se odpeljali mimo Maribora proti Dravogradu vse do zaselka Spodnji Slemen. Tu je bil naš začetek poti. Markacije so nas vodile po makadamski cesti v strm klanec, nato pa po razglednem travnatem grebenu vse do gozdnega kolovoza, kjer je speljana večina poti. Do planinske koče smo potrebovali skoraj tri ure in vseskozi je deževalo, vendar smo se vseeno potrudili in se povzpeli do Žavcarjevega vrha (915 m n. v.). Zadnji del poti je bil snežen in se je sneg tudi vedno bolj mešal med dežjem. Vrh je bilo vredno doseči, pa ne zaradi razgleda, ampak zaradi čudovitega smrekovega gozda. Toplo okrepčilo smo si potem privoščili kar v planinski koči pod Žavcarjevim vrhom in se potem spustili po krajši poti v dolino. Zadnji del poti smo jo ubrali kar po asfaltu, saj dež ni in ni hotel prenehati. Zadnji petek v februarju smo imeli planinci svoj redni letni občni zbor. Pregledali smo dogajanja v preteklem letu: poleg vodnikov, ki so kljub neugodnemu letu glede vremenskih razmer izpeljali kar 11 društvenih izletov ter poskrbeli za nove plezalne ter kolesarske podvige, so bili dejavni tudi naravovarstveniki in markacisti na čistilnih in izobraževalnih akcijah, izpeljali smo tradicionalni pohod po Steklasovi poti s podporo našega župana. Trudili smo se, da smo naše društvene dejavnosti predstavili preko spletih in drugih medijev ter oglasnih tabel. Za letos smo koledar izletov predstavili že na zaključenem izletu lansko leto. Še vedno bomo dejavni tudi v projektu brunarica na Površnici. Letošnji občni zbor je bil malo drugačen, saj smo morali izpeljati tudi volitve v organe društva. Že kandidatura v posamezne organe oziroma vodstvene funkcije prinaša s seboj tudi obvezo ter veliko prostovoljnega dela. Člani društva smo se strinjali, da je dosedanje vodstvo dobro delalo, zamenjali so se samo nekateri člani v nadzornem odboru ter častnem razsodišču. Predsednik društva tako še naprej ostaja Bojan Brezovar. n Martina Ruperčič 7 DOGAJANJA V OBČINI pomlad 2015 ŠAHOVSKO DRUŠTVO ŠENTRUPERT Šahovsko društvo Šentrupert je organiziralo tradicionalni Božično novoletni turnir, ki je potekal 26. decembra v Hiši vina Frelih. Turnir, ki je hkrati štel tudi kot zadnji v letnem ciklusu mesečnih tekmovanj, je potekal v okviru prireditve Veseli december v Šentrupertu. Nastopilo je 33 šahistov iz Dolenjske, Posavja, Gorenjske in Ljubljane. Pred začetkom turnirja je udeležence pozdravil župan Rupert Gole. Zmagovalec turnirja je postal Aleš Brcar z osmimi točkami pred Tomažem Marinškom iz Ljubljane s točko manj in Romanom Jankom iz Dolenjskih Toplic z osvojenimi 6,5 točkami. Četrti je bil večkratni zmagovalec novoletnih turnirjev Miha Furlan iz Kranja in peti Andrej Brcar. V skupnem seštevku celoletnega ciklusa pa je bil najboljši Andrej Brcar s 106 točkami pred Cvetkom Jakšo s 101 točko in Matejem Brcar- jem, ki je zbral 97 točk. Skupno se je mesečnih tekmovanj letos udeleževalo 51 igralcev. Pokale je najboljšim podelil eden najuspešnejših slovenskih šahistov vseh časov, bivši svetovni mladinski prvak, velemojster Bruno Parma, ki že več let s svojim obiskom obogati zaključni turnir. n A. Brcar Zmajarji bomo zelo dejavni tudi v letu 2015 Zmajarsko društvo Prelet Šentrupert poleg svoje osnovne dejavnosti letenja vsako leto aktivno sodeluje in pripravlja tudi številne družabne dogodke v Občini Šentrupert. Tudi letos največ stavimo na naš paradni dogodek ''Kresovanje Nebesa 2015'', ki bo 30. aprila. Kresovanje, ki smo ga z 8 ogromno truda in prostovoljstva ponovno obudili, je sedaj že dobilo pravi pomen besede tradicionalno in se vsako leto le še potrjuje. Za dober glas je bilo potrebno veliko let trdega dela in organizacije, ki smo jo v društvu še vsako leto izpeljali na visokem nivoju. Prireditev je dobila velik krog obiskovalcev, ki nas vsako leto zno- va obiščejo in se z nami poveselijo, kar je pozitivno tako za društvo kot tudi za kraj in Občino Šentrupert. Na najvišji točki Občine Šentrupert - v Nebesih - vsako leto postavimo približno 8 do 9 m visok kres v obliki narobe obrnjene piramide, kar je tudi naša posebnost. Tako dosežemo, da kres gori čim dlje in čim bolj enakomerno. DOGAJANJA V OBČINI / UTRIP ŽUPNIJE Tudi prizorišče vedno uredimo, postavimo šotor ob lepem ali slabem vremenu ter seveda poskrbimo za gostinsko ponudbo kot tudi za zabavni program - glasbo. Zato verjamemo, da bomo tudi letos popeljali kresovanje še za eno stopničko višje. Vendar to ni edina prireditev, ki jo imamo namen organizirati. Zdaj imamo že tretje leto zapored konec junija prireditev, ki nosi ime ''Kolesarski maraton - VZPON V NEBESA''. Tu skupaj s prijatelji iz različnih kolesarskih društev, še posebej s kolesarskim društvom Ponikve, organiziramo družabni dogodek, kjer se lahko vsi kolesarji - tako rekreativni kot profesionalni - udeležijo vzpona v Nebesa. Gre za lepo druženje tako kolesarjev, zmajarjev kot tudi obiskovalcev, ki z zanimanjem spremljajo tekmovalce v cilju. Letos pričakujemo, da se bo maratona udeležilo preko 100 kolesarjev, kar bo lep dokaz, da tudi ta naša prireditev vsako leto privabi več udeležencev. Ker pa smo v osnovi ustanovili zmajarsko društvo z namenom druženja v naši primarni aktivnosti, to je letenje doma in po Sloveniji, organiziramo vsako prvo soboto v septembru srečanje zmajarjev Slovenije, ki nosi ime ''ZMAJI LETIJO IZ NEBES''. Prireditev, ki je bila v osnovi zasnovana kot prijeten zaključek letalne sezone jadralnih zmajarjev, je prerasla v lep družabni dogodek, kjer se srečujemo tako zmajarji kot simpatizerji tega športa in ostali obiskovalci. Tudi letos v septembru se zagotovo srečamo in edino, na kar ŠentRUPERT upamo, je lepo vreme, da se bo prireditev lahko izpeljala tako, kot se mora. Člani društva Prelet Šentrupert vabimo vse občane in ostale obiskovalce, naj se nam pridružijo v Nebesih na kakšni izmed prireditev. Obljubljamo, da se bomo zopet potrudili, da vam bo lepo in prijetno. Pa tudi sicer vas vabimo v našo družbo, saj smo praktično vsak konec tedna, če le vreme dopušča, zmajarji aktivni v Nebesih. Kadar je lep dan, se ozrite tja proti Nebesom, prav gotovo boste videli koga izmed nas v zraku. Če pa vas bomo opazili mi, pa vas bomo z veseljem pozdravili in zaukali nad vami. n Denis Zupan, tajnik društva Utrip župnije SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Lahko bi rekli, da ima glasba v človeškem življenju prav posebno mesto. Harmonija zvokov in tonov privlači človeka že v najnežnejših letih, ga spremlja skozi mladost, skozi zrela leta, pa tudi ob slovesu s tega sveta. Pesem začutimo globoko v srcu, po- maga nam priklicati veselje na obraz, tolaži nas v žalosti, s pesmijo izražamo zanos, pa tudi nežnost… Prvega marca 2015, na drugo postno nedeljo, so se v župnijski cerkvi v Šentrupertu zbrali pevski zbori iz naše dekanije. Dva zbora z Mirne ter pevski zbori iz Boštanja, Trebnjega, Tržišča in Šentruperta so prepevali Bogu v čast. Gospod dekan Klavdijo Peterca je pevce nagovoril z besedami o aplavzu, ki ga pevci cerkvenih zborov niso deležni tako pogosto kot posvetni zbori, 9 UTRIP ŽUPNIJE pomlad 2015 kljub še večji teži njihovih melodij in not. »Kdor poje, dvakrat moli« in »Kdor poje, zlo ne misli,« sta znana slovenska pregovora. Oba pa veljata tudi za cerkveno petje in njegove pevce. Naše srečanje z Jezusom pri bogoslužju bi bilo osiromašeno, če ne bi bilo petja in glasbe. Zato si vsaka župnija želi in je tudi ponosna, če ima svoj pevski zbor, ki se po svojih najboljših močeh trudi polepšati nedeljske svete maše ter ostale pomembnejše dogodke v župniji. Lepo in prav je, da se pevci med seboj vsaj malo poznajo, se kdaj pa kdaj srečajo in si tudi tako drug drugemu dajejo spodbudo za sodelovanje v zboru. Gospod pa nam je dal mnogo talentov – posluh in petje sta čudovit božji dar. Ob SREČANJE ZA ANIMATORJE ORATORIJEV Animatorji se zavedamo, da bo Oratorij dobro izpeljan, če se bomo nanj dobro pripravili. Tema Oratorija 2015 je že znana: »Hočem biti svet,« sedaj pa je od nas odvisno, koliko bomo pripravljeno vsebino razumeli in jo tudi usvojili. V soboto, 28. februarja, se nas je ravno za en kombi animatorjev odpravilo na srečanje za animatorje v Novo mesto, kjer so nam na izviren način predstvili himno in zgodbo Oratorija. Seveda je bilo predstavljeno tudi mnogo drugih novosti, ki jih prinaša knjiga. Naučili smo se kakšen nov »bans« - ali pa preprosto dobili novo idejo za igre, delavnice, kateheze, itd. Ob srečanju je bilo še eno spoznanje; veliko, ampak res veliko mladih ne bo med počitnicami sedelo samo za računalnikom in televizijo, ampak bodo skupaj z otroki preživeli čudovite počitniške trenutke. n animator 10 koncu časov bomo dajali odgovor tudi glede tega. Zato … se ne bi še kdo pridružil cerkvenim pevcem? Druženje smo nadaljevali v KD Šentrupert in s tem naredili lep zaključek še enega dekanijskega srečanja cerkvenih pevskih zborov naše dekanije. n Alenka Gole in Maja Žibert UTRIP ŽUPNIJE ŠentRUPERT LUČ SRCA KOLEDNIKI Jezusov rojstni dan je nekaj čudovitega, pravimo mu Božič. Na njegov rojstni dan smo bili vsi povabljeni. Da je bil praznik res lep, smo poskrbeli tudi sami otroci. Za Jezusa, ki je potem pogostil vse, ki so prišli na njegov rojstni dan, smo spekli piškote in jih okrasili. Piškoti so bili tako lepi, da je nekdo celo vprašal, kje smo kupili toliko lepih piškotov. Preprosto: bilo je lepo in še koristno. Mladi imajo še vedno čut za tiste, ki so v stiski, pomanjkanju, revščini in so izrinjeni na rob družbe. Vzeli so si čas in obiskali v mrazu in ne kaj prijaznem vremenu skoraj vse hiše v župniji in prosili za darove, obenem pa so prinašali tudi blagoslov. Koliko ljudi bo zaradi naših mladih, otrok in darovalcev, imelo boljši jutri, ne vemo, gotovo pa je, da so vsi ob tem deležni božje milosti. BOŽIČNI DOGODEK OGLED JASLIC V soboto, 27. decembra, nam je skupina glasbenikov v zasedbi Matjaža Kneza (vokal, kitara), Nika Ganića (vokal, violina), Kristjana Strojana (kitara) in Andreja Pušenjaka (kontrabas) približala nežnost božičnih pesmi. Dogodku niso rekli koncert, temveč: “Rojen je Jezus”, kjer se bodo prepletale božične duhovne popevke in razmišljanje ob prazniku rojstva našega Rešenika - avtorja Domna Strmšnika. Bilo je nepozabno in prijetno. Pozabili smo na mraz in se prepustili spremnemu besedilu in glasbi. Koledniki, otroški pevski zbor in ministranti smo po božičnih praznikih odšli na izlet z namenom, da si ogledamo jaslice v nekaterih župnijah med potjo do Celja. Koliko različnih idej za jaslice. Vsake so bile po svoje izvirne. V Celju smo se za daljši čas zaustavili v Don Boskovem centru, kjer smo v igralnici sprostili svojo odvečno energijo. Saj res, za kosilo pa je bila nam najbolj priljubljena jed – pica. 11 UTRIP ŽUPNIJE pomlad 2015 DON BOSKO V pripravi na don Boskov praznik smo poleg tridnevnice in slovesne maše doživeli še nekaj, kar je praznik še bolj povzdignilo. Don Boska smo poimenovali kar Vinogradnik mladin in tako se je imenovala tudi prireditev. Don Boska smo doživeli na njemu primeren način: biti vesel brez greha. Glavna nit dogodka je bil kviz, v katerem so se po- merili birmanci. Priznati jim je treba, da kar dobro poznajo don Boska, našo župnijo in kulturo kraja. Prav tako pa so se izkazale razne skupine iz župnije in kraja, saj so s svojim petjem, spretnostjo ali pa s skeči pokazali, da je veselje nekaj, kar nas bogati. n Jaka Trček, župnik MEMENTO MORI – SPOMINJAJ SE SMRTI Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka. France Prešeren V Šentrupertu se – žal – večkrat zgodi, da se občani poslavljajo drug za drugim. Letos – za zdaj – je bila smrt milostljiva. Odhajanje je v letu 2014 sklenila ROZALIJA GRM iz Zabukovja; umrla je v 93. letu. V tem letu pa so se doslej poslovile: AMALIJA BERK z Bistrice je odšla v 76. letu. OLGA MALENŠEK iz Hrastovice se je poslovila v 8o. letu. Takoj za njo se je nit življenja utrgala IVANI ŠKARJA z Ravnika; umrla je v 82. letu. Zadnji dan pred tiskom sta se poslovili dve osebi: V 94. letu je usahnila MARIJA RESNIK, rojena KOZLEVČAR, z Raven nad Šentrupertom. V 75. letu pa se je poslovil TINE URŠIČ iz Škrljevega. Naj ostane za vsemi blag spomin … 12 Prav ob pripravi na izid pomladanske številke glasila ŠentRUPERT se je poslovila srčno dobra s. BERNARDKA STOPAR z Raven nad Šentrupertom. Četudi je bila nosilka najvišjih nalog cerkvene dostojanstvenice, je vseskozi ostala skromna, vsem dostopna in hvaležna za najmanjšo pozornost. Občina Šentrupert je njeno ime vključila v stalno razstavo Rastoča knjiga Občine Šentrupert 19. septembra 2013. Ker je že tedaj imela zdravstvene težave, se ni mogla udeležiti počastitve. Oglasila pa se je lani, 19. septembra 2014, ko je bil v Rastočo knjigo vključen njen brat pilot Ladislav Stopar. Kar žarela je od sreče, ko je v šoli dr. Pavla Lunačka videla toliko lepote. Povedala je, koliko sveta je že videla, a nikjer ni tako lepo, kot je v krajih njenega otroštva. Položila nam je v srce, naj bomo ponosni na svojo prelepo Dolenjsko. Zdaj vemo: V Šentrupert se je prišla poslovit, preden je odšla na pot brez vrnitve – s Šentrupertom v srcu! DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT Dediščina nekoč in danes SEJEM BIL JE ŽIV! Brošura Sejem bil je živ! Sejmi v Mirnski dolini in Gregorjev sejem na Veseli Gori konec preteklega leta uzrla luč sveta Izmed vseh sejmov, ki so jih kdajkoli prirejali na Veseli Gori, je bil najimenitnejši in daleč naokrog znan spomladanski Gregorjev sejem, poimenovan po sv. Gregorju. Začetek sejma datiramo v leto 1760, ko je bil prestavljen od cerkve sv. Helene v mirnski župniji. Neprekinjeno je potekal vse do druge svetovne vojne. Vojne in povojne razmere so v življenje domačinov prinesle velike spremembe, vseskozi pa je bila navzoča želja po obuditvi sejmov, ki bi jim morali dati nekdanjo veljavo. Tako so v drugi polovici prejšnjega stoletja, poleg drugih veselogorskih sejmov, na gregorjevo znova prirejali kramarski in živinski sejem, ki se je edini ohranil do danes. S svojo tradicijo in pristnostjo po več kot 200 letih na Veselo Goro še vedno privablja obiskovalce od blizu in daleč. V preteklem letu je na pobudo Občine Šentrupert organizacijo Gregorjevega sejma na Veseli Gori pri Šentrupertu prevzelo Etno družabno društvo Draga pri Šentrupertu. Le-ta se je v njihovi organizaciji odvil tudi letos, v soboto, 14. marca 2015, organizatorji pa so tokrat poskrbeli za še bolj pestro sejemsko dogajanje, ki ga je spremljala tudi nedavno izdana brošura o sejmih. Predsednik društva Robert Jereb poudarja, da društvo ni prevzelo le organizacije sejma, temveč odgovornost in zavest, da sejem ostane živ. S tem pa se nam postavlja vprašanje, kako naj tradicionalni sejem, kakršen Gregorjev sejem na Veseli Gori nedvomno je, ob sedanjih novodobnih trendih ostane živ. Da bi člani društva poskušali v prihodnje kar najbolj kakovostno organizirati sejem, smo prišli do zaključka, da je potrebno omenjeni sejem najprej temeljito vsebinsko in kronološko raziskati ter izsledke združiti v brošuri. Le to je društvo izdalo v decembru 2014. Vodja projekta je bil Robert Jereb, brošuro je uredila Mojca Ramovš, pri zbiranju gradiva so sodelovali Liljana Jantol Weber, Robert Jereb, Tanja Jereb, Mateja Leban, Mojca Ramovš in Jane Weber, slednji je tekst tudi jezikovno pregledal, fotografije Brošuro Sejem bil je živ! je izdalo Etno družabno društvo Draga pri Šentrupertu. so prispevali že omenjeni ter Franci Pepelnak – Pep, Bojan Brezovar, Peter Kurent in različni arhivi. Raziskovalna ekipa je na terenu ter v arhivih različnih ustanov brskala za viri, ki bi na kakršen koli način omenjali Veselo Goro in z njo povezane sejme. Viri informacij so bili Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, Dolenjski muzej, Radio Televizija Slovenija, Slovenski etnografski muzej, Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem avtorja Ivana Steklase, Dolenjske Novice (1885-1919), Dolenjski list (1950- ) ter seveda sogovorniki Marija Koračin, Bojan Brezovar, Alojz Jarc, Peter Kurent, Ana Lampret, Kristina Majcen in Jože Markeljc. Premierna predstavitev brošure Sejem bil je živ! Sejmi v Mirnski dolini in Gregorjev sejem na Veseli Gori je bila na nedeljo, 21. decembra 2014, v Barbovi graščini na Veseli Gori pri Šentrupertu. Predstavitve se je udeležilo okoli 80 obiskovalcev, tako da v sobi v prvem nadstropju, kjer je prireditev potekala, žal ni bilo prostora za vse in so nekateri dogajanje spremljali kar s hodnika. Na prireditev je Peter Kurent z Vesele Gore povabil ljudi na star, zdaj že pozabljen način – v nedeljo po jutranji maši je na trgu pred cerkvijo v Šentrupertu oznanil razglas, v katerem je navzoče povabil na popoldansko prireditev na Veselo Goro. Ustvarjalci brošure in ostali člani Etno družabnega društva Draga pri Šentrupertu so pripravili pester program, ki ga je povezoval Robert Jereb. Svoje vtise in spomine na sejemsko dogajanje so z obiskovalci delili prof. Jože Zupan, župan Rupert Gole, sogovornik na terenu Peter Kurent ter dolgoletni predsednik TD Šentrupert in organizator Gregorjevega sejma Bojan Brezovar. Obsežnost raziskovalnega dela sta z navedbo različnih virov predstavila Mojca Ramovš in Jane Weber. Obiskovalci so z zanimanjem poslušali odlomek zvočnega posnetka radijske oddaje Naši kraji in ljudje - »Vesela Gora« Radia Slovenija iz leta 1968, v katerem neznan sogovornik – domačin v narečju pripoveduje o romanjih na Veselo Goro ter o Gregorjevem sejmu. Še večje navdušenje pa je poželo predvajanje dokumentarca RTV Slovenije avtorja Rajka Ranfla z naslovom Praznik na vasi, ki je bil posnet v Šentrupertu in na Veseli Gori leta 1970. Film med drugim prikazuje jesenski sejem na Veseli Gori in trenje lanu. Za glasbeni predah sta poskrbela Roky in Denis, člana domačega Ansambla Šantej, za konec pa niso manjkale niti preste, ki so bile značilne za sejemske dni. Če želimo razumeti prihodnost, moramo najprej razumeti preteklost. Etnološka publikacija, ki je nastala na podlagi raziskave preteklosti in poglobljenih pogovorov z ljudmi, je strokovno delo, ki bo bralcu ponudilo nov vpogled v omenjena sejemska dogajanja, organizatorjem sejma pa pomagala narediti korak naprej k razumevanju vprašanja: »Kako organizirati sejem, da bo ostal živ«?, svoje razmišljanje o nastali brošuri zaključuje Robert Jereb. Vendar pa raziskovanje ni nikoli dokončno - vedno se kakšen podatek še najde. Že zdaj smo našli dokument, ki ga ni v brošuri; prepričani smo, da bomo tudi v prihodnje še kaj odkrili in tako dopolnili podobo o Gregorjevem sejmu. n Mojca Ramovš, v imenu Etno družabnega društva Draga pri Šentrupertu 13 DEŽELA KOZOLCEV pomlad 2015 Gremo vdevat zgodbe v kozolc Tesarski mojster Slavc Brcar s Homa V Mirnski dolini ter širši okolici je v prejšnjem stoletju delovalo kar nekaj tesarskih mojstrov, tesarjev ali cimermanov. Na terenu se pojavlja izraz tesarski mojster za posameznike, ki so vidno zaznamovali gradnjo lesenih objektov v Mirnski dolini ter okolici predvsem po 2. svetovni vojni. Izraz se uporablja posplošeno, saj ni nujno pomenilo, da je bil nekdo tesarski mojster to tudi uradno, s pridobljenim znanjem ter z izkazanim mojstrskim izpitom. Taki so bili redki, nam najbolj poznani v okolici Šentruperta so bili Janko Gregorčič iz Slovenske vasi ter Janez Karlič in njegov sin Ivan Karlič z Velikega Cirnika. Kljub temu so tudi tesarji, ki uradno niso bili tesarski mojstri, pustili viden mojstrski pečat predvsem pri izdelavi podov in kozolcev. Eden izmed njih je bil Stanislav Brcar (1911-1984), ki so mu vsi rekli Slavc, tudi Slavčk, na nagrobniku napisan kot Stanko, po domače pa Starčkov s Homa, tudi Starčkov Slavc, ki je bil tesarski mojster samouk. Doma je bil na Homu v zaselku Dol, danes Slevc. Njegovo delovanje datiramo od tridesetih let 20. stoletja ter še v drugi polovici 20. stoletja. Kje vse se je naučil veščin tesarjenja do te mere, da je izdeloval tudi kozolce in pode, na terenu ni vedel povedati nihče. Status animarum za Šentrupert nam razkriva, da je bil že njegov oče Alojzij Bercar (1880-1918) tesar, vendar na sina Slavca ni mogel kaj dosti vplivati, saj je umrl pri njegovih sedmih letih. Ker je umrl mlad, njegovega dela ni zaznati na terenu. Slavc Brcar ni imel obrti, zato naj bi delal preko tesarskega mojstra Janka Gregorčiča, nekaj časa naj bi bil celo eden izmed njegovih delovodij. Vendar pa več informacij na terenu priča, da je po večini delal sam s priložnostnimi delavci. Velikokrat je z njim delal Darko Lukek - Dragonar, po domače Bajščev iz Drage, ki se je priženil v Svinjsko. Njegova zgodba je zanimiva, saj je najprej delal pri Gregorčiču, nato pri Karliču, občasno pa je pomagal tudi Brcarju. Stalne partije delavcev Brcar namreč ni imel. Če je imel kakšno večje naročilo, mu je delavce posodil kar Ivan Karlič. Tako so pri njem oziroma z njim občasno ali pogosteje delali Martin Ramovš s Homa, ki je bil tudi sam mojster, Leopold Strajnar z Dolenjih Jesenic, Franc Ramovš s Hrastnega, Ivan Ramovš s Hrastnega, Jože Ramovš s Hrastnega, Ferdi Ramovš s Hrastnega, Darko Groznik z Roženberka, Anton Musar idr. Ker delavci niso bili stalni, jih je plače- Kozolec toplar s podaljškom pri Žontovih v Kostanjevici, ki ga je leta 1962 postavil Slavc Brcar. Foto: Mojca Ramovš 14 val kar sproti; kjer so zaključili z delom, tam je bilo plačilo. Tudi sin Stanislav (1940-1969) mu je večkrat pomagal, vendar ne dolgo, saj je umrl, star komaj 29 let; znano pa je, da je pomagal pri gradnji Žontovega poda v Kostanjevici v letih 1957-58. Pod je imel prvotno gank, ki so ga pozneje odstranili. Obnovljen je bil leta 1996, ohranili so iste vzorce zračnih lin. Pod pri Žontovih oziroma Lavrίčevih je nedvomno Brcarjevo lastno delo, saj so njegove inicialke BS izrezljane v zatrepu poda poleg znanega cvetličnega vzorca, ki sta ga uporabljala tudi znan tesarski mojster Janko Gregorčič ter njegov delovodja Martin Urana. Poleg tega vzorca, ki so mu rekli kar kupela ali kupelca, je Brcar uporabljal še vzorec rože v loncu in okrogel vzorec s ptiči. Gregorčič in Urana sta uporabljata isti cvetlični vzorec - kupelo kot osrednjo zračno lino, na vsaki strani manjši vzorec ravno tako v loku – tega pri Brcarju ne zasledimo, nad osrednjim cvetličnim pa okrogel vzorec s ptiči. V tem primeru je težko pripisovati posamezni vzorec zračne line kot značilnost le določenega mojstra. Zanimivo je, da so na zatrepu Žontovega poda inicialke mojstra in ne gospodarja, le te so zapisane na tramu; navadno je bilo ravno obratno. Brcar je pri Žontovih leta 1962 postavil tudi kozolec toplar s podaljškom; na zatrepu je izrezljal vzorec rože v loncu. Dokončan je bil dve leti pozneje, ko ga je gospodar in krovec Vinko Žonta pokril s slamo. Nekaj časa je s Slavcem delal tudi cimerman Matevž Ramovš, ki je od njega prevzel skice vzorcev zračnih lin. Po pripovedovanju naj bi bili ti vzorci Brcarjevi in ne Gregorčičevi. Najverjetneje je, da je šlo za prehajanje vzorcev od enega k drugemu, od koga h komu je težko trditi. Bolj kot to je pomembno, da se omenjeni vzorci zračnih lin ohranjajo. Leta 2011 je namreč Matevž Ramovš pri obnovi Škodovega toplarja v Dolu na Hrastnem izdelal motive po vzoru prejšnjih. Kozolec je leta 1948 postavil tesarski mojster Ivan Karlič z Velikega Cirnika; zatrepe s cvetličnim vzorcem - kupelco in z okroglim vzorcem s ptiči pa sta izdelala Slavc Brcar in Ferdi Ramovš s Hrastnega. Brcar je izdeloval tudi truge, preše, lesene kadi, sode, pajkelne, bil pa je tudi krovec slamnatih streh. Večina stvari je delal kar iz glave, za vsem dobro poznan cvetlični vzorec zračne line – kupelo je imel šablono. Naročil je imel vedno dovolj, saj je bil poznan mojster. Njegovo območje delovanja je bilo med Homom, Dolam, Sopoto, Svibnim ter Radečam. DEŽELA KOZOLCEV Ker je bil Slavc Brcar majhen možak, so ga klicali kračka. »O, je bil dober, kuker je bil majhen«, pripoveduje Jože Ramovš iz Radeč. O njem je krožilo veliko zgodb, včasih tudi izmišljenih. ŠentRUPERT Znan pripovedovalec le teh je bil Darko Lukek, po domače Bajščev Darko iz Drage. Eno izmed njih je po spominu povedal Karel Ramovš iz Dolenjih Jesenic. »Bajščev Darko je bil dober za govort. On je palamudu. Pa če ni drugega, se je pa zlagal. Tist je marsikaterega namotal. Je enkrat v Šentrupert, huu, to je 30 let nazaj, je bil Jaklič ta star. Zdaj je že, bom tako nazaj povedal, zdaj je že ta četrt gospodar tukaj v gostiln. Pa je Jaklič bil … pa je Darko not prišel. Prav: 'Dober dan, dober juter.' Prav: 'Darko, te pa dolg ni bilo. Kje ste pa bli?' Je rekel: 'U Zidanem Must smo delal. /…/ Smo en teden balote u Savo zabijal. Potem pa plohe gor na balote, pa kozolc zasukal, pa čez Savo. Tam so bli tist podstavki vsi zabetoniran. /…/ Samo zapelal smo gor. /…/ Tam je bil sod vina, smo spil, potem smo pa šli. /…/ Zdej bomo šli čez en teden nazaj pa pokril pa tist zrihtal.' Pa use povedal. Starčk, ta Brcar, ki je bil tukaj s Homa doma, pod Livkom dol, ta da je bil majster pa vse. Potem je Darko spil, ni bilo četrt ure, je pa Starčk prišel. Je pa Jaklič vprašal. Prav: 'Slavčk, ste pa tud dobri, da ste kozolc čez Savo prpelal!' Slavc je pa rekel: 'Bububububu!' Pa je spil, obrnil se, Jaklič je šel u kuhinjo, Slavčk pa iz gostilne ven. Polna gostilna ljudi so se pa smejal. /…/ Darko je bil … Darčk je bil dober. 'A be be be be bejš!' je rekel. On se je pa smejal po plac.« n Mojca Ramovš Sogovorniki: Janez Hribar iz Kamnja, Jože Ramovš iz Radeč, Karel Ramovš iz Dolenjih Jesenic, Matevž Ramovš s Homa in Marija Žonta iz Kostanjevice. Hlev s podom pri Žontovih, po domače Lavričevih, iz Kostanjevice, ki ga je v letih 1957-58 izdelal Slavc Brcar. Kostanjevica okoli leta 1965. Hrani Marija Žonta. ZATLERJEV TOPLAR Domače ime Zatlerjevi je prišlo v naše kraje v 2. polovici 19. stoletja z Jelkinim pradedom Ignacem Bizjakom (1824-1909), ki izhaja z Gorenjske. Hišno ime izvira iz obrti, s katero se je ukvarjal, imenuje pa se zotlarstvo oziroma sedlarstvo – izdelovanje komatov, sedel in podobnega. Eden njegovih sinov, Jože, rojen leta 1869, se je poročil z Marijo Golob, rodilo pa se jima je kar dvanajst otrok, od katerih je eden umrl kmalu po rojstvu. Eden od teh dvanajstih otrok, Jože (rojen 1908), se je ljubiteljsko še ukvarjal s sedlarstvom.1 Domačija Zatlerjevih se nahaja v vzhodnem delu vasi Rakovnik. Glede na to, da so imeli že od 1878. toplar, za katerega je veljalo, 1 Andreja Udovč, ‘Zatlerjevi z Rakovnika’. ŠentRUPERT, glasilo Občine Šentrupert, leto X, št. 2, Šentrupert, str. 26-27. Vir: Status animarum St. Rupert od sredine 19. st. do sredine 20. st., vas Hom Dol, družina Bercar, hiš. št. 18. Arhiv Župnije Šentrupert. Šentrupert, b. n. l. OSEBNA IZKAZNICA KOZOLCA Ime kozolca in kraj Zatlerjev toplar, Rakovnik pri Šentrupertu Tip kozolca vezani kozolec - toplar 1878 Čas nastanka neznan Tesarski mojster Lastniki ter hišno ime družina Bizjak, Zatlerjevi srednji kmet in obrtnik - komatar Socialni status da so si ga lahko privoščili le večji, bogatejši kmetje, lahko sklepamo, da je kmetija Zatlerjevih štela med večje kmetije. Obsegala je orno zemljo, travnike, gozd in vinograd. Preživljali so se s tem, kar so pridelali na kmetiji. Od žit so pridelovali pšenico, ječmen, oves, koruzo, ajdo, rž in proso ter seveda ostale posevke – zelenjavo za prehrano ljudi in živine. Višek pridelka so prodajali na kmetiji, krompir so peljali celo v Trbovlje. Zatlerjev toplar je registriran kot nepremična kulturna dediščina. Toplar z dvema paroma oken ima gank, rep in dvokapno streho, ki je krita z opečnim zareznikom. Nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih, podporne ročice so dekorativno obdelane.2 »Pa na kamnih, takih grobih kamnih mora bit. Pa zakaj? Zato, da diha. Ne sme bit na kakšnem zalitem kamnu, ker potem ne diha, tisto med stebrom pa med kamnom mora dihat,« je povedala sogovornica o tem, kako so morali biti narejeni temelji za kozolec. Kozolec je stal v sadnem vrtu, obdan s približno 20 jablanami iste sorte, iz katerih plodov so izdelovali jabolčnik. Čelna stran je bila obrnjena proti jugozahodu. Glede na rodovnik, ki ga hranijo na domačiji Zatlerjevih, in na začetnici I.B., ki sta vgravirani na kozolcu ob letnici 1878, sklepam, da je postavitev kozolca naročil takratni lastnik Ignac Bizjak (1824 – 1909), pradedek moje sogovornice. 2 Register nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org/), 15. marec 2013 15 DEŽELA KOZOLCEV pomlad 2015 Kozolec so Zatlerjevi uporabljali za sušenje sena, žit, fižola, na jesen in čez zimo pa sta bili v štantih »turškovna« (koruznica) in cima pese in kolerabe. Detelja se je prav tako velikokrat zdevala v štante. Ni se namreč smela sušiti zunaj, ker bi se razdrobila in bi ostala samo stebla. »Turškovno« so na njivi najprej polomili, nato poželi, zvezali v »pušle« in dali v štant sušit. Koruznica in cima sta, poleg tega, da sta bili rezervna krma, služili tudi kot zaščita notranjosti kozolca pred snegom in prepihom. Pozimi so koruznico sesekljali, pomešali z dobrim senom in s tem krmili živino. Posušeno cimo pese in kolerabe je prav tako pojedla živina ali pa so jo skuhali za prašiče. Seno so shranjevali na dveh koncih. V kozolcu je bilo nekakovostno seno, ki so ga dali živini spomladi - bodisi za hrano bodisi za nastilj - če jim je zmanjkalo boljšega sena, ki je bilo spravljeno nad hlevom. Fižola niso trgali, kot ga danes, »ampak smo kar posleknil iz kola pa smo ga v štant dal«. Fižol, tako visoki kot nizki, so po sušenju v kozolcu omlatili s cepci, nato dali na pajkelj (naprava na ročni pogon za odstranjevanje plev in primesi iz žita), da se je zrnje očistilo. Rženo slamo so, ker so bile bilke dolge, uporabljali za vezanje v vinogradu. Sogovornica se spomni, kako so preverili zrelost pšeničnega zrna: »... takole si ga zdrobil na dlani pa pregriznil. Če je bil dost trd, pol je blo zrelo, so rekli.« Želi so najprej s srpi, kasneje z neke vrste koso – en moški je kosil, za njim so hodile žanjice, ki so klasje pobirale in jih povezovale v snope. Če je bilo žito poležano od neurja, žetev s koso ni bila mogoča, takrat so morale žanjice poprijeti za srpe. Kasneje so delo opravile mlatilnice, ki so jih zamenjali še učinkovitejši kombajni. Prostor pod kozolcem je bil delno pregrajen in so ga uporabljali za shranjevanje listja. Tudi praprot, ki so jo poželi ali porezali v gozdu, so sušili v štantih, jo suho nasekljali in uporabljali za nastilj. En del površine pod kozolcem je bil namenjen shranjevanju kolov za fižol in odpadnih stvari, večji del pa za vozove in kasneje kmečke stroje, npr. kosilnico, slamoreznico. Ob večjih delih na kmetiji - žetvi, mlačvi - je bila hrana vedno nekaj posebnega. Že pri kolinah so odbrali, kateri del mesa bo za katero opravilo: en kos je bil namenjen za veliko noč, drugega so shranili za mlačev, tretjega za okopavanje vinograda, četrti je prišel na mizo na martinovo. Za žetev so prišli na mizo bel kruh, suho meso, velikokrat »kurji ajmoht« (kokošja obara) in za pitje dober bezgov ali lipov čaj z malo »šnopčka« (žganja). Med žetvijo, mlačvijo in ob muljenju strnišča, v glavnem ob vsakem delu na njivah, so pili uhljevko - vodo, v kateri so se kuhala suha jabolka. Ponekod so ob mlačvi gospodinje ponudile tudi potico. Najbolj vesel dogodek je bila mlačev, posebno za otroke: »...otroc smo bli sploh vesel, smo lahko od hiše do hiše šli pa smo fajn malcal«. 16 Ciril Bizjak (zdaj že pokojni mož Heme Bizjak) pred Zatlerjevim toplarjem. Hrani: Hema Bizjak. Avtor: ni znan. Rakovnik 4, Šentrupert. 11 otrok Jožeta Bizjaka (Frančišek z brati in sestrami) pred Zatlerjevim toplarjem. Hrani Hema Bizjak. Avtor ni znan. Rakovnik 4, Šentrupert, okoli 1965. Težko so čakali tudi ličkanja koruze, na katerem se je zbrala cela vas, enkrat pri eni hiši, drugič pri drugi: »Se je prpudvalu pa pelu se je pa plesalu tud na konc. Lušn je blu, no.« Za glasbo so poskrbeli muzikantje s harmoniko, bodisi iz vasi ali od drugod. V jesenskem času, ob ličkanju koruze, so jedli solato iz naribane črne redkve in fižola v zrnju: »...če smo jo s fižolom delal, smo jo tku naribal kot na primer jabuka za štrudl. Če smo jo tku jedl, smo jo pa na lističe. Na obəlč je bla najboljša, najbul tenka,« ali pa so jo namakali v sol in jedli s krompirjem v oblicah. Ob navadnih dneh pa so jedli skromneje: juhe, perutnino, meso, solato iz stroč jega fižola, rdečo peso, koruzni ali mešani kruh, ki je zdržal do enega tedena. Delali so tudi kislo mleko. Pri Zatlerjevih sosedih, po domače Rugljevih, je mama ob ličkanju napravila ''žajnof'' (omako iz zdrobljenih semen domače gorčice in neprevretega mošta3: »Ja, 3 http://www.gorenjskiglas.si/novice/plus_na_potep/index.php?action=clanek_print&id=8670, 22. 3. 2013 DEŽELA KOZOLCEV ŠentRUPERT Zatlerjev toplar v Deželi kozolcev. Foto Alenka Lamovšek. to je ena taka rastlina, žajnof, morde, jst ne vem, žajnof se je, pa z mošta sladkega, pa je skuhala mama pa stolkel smo tist žajnof, ja, pa smo u oblicah kumpir pa tist pa smo jel.« V žajnof so pomakali tudi govedino ob nedeljskem kosilu. Če so ličkali sami, so šli pa včasih v posteljo brez večerje: »Tu smo za večerjo jel zmerom kašo. Kaj smo pa tačas, ko smo ličkal? Sevede, če smo bəl sami, kaj jst vem, če smo kej, če ne, smo šəl pa spat pa je blu.« Seveda so se tudi otroci pri Zatlerjevih igrali, kadar ni bilo treba pomagati na kmetiji: se skrivali, gugali, vendar ne ravno na kozolcu ali blizu njega, ker je bilo pod kozolcem vedno kaj naloženo. Ob nedeljah zvečer so se gospodinje spraševale: kako to, da danes kure niso ničesar znesle? Otroci so tudi že v tistih časih imeli radi sladoled, denarja pa nobenega. So se pa takole znašli: »Pa jajca smo pobiral, da smo imel za sladoled... En sladoledar je iz Trebnga vozu po cest, tak triciklček je imel pa not posodo, z ledom obloženo, not pa sladoled. To je blo ob nedelah popoldne. In smo bli otroc v vas. Včasih smo se otroc igral zunej, cela vas, nas je blo po petnajst, dvejset, in je prpelou tist sladoled. Pol pa, sevede, sladoled, sladoled, je vpil. Mi pa dnarja ne. Pol je pa reku, da jajca vzame. Ja, smo šli pa na gnezda, so kure vseposod nesle včasih. Smo šli pa smo jajca pobral pa smo za sladoled dal.« Sogovornica se iz otroštva na kozolcu bolj kot iger spominja, kako je bilo poleti težko: »Najhuj je blo pa, ko smo zmetval seno gor, ko smo ga mogl tlačət, tu je blu najhujš, pa kakšna vročina velika.« Sogovornica je povedala tudi, kako so, predvsem v zimskem času, po domovih hodili ljudje, ki so za hrano in prenočišče – ponavadi so spali na peči - opravljali razna dela. Pri Zatlerjevih so imeli zelo radi možakarja po imenu Oblakov Francl, ki je po- pravljal »marele« in »flikal lonce«. »To je kar en plehek dal pa čéz eno tako matico in z nečim zamazal, pa je en čas držalo. Za prašiče kuhat je bla potem tista posoda v redu.« Prav tako so od hiše do hiše hodili čevljarji, ki so popravljali stare čevlje in izdelovali nove, ter šivilje, ki so šivale vse, od perila do vrhnjih oblačil. Pri eni hiši so bile tri, štiri dni, nato so šle naprej. Soseda se je v pogovoru večkrat z nostalgijo spominjala, kako so bili s sosedi Zatlerjevimi zelo dobri prijatelji, posebno z Jožetom (1869-1944). Ko je bila otrok, je bil vsak dan pri njih, tudi po dvakrat ali trikrat je prišel v enem dnevu. Sedel je na klop ob peči in pomagal luščiti fižol ali ružiti koruzo. »...jaz sem pa na peč ležala pa sem jih cukala: oče majo raztrgane hlače, oče majo krtače. Kolikorkrat sem rekla, so odgovorəl«. Njegovo življenje se je končalo ravno ob peči »pr Ruglevh« – ustrelili so ga partizani, ki so od njega zahtevali konja: »... nimam konja, mam kobilo. Takrat ga je pa ustrelu, pa naravnost u srce. V hiši, takole, se je še peč obkrušla.« Pravi tudi, da so bili pri sosedovih vsi zelo dobri pevci: »...Zatlerji so bli vsi pevci pa so pel tam zunaj, joooj, pa smo poslušal.« Sedli so na klop pred hišo, pred katero je bil urejen cvetlični vrt, in so peli. Takrat so imeli vedno pri roki jabolčnik, ki so ga postregli vsakomur, ki je prišel naokrog. n Jana Barbo Jerko Sogovornice: Hema Bizjak, Jelka Šmuc, Roza Gracar Literatura in viri: Baš, Angelos, Slovenski etnološki leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007, prvi ponatis, str. 400. Register nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla. org/), 15. marec 2013. Štepec, Dušan, Muzej na prostem – kozolci Mirnske doline (končni izbor kozolcev). Novo mesto, 2011; Udovč, Andreja, Zatlerjevi z Rakovnika’. ŠentRUPERT, glasilo Občine Šentrupert, leto X, št. 2, Šentrupert, str. 26-27. 17 DEŽELA KOZOLCEV pomlad 2015 ŽMAVČEV TOPLAR S STRAŽE Toplar na Straži, ali bolje rečeno Žmavčev toplar, saj je to hišno ime domačije, nosi letnico 1915. Po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto naj bi bil delno obnovljen po drugi svetovni vojni, ustni viri pa pričajo, da so leta 1991 zaradi gnitja stebrov naredili betonske podstavke in kozolec na novo prekrili. Gre za dvojni kozolec toplar na dva para oken, ki ima v zatrepu dekorativno izrezljane zračne line. Tesarski mojster, ki je kozolec izdelal, ni znan. Tudi o življenju družine Bevc, ki ga je imela v lasti večino časa, je bilo na voljo malo informacij, saj je zadnji član Bevčeve družine, Jože Bevc, umrl leta 2010. Osnovni podatki o družinskih članih so bili pridobljeni z vpogledom v Status animarum (knjiga duš) župnijskega arhiva Šentrupert. Zadnji lastnik kozolca je bil Franc Keršmanc iz Orešja pri Šmarjeških Toplicah; Žmavčev toplar je bil v njegovi lasti le nekaj mesecev pred selitvijo v Deželo kozolcev. Dom Bevčevih je imel prvotno hišno številko Straža 7 (pozneje Straža 14). V župnijskih knjigah lahko v rubriki nomen vulgare preberemo hišno ime Žmavc, kar so potrdili tudi sogovorniki na terenu. »Od moževe mame je živela tukaj ena teta,« pripoveduje sogovornica in nadaljuje: »Bila je poročena, pa nista imela z možem nič otrok. Zato je potem tašča prišla sem živet in se je tu poročila.« Mariji, rojeni Kodela leta 1907 v Ostrožnem (župnija Celje), in Leopoldu Bevcu, rojenemu leta 1903 na Debencu, so OSEBNA IZKAZNICA KOZOLCA ime kozolca in kraj Žmavčev toplar, Straža pri Šentrupertu tip kozolca toplar na dva para oken čas nastanka 1915 tesarski mojster neznan lastniki ter hišno ime Leopold Bevc; Jože Bevc; Franc Keršmanc. pri Žmavc socialni status polzemljak oziroma polgruntar ali srednji kmet se rodili štirje sinovi: Leopold (1930), Stanislav (1934), Jožef (1948) in Anton (1948). Sosed se Žmavčeve kmetije spominja kot nekoč močnega kmečkega gospodarstva, ki je imelo v lasti tudi precej gozda. Viri navajajo da gre za polzemljaka, torej kmeta s pol grunta. Gospodar Leopold Bevc je umrl leta 1976, žena Marija pa leta 1999; oba sta pokopana na šentruperskem pokopališču. Od štirih sinov je na kmetiji ostal Jože, ki pa ni imel potomcev. »Na kmetiji morajo bit otroc. Kmetija pol raste naprej,« razmišlja eden od sogovornikov. Po rušitvi stare hiše pred nekaj Žmavčev toplar s Straže v Deželi kozolcev. Foto Liljana Jantol Weber 18 leti ostajata Žmavčev toplar, ohranjen v Deželi kozolcev, in manjši cvitar (kozolec na kozla), ki se še nahaja na prvot nem mestu, zadnji oprijemljivi spomin na nekdanjo posest družine Bevc. n Liljana Jantol Weber Sogovorniki: Miro Brinovec, Jože Markelc, Milka Perc Literatura in viri: Status animarum, St. Rupert. Od sredine 19. st. do sredine 20. st., vas Straža, družina Bevc. Arhiv župnije Šentrupert. Šentrupert, b.n.l.; Štepec, Dušan, Muzej na prostem – kozolci Mirnske doline (končni izbor kozolcev). Novo mesto 2011. DEŽELA KOZOLCEV ŠentRUPERT Dežela kozolcev Čarobna Dežela kozolcev Dežela kozolcev je zažarela med 26. in 29.decembrom v prav posebni spektakularni svetlobi. Prava paša za oči je bil na poseben način osvetljen Ziherletov toplar. Zažarel je v različnih odtenkih in vzorcih, saj je bil osvetljen s posebno tehniko modeliranja svetlobe in s projeciranjem le-te na podlago. Za najmlajše je bila pripravljena animacija pravljice s sedmimi škrati. Zgodba govori o škratu Tončku, ki je izgubil prijatelje v Deželi kozolcev, iskal pa jih je skupaj z otroki. Tončkovo ime izhaja iz besede ton, zato mu je prirojeno, da odkriva ljudska glasbila. Otroci so lahko zaigrali skupaj z njim na čudežni inštrument. Odvijale so se igre s svetlobo, iskanje zaklada in ples s škrati. 26. decembra pa se je odvijala zabava z Veselimi Dolenjci, s Kvartopirci in z Ognjenimi muzikanti. Ves čas je potekal tudi Emin božično-novoletni sejem, kjer je bila predstavljena med drugim tudi domača in umetnostna obrt, rokodelci in eko-kmetje. Škrat Tonček v Deželi kozolcev Kurenti prinesli dobro v Deželo kozolcev v petek, 13. februarja 2015 Deželo kozolcev so obiskali kurenti in prinesli dobro. V dobrodošlici jim je župan Občine Šentrupert Rupert Gole zaželel, naj Mirnski dolini prinesejo uspešno in bogato leto. Kurente pa je pozdravilo tudi več kot 300 otrok iz vrtca Čebelica Šentrupert in osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert ter domačini. Dekleta so kurentom oddala kar nekaj platnenih robčkov, saj kurenti simbolizirajo rodovitnost, prinašajo dobro, novo življenje in prebujajo naravo. Vse to s truščem, ki ga ustvarijo z zvonci in s plesom. Po starem verovanju naj bi bil kurent demon, ki je preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Opravljen je v kurentijo, ki je Kurente je v Deželi kozolcev pozdravil tudi župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Foto Alenka Lamovšek Kurenti v Deželi kozolcev. Foto Alenka Lamovšek sestavljena iz ovčjega kožuha, prepasanega z uglašenimi kravjimi zvonci in z robčki, s kožuhovinasto kapo, z ježevko, dokolenkami ter visokimi čevlji. Obhodi kurentov so postali pustna šega, s katero preganjajo zimo in zbirajo robčke. Pri hišah jih radi pogostijo, kjer pa niso dobrodošli, se eden izmed njih povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v tistem letu. Kurenti so vpisani v register žive dediščine Slovenije. 19 pomlad 2015 Rupert Gole in Matjaž-Tičo Župančič na odprtju razstave DEŽELA KOZOLCEV Uroš Pikl in Rupert Gole sta odprla razstavo. V Deželi kozolcev so 18. februarja odprli prvo razstavo letos »Aktivnosti je veliko, vsekakor ne bi mogli brez domačinov, ki pomagajo, da muzej postaja prostor druženja, gostoljubja in izobraževanja,« je dejal v. d. direktor Dežele kozolcev Uroš Pikl, ko sta z županom Občine Šentrupert Rupertom Gole odprla razstavo z naslovom Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?. Pikl je predstavil razstavo in poudaril pestrost dogodkov, ki jih načrtujejo v letu 2015; med drugimi bo to Poletna muzejska noč, praznovanje rojstnega dne muzeja junija, pripovedovali bodo Zgodbe pod kozolci, imeli zeliščarski dan, festival hude paprike, praznovali keltsko novo leto, martinovanje, postavljali razstave in urejali zbirke pod kozolci. Župan Gole je poudaril pomen širitve dobre prakse in da pridobljeno znanje delimo z drugimi. Kustodinja Alenka Lamovšek je v uvodu povedala: »Tudi to, kar je danes, bo enkrat dediščina. Le-te si ne morejo lastiti institucije, ampak je last vseh nas. Na vseh nas pa je, da jo bomo pravilno 'peljali'.« VABILO Moški pevski zbor vinogradnikov Šentrupert je poskrbel za kulturni program ob odprtju. BRALNI VEČER S PROF. IVANOM GREGORČIČEM V bralnih večerih se je doslej zvrstilo že kar nekaj zanimivih gostov, ki so pritegnili poslušalce. Tokrat je bil takšen gost prof. Ivan Gregorčič z Rakovnika, ki poučuje slovenščino na mirnski šoli. Velja za iskrivega posrednika znanja, zato ni čudno, če so med Cankarjevimi zlatimi priznanji velikokrat tudi njegovi učenci. Razvejana dejavnost na različnih področjih je 'pripomogla', da se ob njegovem osrednjem vzgojno-izobraževalnem delu nismo posebej ustavljali. Uvod v prijeten pogovor je bil mali koncert kvarteta flavt Traverso v organizaciji Glasbene šole Trebnje. Najprej smo prisluhnili ustvarjalnemu pisanju, ki se je razbohotilo v 20 let izhajajoči reviji Srečanja. V njej so objavljali učenci vseh petih osnovnih šol v bivši Občini Trebnje. Po mne- 20 Razstava bo v Deželi kozolcev na ogled do konca meseca marca. Foto Franc Pepelnak DEŽELA KOZOLCEV nju strokovnjakov je revija sodila v vrh ustvarjanja mladih. Nemalo zaslug za pestre prispevke – posebno pesmi – je imel tudi naš gost kot mentor. Že tedaj pa je bila tudi finančna kriza in se tako niso mogli vsi načrti uresničiti. Pomembno delo z njegovim uredništvom je zbornik Mirna – ime pesniškega zvena in pomena; v njem so bili predstavljeni štirje pesniki z ožje Mirne. Čeprav je od izida minilo že precej let, nekateri pesniki niso prišli do samostojne zbirke. Občinska kulturna skupnost Trebnje je v svojem času podpirala ustvarjalnost mladih in odraslih; slednji so se oglašali v ŠentRUPERT reviji Samorastniška beseda. Sprva je bila revija namenjena samo odraslim v bližnjem prostoru, kasneje pa so objavljali v njej danes znani pesniki iz vse Slovenije. Danes svoje poslanstvo širi Ivan Gregorčič kot literarni urednik dolenjske revije Rast, naslednice Samorastniške besede; s svojim izostrenim okusom usmerja ustvarjalnost novih rodov, v rubriki naš gost pa je predstavil številne zanimive osebnosti z različnih področij. Osrednji del večera je bil namenjen Ivanu Gregorčiču pesniku, ki je doslej izdal dve zbirki _ Beg gazel in Si slišal pesem?. Ker je že kar nekaj časa minilo, odkar sta zbirki izšli, smo na koncu z veseljem prisluhnili še neobjavljeni pesmi. Četudi bralni večer ni bil kratek, je v množici informacij zmanjkalo časa za predstavitev zbornika Reka besed in grafične mape Reka poetičnih podob s pesniki Dolenjske, kamor sodi tudi prof. Ivan Gregorčič, ki je vse življenje ostal zvest rojstni pokrajini. Pogovor je povezoval kolega in sodelavec Jože Zupan, s katerim sta se na šentruperski šoli z Ivanom Gregorčičem najprej srečala kot učenec in učitelj. VABILO NA NASLEDNJI BRALNI VEČER V pomladnem BRALNEM VEČERU v Deželi kozolcev se bomo v torek, 7. aprila, ob 18. uri spomnili 60. obletnice smrti akademika dr. Pavla Lunačka. Naš gost bo njegov sin - primarij dr. MATJAŽ LUNAČEK; seznanili se bomo tudi z njegovo imenitno knjigo esejev TELOVADCI NAD PREPADOM. Prisrčno vabljeni! Dežela kozolcev KARTICE PRIJATELJEV DEŽELE KOZOLCEV Ponovno vabimo občane Občine Šentrupert, da lahko na vstopni točki muzeja prevzamejo kartice prijateljev Dežele kozolcev. S karticami imate občani ugodnosti pri vstopninah na prireditve v muzeju. Hkrati pa želimo spodbuditi obisk muzeja in sodelovanje. 21 pomlad 2015 MLADOSTNI UTRIP Mladostni utrip Pomembni obvestili iz Vrtca Čebelica Vpis predšolskih otrok v vrtec poteka samo še do torka, 24. marca 2015, zato pohitite s prijavo. Vlogo za vpis najdete na spletni strani vrtca ali jo osebno prevzamete v vrtcu. Cicibanove urice – Organizirane so za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, in so stari od treh let naprej ter živijo v naši občini. Lahko pa se Cicibanovih uric udeležijo tudi otroci, ki so stari do treh let, vendar v spremstvu svojih staršev. Potekale bodo 7. aprila, 11. maja ter 8. junija 2015, od 15. do 17. ure. Vabljeni! 10. februarja 2015 smo pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku za otroke vrtca in tudi za zunanje obiskovalce, ki so nas prijetno presenetili s številčno udeležbo. Prireditev se je začela s slovensko himno, nato pa so nam pripravili Cicigledališčniki in Cicimuzikalčki dramatizacijo Prešernove pesmi Povodni mož, najstarejše štiri skupine vrtca pa so se predstavile z različnimi pesmimi, plesi in instrumenti. V vrtcu se je dogajalo … Prvi zimski dan se je začel brez snežink, zato smo strokovne delavke v vrtcu na skupnem praznovanju Pozdrav zimi pripravile kar umeten sneg, ki so ga bili otroci izredno veseli. Dogodek smo popestrile še z izdelavo dveh snežakov, ki sta bila sestavljena iz avtomobilskih pnevmatik. Vseskozi nas je spremljala pesem Mi delamo snežaka. Celotno dogajanje se je spremenilo v prijetno otroško rajanje, polno smeha in zabave, praznovanje pa smo zaključili s »snežnim napitkom«. Ko pa je prišel pravi sneg, smo ga z otroki na vrtčevskem igrišču dobro izkoristili. Delali smo snežake, se sankali, pa tudi kepali. Najmlajši so se z njim seznanili kar v igralnici 22 Čas pustovanja smo pričeli z ogledom kurentov iz Ptuja v Deželi kozolcev Šentrupert. V vrtcu pa smo rajanje pripravili na pustni torek. Tedaj so se otroci spremenili v pravljične šeme, junake. Batmani, Spidermani, klovni, kraljične, čebelice, vile… so rajali v večnamenskem prostoru. Po rajanju smo se odpravili na sprehod po Šentrupertu. S sabo smo imeli male inštrumente ter z njimi na vso moč ropotali in odganjali zimo. n Zdenka Simončič PRAZNIČNI UTRIP ŠentRUPERT Praznični utrip MARIJA BREZOVAR: UČITELJICA S ČUTEČIM SRCEM V tem tednu je Marija Brezovar dočakala 90 let. Svojo razgibano življenjsko pot je najbolj zaznamovala kot učiteljica razrednega pouka. Svoje poslanstvo je opravljala nadvse odgovorno. Spoštovana slavljenka, kdaj se Vam je porodila želja po poučevanju? »Zelo rada sem pazila majhne otroke; pred otroki sem se vedno igrala, kot da sem njihova učiteljica. Velikokrat sem jih z veseljem pazila, ko so šli njihovi starši zvečer v kino.« Otroške sanje pa se niso mogle takoj uresničiti, saj je bil čas vojne – namesto da bi se znašli na učiteljišču, ste skupaj z materjo pristali v taborišču na Rabu. Kako ste kot odraščajoče dekle doživljali življenje v taborišču? »Že to je bilo grozno, ker so nas iznenada pobrali, nihče pa ni vedel, zakaj je bilo tako.« Že v mladih letih ste se srečavali s smrtjo – kako je to vplivalo na vas? »Sprva sem za vsakim jokala; ker jih je toliko umiralo, pa sem počasi otopela. Še posebej pa mi je bilo hudo, ko je umrl 34-letni stric, mamin brat.« Kaj vam je dajalo moč, da ste vzdržali? Je bilo morda olajšanje, ker je bila z Vami tudi mama? »Vsekakor – mama bi najraje še tisti ubogi košček kruha, ki je tehtal osem dkg, kar meni prepustila, a nisem dovolila, ker sem se preveč bala zanjo. Dogovorili sva se, da mi je zvečer pol hlebčka posodila, zjutraj pa sem ga vrnila. Nazadnje pa sem ji ostala pol hlebčka – štiri dkg – dolžna. Kruhek mi je v tistem času rešil življenje.« Kapitulacija Italije Vam je prinesla spustitev, okupacija pa je še vedno trajala. Kako se je nadaljevala življenjska pot? »Čez nekaj dni, ko sva se vrnili, so bombardirali Črnomelj in je med drugimi zadelo tudi našo hišo. Vzeli so nas bližnji sosedje; bivali smo v kleti, dokler ni bilo varno iti k moji starejši sestri Fančki. Skromnost in hvaležnost sta se prepletali na vsakem koraku.« Tisti spomini so verjetno še vedno živi, saj je življenje v trpljenju za vedno zapisano v spomin. Kako se je v tistem času odvijalo Vaše življenje? »Takrat se je na osvobojenem ozemlju začel učiteljski tečaj, ki sem se ga z veseljem udeležila. S hvaležnostjo se spominjam učiteljev – Franceta Brenka (mož Kristine Brenkove, osrednji organizator kinematografije), pisatelja Venceslava Winklerja in Bogomila Gerlanca, kasnejšega urednika in organizatorja knjižnic – še danes vem, kako smo 'zapeli' o Brenku: Na vrsti je naš mili Brenk, njegov nasmeh kot zlati cvenk …Vsi smo bili zelo zagreti in smo se pridno učili. Pripomočkov nismo imeli, dobili pa smo zvezke in vse skrbno zapisovali, delali izpite in dobili potrdilo o uspešno opravljenem tečaju.« Marija Brezovar - fotografija iz leta 1960 Po rodu ste Belokranjka; Tone Seliškar je v tistem času to pokrajino imenoval Dežela zlatih src. Ste dovolj časa živeli v rojstni pokrajini, da Vas je lahko zaznamovala za vse življenje? »Bila sem doma rojena, s srcem sem bila navezana na vse svoje najbližje – še danes spremljam novice iz Bele krajine – Belokranjec mi je priljub ljen časopis in v Dolenjskem listu me še posebej pritegnejo novice, ki se odvijajo v Črnomlju, in tudi na TV - Vaš kanal rada pokukam.« Vaša učiteljska pot se je prepletala z lastnim šolanjem in s poučevanjem na osvobojenem ozemlju. Kje ste bili najprej? »Svojo učiteljsko pot sem začela v Beli krajini – v Tribučah. Na to, kje boš učil, nismo mogli vplivati, ker smo bili nastavljeni z dekretom. Šola pa je bila 'celodnevna' – dopoldne si učil predmetno stopnjo, popoldne pa še razredno stopnjo. Plačila nismo poznali – z dobrimi ljudmi smo delili hrano – vsi smo več kot skromno živeli, a se nihče ni pritoževal. Kasneje sem poučevala v Brkinih – od koder me še redno obiskuje nekdanja učenka, ki je bila potem tudi sama učiteljica. Predano sem delala. Zato sem po mnenju komisije za nagrado dobila najprej dopust, saj ni bilo prometnih zvez in vse leto nisem mogla domov; potem pa lažje delovno mesto – Srednjo vas v Bohinju– a sprva nisem vedela, kje je to.« 23 pomlad 2015 PRAZNIČNI UTRIP Bohinj Vas je zelo zaznamoval, saj ste tam srečali svojega življenjskega sopotnika Bojana Brezovarja, s katerim sta odšla v možev Šentrupert, kasneje pa sta se rada vračala v Bohinj. Kakšno čudno naključje: Kar trije učitelji ste iz Bohinja vsak ob svojem času pristali v Šentrupertu: dolgoletni ravnatelj Aleksander Lunaček, bodoči ravnatelj Bojan Brezovar in Vi. Prišla sta v času, ko v Šentrupertu ni bilo šolske stavbe – obe stavbi, v katerih se je v preteklosti odvijal pouk, sta bili med vojno požgani – novo šolo pa so prav tedaj šele začeli graditi – kako je bila šola brez šolske stavbe? »Kar več hiš se je zvrstilo – najprej v dvorani nad mlekarno, kjer je sedaj sedež Občine Šentrupert, pri Jakliču, pri Jakijevih, v hiši, kjer so zdaj Kovaljevi – tam je bil tudi matični urad. Učnih pripomočkov nismo poznali, otroci so tudi v visokem snegu peš prišli, malice nismo imeli. Prva leta je bilo ogromno otrok, ker so bili zaradi vojne brez rednega šolanja, mnogi so bili med vojno pregnani, razred je obsegal vsaj petdeset učencev ali še več – vendar težav z disciplino ni bilo.« Naj bo še anekdota: Spomin sega daleč v preteklost, v čas, ko sta bila v Šentrupertu samo dva telefona. Nekajkrat Vas je poklicala sestra Fančka in ob odprtih vratih v zbornico se je slišala blagozvočna belokranjska govorica – takrat ste bili samo Vrščajeva Mici. Se še kdaj zgodi, da se lahko pogovarjate v rojstnem narečju? »Kadar pridem v Črnomelj, še vedno oživi belokranjska govorica.« Spomnim se, da so Vas mnogi klicali Bojanova tovarišica. Je bila za Vas prednost ali težja naloga, ker ste bili ravnateljeva žena? »Še bolj sem čutila odgovornost do vsega – vedno sem skušala biti prva tudi pri prostovoljnem delu.« Je dokončno Šentrupert – Vaš kraj? »Že dolgo – tu sem si ustvarila družino. In čeprav je mož odšel že skoraj pred 25 leti, ga še danes zelo pogrešam.« Sprehodiva se skozi leta poučevanja; Vaše najljubše opravilo je bilo v prvem razredu; ker pa je bilo včasih pomanjkanje učiteljev, je bilo treba poučevati tudi kaj drugega – česa se še spominjate? »Če je kdo manjkal, si ga nadomeščal – naj bo na razredni ali predmetni stopnji. Učitelj se je moral znajti v vsakem položaju – med seboj smo bili zelo povezani, kot da smo vsi skupaj ena sama velika družina.« Povrniva se v prvi razred; najbolj ste se razdajali učencem, ki so ali osiroteli ali živeli v težavnih razmerah. Nič niste gledali, koliko časa ste bili v šoli – vztrajali ste, dokler učenec ni znal. Mislim, da se Vas marsikateri učenec s hvaležnostjo spominja. »Res je, še vedno se zgodi, da se me nekateri učenci spomnijo – če ne z razglednico, pa z voščilom po telefonu. Takrat mi je toplo pri srcu.« Za svoje pedagoško delo ste pred 30 leti prejeli najvišje priznanje v šolstvu – tedanjo Žagarjevo nagrado; to pomeni, da je tudi družba zaznala Vaše zagnano vzgojno-izobraževalno delo. »To priznanje mi je veliko pomenilo, vendar nisem delala zato, da bi me hvalili.« Če bi sklenila pogovor, bi lahko rekli, da ste najbolj dali pečat vzgojno-izobraževalnemu delu kot učiteljica s čutečim srcem – to pa Vas je tudi pripeljalo v drugo, zelo znano področje razdajanja – zato ste še danes častna predsednica KO Rdečega križa – to pa je že druga zgodba. Čestitke ob jubileju in hvala za vse, kar ste dobrega storili številnim generacijam! n Jože Zupan Nekdanja šola, zgrajena 1954. leta. Foto J. Z. 24 PRAZNIČNI UTRIP ŠentRUPERT DREVO ŽIVLJENJA Na vrvico življenja tiho nabiram dneve, tedne, mesece, leta … 75 let življenja, radosti in težkih dni. Včasih pobrskam po spominih in po zgodbah in pesmih, ki so namenjene mojim najbližjim. Od tod se vidi vsa Zaloka, rodni kraj. V Šentruperčanu, tam na njivi ob cerkvi, je bila naslikana moja babica. Dedek je imel na sliki uro, zlato uro. Podaril mu jo je brat duhovnik. Za uro so kupili opeko za streho na hiši. Ata in mama Ata je bil med vojno skrivač. Da je lahko pomagal, se je večkrat preoblekel v babičino obleko. Večkrat je delal ponoči. Podplate pa je imel dobro podkovane, da je lahko begal. Enkrat je doma delal klobase, bil je v nemških podkovanih čevljih. Bila sem njegova miljenka; stala sem preblizu, pa je nastradal prst na nogi. Kakšen je, vam pa ne pokažem. Mama je plela na njivi. Prišli so vojaki – zdaj eni, zdaj drugi, in ji grozili: »Kje imaš moža? Povej! Sicer …« Držala sem se za mamino krilo, ko je vojak uperil puško v ma- Ljudska pesnica in pisateljica Majda Krnc je v februarju dočakala 75 let. Naj bo mino čelo. Vojaki so odšli, mama pa je tiho stala sredi otrok. "čestitka" sestavljena iz drobcev njenega življenja, kakor jih je zapisala jubilantka. Drevo življenja Veje so se razrasle v mogočno drevo – to so otroci in vnuki, na korenine, na naše prednike, pa smo skoraj pozabili. Rada posežem kdaj v spomine. Takšna je tudi Moja zgodba – moj dolg možu Ivanu: Pogled s ptičje perspektive Bila so lepa, sončna leta, a tudi težki dnevi, ko sem vpila na luno in zvezde, pa niso bile nič krive. Temne ure bom preskočila – naj ostanejo le bolj svetli trenutki … Ptičja perspektiva »V nedeljo nisem utegnil, pa sem danes prišel malo naokoli. Zebe me.« Bilo je januarja 1964. Kakšen izgovor! Sedela sem na peči in pletla nogavice iz domače volne. Ata mu je postregel, sama sem pa mirno pletla naprej. Oči sem pa tudi jaz kmalu imela na pecljih. Z atom sta postala malo preveč domača. Kaj me tako gledaš? Še kar naprej sem pletla. Oči pa so sproti gledale in ocenjevale prišleka. »Dober dan! Sva Krnčeva z Vederine (Ivanova brata Stanko Pa se je pokorajžil in potožil: »Veš, Majdi, če me kdo gleda, mi in Pavle); slišala sva, da imate nov električni mlin za žito. Tudi postane nerodno. Nisem navajen. Občutek ima, da me ocenjuje. midva ga delava, pa sva prišla še vašega pogledat, kako je gra- Imam sploh kakšno vrednost pred tabo, pred tvojimi očmi?« jen,« sta modrovala. Dajala sem ga na tehtnico. Je vreden, ima vrednost pred druOči in ušesa sta imela na pecljih. Pa nikamor se jima ni mu- gimi? Odgovora ni dobil. dilo. Ogledi Mimo studenca Ivan je bil boječ in sramežljiv. Če se je le dalo, je obšel hiše in šel mimo vaškega studenca. Pozdravil je: »Dober dan! Iskal sem bližnjico, pa sem se znašel pri studencu. Postal sem žejen, posoda za dvig vode pa prenerodna, da bi lahko pil. Mi lahko kaj pomagate?« Tako je tvezil. Ata je znal vsakega postreči. Opazovala sem in bila tiho kot miš. Velikonočni ponedeljek »Prišel sem vprašat, če lahko pridem po pirhe. Brez dovoljenja si ne upam priti na tak praznik,« je moledoval. Dobil je pirhe in bel robček, obdan s čipkami. Božji blagoslov Spet se je skrival pred sosedi. Čakal me je izven vasi, ko sem šla k maši ob deseti uri. »Čakam te, Majdi. Zjutraj sem pel na koru. Potem pa sem krenil po tvoji poti proti Zaloki.« Podal mi je roko in me pogledal v oči. »Ostal sem brez zajtrka – v strahu, da te zgrešim,« je dejal. »Zdaj grem pa še k drugi maši. Molil bom, če je taka božja volja, za milost in blagoslov obeh. Veš, Majdi, rabila ju bova, ker življenje ni lahko.« Nenajavljen obisk Obisk je bil nenajavljen – če ni bilo to atovo maslo. Prišli so ata Franc Krnc, Ivan in njegov brat Pavel. Dolgo so imeli de- 25 PRAZNIČNI UTRIP pomlad 2015 bato. Moj ata Anton Bedene je poudaril: »Ivan, če boš bolan, ti bo stregla; če boš neslan, bo pozabila, če pa boš pregloboko pogledal …« O, Bog, samo tega ne, sem moledovala pred svojim Bogom. Lunca me je nosila Bila je jasna, svetla noč, sredi pomladi je bilo. Polna ljudi nosi – sosed je včasih zlezel na streho. Tudi mene je luna nosila. Premetavala sem se po postelji, kot da bi terjala odgovor: Pa zakaj ravno luna?! Poštar je imel veliko dela V srcu sem nosila vesel, upajoč nasmeh mame Vike in očeta Franca z obiska na Vederini. Prispela je pošta tudi od Ivanove sestre Anice, da name računajo in me čakajo. Ko ni bilo odgovora, je poskusil ata Franc Krnc. Med drugim je zapisal: »Pridi, moj dobri, zlati otrok!« Spet čakanje in molk. Ivanovo pismo Ivan je bil delaven in priden, za vsako delo je bil pripraven. Svinčnik pa mu je drsel iz rok. A takrat se je zelo potrudil, to sem videla pozneje. Bile so lepe besede, obljube in dnevi, polni pričakovanja … Moram priznati, da sem jih dolgo mrcvarila. Česar si Ivan ni upal povedati ali vprašati, je zlil na papir. Papir lažje vse prenese. V pesmi je zastavil vprašanje: »Po ptički jaz poslal sem glas: Kdaj bo, le kdaj poroka?« Odgovor Polno luno je nekdo pošteno obgrizel s strani in sem se vse noči še vedno premetavala po postelji, kot bi bila jegulja na suhem. Vabil me je Ivan, vabili so me vsi domači, da potrebujejo pomoč. Bližala se je nova maša Ivanovega brata. Mama Vikica je bila neozdravljivo bolna. Začutila sem, da popuščam. Name je vplivala neka čudna, nevidna moč. Pokleknila sem in molila: »Dobri, vsemogočni in usmiljeni Bog. Daj mi svoj blagoslov in pomoč!« Kot da bi slutila, da vse dni ne bo sijalo sonce. Da pada tudi dež premočno, drugič pa je suša. Sneg ali led zamori tvoje načrte. Pa spet blag dežek umije nebo in se pokaže svetlo sonce. Napisala sem dolgo pismo in šele ob koncu dodala: »Zgodi se!« Tresoča roka Oklici Vse je potekalo bolj po tiho. Niti sosedje niso vedeli, da se bliža poroka. Samo en oklic, drugače so bili takrat tri nedelje. Za ženina in nevesto so rekli, da so ju vrgli čez prižnico. Ivanu je gospod župnik Bakan dejal: »Ni vama treba hoditi na pouk in izpraševanje. Priznam, da nama vseeno ne bi škodilo. Bilo mu je tudi nerodno. Pričakoval je, da bom prišla v farovž za kuharico – Brigita, ki mu je pomagala, se je poročila. Lojzka je odšla v samostan. Učil me je verouk in tudi pozneje sva se večkrat v živo pogovarjala. Če je bila v hiši bolezen, sem včasih tudi manjkala, zato česa tudi nisem znala. Nisem vedela odgovoriti, kako in koliko dni je Bog delal svet. Izgovarjala sem se, da takrat pri verouku nisem bila zraven, ko so se to učili. V šali še danes trdim, da nisem z Raven (sosednja vas), nisem bila poleg, ko je Bog ustvarjal svet in nisem bila pri verouku, ko je to razlagal … Pa kljub temu mi je bilo dano pri nastajanju novega življenja. Božja stvariteljska roka je bila nad mano, čutila sem božjo bližino, ko je ustvarjal duše mojih otrok. Zdelo se mi je, da v živo gleda radostni ples novega življenja in upanja. Poročno jutro Svatje s harmoniko so prišli v hišo. Zazvonilo je avemarijo; umaknila sem se v drug konec hiše. Zmolila sem molitev Mariji v pozdrav in dodala: »Rada bi bila vsaj malo podobna moji mami Kristini. Rada bi imela veliko otrok. Dajaj mi moč, da bom vzdržala!« Poročni oltar Bilo je pred deseto uro dopoldne. Oltar je blestel v pripravi na nedeljo. Zadonele so orgle in zapeli pevci, ko sem stopala pred oltar in dahnila svoj: »Da, zgodi se – kot Marija pred božjim poslancem Gabrielom.« Med sveto mašo so se mi ulile solze, padale so na tla, nisem jih mogla vseh prestreči. Prinesel sem ti stol Zbrali smo se pred cerkvijo. Zapela je harmonika. Na trgu so se zbirali ljudje. Pri Jakliču so imeli priprave za naš obisk. Jakličeva gospa pa ni vzdržala v gostilni, pridružila se je radovednežem – firbcem – in pozabila na delo. Pa ji je mož prinesel stol, rekoč: »Na, sedi, da ne boš stala tako dolgo!« Mama Vikica: Zdaj si naša Ko smo se bližali domu na Vederini, je mama Vikica prihitela naproti: »Zdaj si pa samo naša! Pridi!« Podala mi je roko. Veselje ji je sijalo z obraza. Prispelo je drugo Ivanovo pismo. Sosedova – Krajškova Emica ga je prinesla iz Šentruperta. »Nisem si ga upal ne odpreti ne brati. Roka mi je drgetala, tresel Prvi poljub Bila je nedelja po poroki. Podala sva se k sorodnikom v Kosem se kot šiba na vodi. Naprosil sem ata, da je to storil zame. stanjevico – s culo Tiho je bral in se nasmehnil: »Hvala Bogu, da nas je slišal.« s potico in piškoti. Tam, na začaranem križpotju, je culo po»Hvala ti, Majdi, da moje molitve in prošnje niso bile zaman. ložil na tla in zaprosil za prvi poljub. Hvala Bogu za vse,« je zapisal. 26 PRAZNIČNI UTRIP Zasebna in skupna molitev Vsak večer je ata Franc kot hišni svečenik molil naprej rožni venec za skupni božji – hišni blagoslov. Midva pa sva vsak večer sklenila roke v tihi molitvi. Tudi za vsakega otroka sem tiho molila, še preden mu je Bog dal dih življenja. Bogu hvala za vse Za vsakega otroka bi bila pripravljena še enkrat živeti, pozabiti na vse neprespane noči. Za vsakega sem bila pripravljena tudi umreti. Posebno veselje je tudi vnuk David. Usidral se je sredi mojega srca. On čuti, kdaj potrebujem, da me pogladi po glavi s svojo mogočno, čudežno roko, kdaj rabim malo več pozornosti … Opravičilo ŠentRUPERT ska, homska, šentruperska zemlja je sveta. Vsa je poškropljena z znojem in s krvjo – s tujo in z našo. Manjka nam volje do življenja, prav tega nam manjka tu, pod svobodnim soncem, kot je zapisal Finžgar. To, kar imamo, moramo srčno ljubiti in varovati tako zrak, vodo, zemljo. Domovino moramo častiti kot Slomšek, Prešeren, Meško, Gregorčič … S seboj pa nosim v srcu Gregorčičev verz Mojo srčno kri škropite … Pokopališče Ko hodim po pokopališču, me vedno prevzame spoštovanje do naših prednikov. Kot da jih še vedno srečujem. So še del tudi naše sedanjosti in prihodnosti. Tudi ob našem kozolcu na njivi so rimski grobovi, ki pa še niso raziskani. Tam se rada sprehajam in šepečem: »Bog bodi vsem milostljiv.« Moje šolanje Zakaj sem vse to opisala? Ker sem kdaj možu Ivanu pokazala premalo pozornosti. Za otroke in za Vederino se je zgaral. Hvala mu zlasti za zadnje leto! Bilo je kot balzam za mojo preobčutljivo dušo. Dobrih deset let sem bila stara, ko so zgradili novo šolo. Prej smo se otroci potikali po hišah in gostilnah. Sedaj pa občudujem prenovljeno šolo z vsemi njenimi slikami po stenah. V prvem razredu me je učila učiteljica Hvala; bila je prijetna, s kitko, speto zadaj. Imela je srebro v laseh. Bila pa je stroga. V drugem razredu smo bili v gostilni Jaklič. Pila in srkala sem Kdo sem?! kot med otroške pesmi učiteljice Marije Brezovar – za otroke je Kdo so moji predniki? bila Micka. Vzeli smo jo za svojo. Njena mehka kolena, njeni Kam grem? objemi in mehko naročje. Znala je pihati na dušo. Kdo vse je tu bival? Učiteljica Čepeljnikova se je ustavila pred mojo klopjo in Imam še rdečo kri? me dolgo gledala. Pero se je naveličalo čakanja, zato je črnilo Nešteto vprašanj se rojeva v moji glavi. Mnogo reči me vznemirja. Čigava kri se pretaka po mojih žilah, žilah mojih otrok kanilo na zvezek. »Kaj pa je to?« je vprašala. in vnukov? Kdo so naši dedje in pradedje? Kakšne so naše ko»Capka,« sem rekla. Na glas se mi je smejala: »Kaj pri vas ne renine? Imamo voljo do življenja – zdaj, ko smo na svojem?! Spo- packate, ampak capkate? Pri njej so začele padati dobre oceštujemo dovolj drevo, drevo življenja – ali pa žagamo veje, na ne. katerih sedimo?! Prav je, da spoštujemo naše prednike, to so Profesorica Hadžič-Lotrič nas je učila zgodovino in zemljepis. naše korenine. Drevo brez korenin ne rase. Znala nas je pritegniti in učiti. Nad šolo je zaokrožilo letalo. V Morda so zaradi zaprek ali pomanjkanja dobrega krivenčaste njem je bil njen izvoljeni. Zardela je do ušes. Adijo, zbranost! – a so še vseeno – naše! Dobra duša je bila Minka Češnjevar – Krejan. Naučila nas je veliko narodnih pesmi. Peli smo jih med pevsko uro, pred pouKje bivamo? kom in po njem, tudi kadar smo pisali za ocene. Z njeno pesmijo Slovenija leži na prehodnem ozemlju. Mnoge selitve plemen smo plavali v boljši svet, v svet prijateljstva. »Držite se naukov in narodov so prehodila ali kar posedla našo zemljo. Rimljani, svojih staršev,« nas je spodbujala, »pa bo vse dobro.« Ravnatelj Bojan Brezovar je bil vedno uglajen. Tudi brke je Germani, Napoleonov pohlep je stopil do nas. Turška sablja je sekala po naših glavah. Atilove horde so segale vse do Italije. imel polikane, saj jih je likal tudi med poukom. Pa ti pride na Italijanski škorenj je dolgo tlačil naše ljudi, nemški okovani lepem brez brk – kot kokoš, ko ji je lisica populila perje. Komaj čevlji so brcali naše ljudi. smo čakali, da so brki spet zrasli. Tudi nas je likal. Nobenega Končno nam je posijalo pomladno sonce svobode. Nihče nas šolskega čuvaja nismo rabili. Takega nosim v srcu. ne napada. Le sami se grizemo med seboj. Le kdo je bolj prave »Iz tebe pa še nekaj bo,« mi je dejal ob koncu osnovne šole, barve, kdo bo več nagrabil. Za vse je dovolj dobrin, le ljubezni ker sem končala z odliko. nam manjka … Petinsedemdeset jih imam, pa še vedno čakam, kaj bo. Nisem Bila sem v Avstriji, Nemčiji, Italiji. Znam nekaj besed angle- še vrgla puške v koruzo … ščine. Ko pa zaslišim slovensko pesem, mi srce hitreje bije. Kje je moj dom? Vem, tam je moj dom, kjer me ima kdo rad. Tudi jaz ljubim te ljudi, ta kraj, vso slovensko zemljico. Tudi naša – vederin- n Majda Krnc, izbor J. Z. 27 NOVICE OD TOD IN DRUGOD pomlad 2015 Novice od tod in drugod Srce Slovenije se vključuje v nove evropske partnerske mreže V novem programskem obdobju 2014-2020 je Slovenija upravičena do sodelovanja v 5 programih transnacionalnega sodelovanja (Območje Alp, Mediteran, Srednja Evropa, Podonavje, Jadransko-Jon- ski program), 4 programih medregionalnega sodelovanja (INTERREG EUROPE, INTERACT III, URBACT II, ESPON 2020), 4 programih čezmejnega sodelovanja (Slovenija-Avstrija, Slovenija-Italija, Slovenija-Hr- vaška, Slovenija-Madžarska) ter ostalih programih Evropske skupnosti, npr. Horizon 2020, ki mu bo skupaj namenjeno skoraj 80 milijard EUR. Omenjeni programi so povezani predvsem z naslednjimi tematikami: inovativnost in raziskave, konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij, nizkoogljična družba in energetska učinkovitost, okolje in učinkovita raba virov, naravni in kulturni viri, trajnostni promet in mobilnost itd. Razvojni center Srca Slovenije ima na področju pridobivanja evropskih sredstev dolgoletne izkušnje ter dobro vpetost v evropsko mrežo. Doslej smo sodelovali že v 20 transnacionalnih evropskih projektih v skupni vrednosti 2,5 mio evrov s 160 partnerji iz 28 evropskih držav. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da v sodelovanju z občinami omogočimo pridobitev dodatnih evropskih sredstev na območje, predvsem na področju podjetništva, turizma, kulturne dediščine, aktivnega staranja, energetske učinkovitosti, raz voja podeželja itd. Večina raz vojnih sredstev v prihodnosti bo namenjeno povezovalnim projektom med občinami, zato bo ključnega pomena sodelovanje. n Ana Savšek, Razvojni center Srca Slovenije Uspešno z nami do vašega cilja Na Centru za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje so udeleženci izobraževanja uspešno zaključili usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) socialni oskrbovalec na domu, kmalu pa bodo opravljali še izpit za pridobitev certifikata. Ker se na našem centru zavedamo pomena praktičnega izobraževanja, že več let sodelujemo z Domom starejših občanov Trebnje, kjer naši udeleženci pridobivajo konkretna znanja in spretnosti za to poklicno usposobljenost. Udeleženka programa Anita Jazbec je povedala: »Terensko delo mi je pokazalo, kako še v današnjih časih nekateri izmed nas živijo in kako potrebujejo pomoč, ki jim je nudena na takšen način. Vsi oskrbovanci in oskrbovanke, pri katerih sva bili skupaj z Alenko, spoštujejo njeno delo in se je zelo razveselijo ob vsakodnevnem prihodu, delu, nudenju pomoči, dostave hrane in ne nazadnje njene prijazne in tople besede. Trudila sem se, da bi v tem času zaznala vsako malenkost, ki bi mi prišla prav pri opravljanju dela kot socialne oskrbovalke na domu. Razgibano delo z veliko mero potrpežljivosti, prijaznosti«. Na centru že načrtujemo novo izvedbo programa v začetku aprila. Nedavno smo pričeli tudi z usposabljanjem za pridobitev NPK pomočnik kuharja. Udeleženci vneto preizkušajo recepte in pridobivajo kuharske veščine. Glede na povpraševanje v lokalnem okolju bomo v marcu pričeli tudi usposabljanje za pridobitev NPK varuh predšolskih otrok. Program je namenjen vsem, ki želijo opravljati storitev varstva predšolskih otrok na domu, seveda pa za to potrebujejo certifikat. 28 Utrinek s praktičnega usposabljanja za NPK pomočnik kuharja (foto: M.P.) Vabljeni tudi v tečaje, kot so tuji jeziki – nemščina in angleščina, slovenščina za tujce, računalništvo, knjigovodska dela ter tečaje za prosti čas - klekljanje, kvačkanje in šivanje, začetek je bil 19. marca 2015. Več informacij o naših programih najdete na www.ciktrebnje.si oz. lahko pokličete vsak delovni dan na tel. št. 07 34 82 100. n Martina Podlesnik in Kristina Jerič NOVICE OD TOD IN DRUGOD ŠentRUPERT Pomladno prebujeni V naše kraje se vrača pomlad, zato se spodobi, da naredimo inventuro zimskega dogajanja v Krajevni knjižnici Šentrupert. Tilka Jamnik, promotorka branja, nagrajena s Čopovo diplomo, ki s svojo predanostjo knjigam in branju potuje do src bralcev vseh generacij v Sloveniji in v tujini, nam je v januarju v avli vrtca Čebelica pri OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert predstavila pomembnost družinskega branja za razvoj otroka in priporočila kakovostne slikanice in drugo literaturo za družinsko branje. Branje je namreč dejanje ljubezni. Tako otroka uvajamo v svet branja, v svet leposlovja in znanja, obenem pa se poglabljajo čustvene vezi med otrokom in odraslim. Med zimskimi počitnicami smo z osnovnošolci na ustvarjalni delavnici razvijali njihovo ustvarjalnost in domišljijo. Nastale so zanimive sovice iz storžev, polžki-okvirji za slike in torbice iz jeansa. 18. marca 2015 smo prisluhnili predstavitvi uporabe zdravilne rastline Aloje Arborescensis v Kulturnem domu Šentrupert. Predavatelj Matija Šega je podrobno predstavil rastlino, vse njene učinkovine, recepte in pripravil tudi napitek iz te rastline. Naše zveste bralce, ki sodelujejo pri Jurčkovem nahrbtniku in Bralnih potepanjih, bi radi opomnili, da imajo za oddajo knjižic in zloženk čas še do konca marca. Naši najmlajši bralci si bodo 7. aprila 2015 lahko ogledali nastop gledališča Fru-Fru s predstavo Svinjski pastir, Bralne potepuhe pa vabimo na zaključek bralne značke za odrasle »Ona piše« s Sašo Pavček v petek, 10. aprila 2015. n Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje Teden boja proti raku PRAVOČASNA UDELEŽBA V PROGRAMU SVIT REŠUJE ŽIVLJENJA Mesec boja proti raku debelega črevesa in danke Ljubljana, 27. februar 2015 – Pred obeleževanjem tedna boja proti raku, ki je vsako leto na začetku marca, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjamo na pomen rednega udeleževanja presejalnih pregledov v Programu Svit. Presejanje je dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. Če je odkrita pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka. Po številu na novo obolelih je to drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka je v letu 2009 za rakom debelega 29 pomlad 2015 črevesa in danke zbolelo 1.579 oseb, 791 oseb je zaradi bolezni umrlo predvsem zato, ker je bila bolezen odkrita prepozno za učinkovito zdravljenje. Program Svit je pokazal pozitivne učinke že dve leti po tem, ko je začel delovati, saj je po podatkih Registra raka v letu 2011 za boleznijo umrlo 20 oseb manj v primerjavi z letom 2009. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj smo s pomočjo presejanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji, ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti. »Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik, vodja Programa Svit, in nadaljevala: »Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo.« Podatki za Slovenijo za leto 2014 V letu 2014 je bilo v Program Svit povabljenih 253.335 oseb, od katerih se jih je 152.475 odzvalo na vabilo. Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev blata je bil poslan 144.144 osebam. Za analizo primerne vzorce je vrnilo 137.801 oseb, med katerimi je imelo 129.693 oseb negativen in 8.108 oseb pozitiven izvid. 56,64% povabljene populacije je prejete komplete testerjev za odvzem vzorcev blata vrnilo (presejana populacija) in tako opravilo ključni korak, da se odkrije krvavitev v blatu. Tisti, ki so imeli pozitiven test, so bili povabljeni na presejalno kolonoskopijo, da se razjasni vzrok krvavitve. Kolonoskopijo je opravilo 7.932 oseb, kar predstavlja veliko odzivnost na tovrstno preiskavo, saj je v podobnih presejalnih programih v drugih državah odzivnost na presejalno kolonoskopijo bistveno nižja. V letu 2014 je bilo po do sedaj zbranih podatkih odkritih 159 primerov raka debelega črevesa in danke in 1.887 oseb je imelo napredovalni adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Pri osebah, ki so se do sedaj odzvale v Program Svit, smo odkrili okoli 1300 primerov raka. Ocenjujemo, da je med vabljenimi, ki se v program ne vključujejo, še okoli 600 oseb, ki bi jim raka lahko odkrili v zgodnji fazi, če bi se vsi pravočasno vključili v testiranje. V ZR Novo mesto se bodo izvajale na področju presejalnega Programa Svit naslednje aktivnosti: 11.4.2015 – Svit-ova stojnica in model debelega črevesa bo postavljena: od 8. do 12. ure v OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško od 13. do 18.ure v trgovskem centru Qlandia Krško V zdravstvenih domovih Trebnje, Krško, Novo mesto, Metlika in Črnomelj deluje Svit-ova kontaktna točka, kjer diplomirana medicinska sestra svetuje o Programu Svit. Informacije so dostopne na spletnih straneh posameznega zdravstvenega doma. 30 NOVICE OD TOD IN DRUGOD Podatki za ZR Novo mesto za leto 2014 Od 1.1. do 31.12.2014 je bilo v program povabljenih 16.598 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 10.356 (62,49 %) oseb. Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica. Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1.1.2014 – 31.12.2014) SKUPAJ Šentrupert Mirna Mokronog-Trebelno Trebnje Novo mesto NOVO MESTO Odzivnost (%) 67,53 65,36 64,90 64,52 62,61 62,49 Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, Oddelek SVIT Če vas je pred sodelovanjem v Programu Svit zadržalo, da: • ste prezaposleni in nimate časa; • ste vabilo odložili in nanj pozabili; • imate občutek, da ste zdravi; • nimate težav s prebavo; • vas je strah pred odkritjem raka ali kolonoskopije; • ste vabilo ponovno dobili ali • kaj podobnega, ne odlašajte in izkoristite priložnost, da poskrbite za svoje zdravje – odzovite se na vabilo Programa Svit. Kontaktne osebe v regiji Novo mesto (NIJZ OE NM) Doroteja Kuhar, dr. med., spec.; [email protected] Tea Kordiš, dipl. san. inž.; [email protected] Katarina Hočevar, dipl. san. inž.; [email protected] NOVICE OD TOD IN DRUGOD ŠentRUPERT KGZS-ZAVOD Novo mesto Izpostava Trebnje Temeniška pot 1 8210 Trebnje tel.: tel (07) 346 06 70, E-mail: [email protected] VABILO NA ELEKTRONSKI VNOS ZBIRNE VLOGE 2015 V letu 2015 poteka oddaja zbirnih vlog preko elektronskega vnosa, ki se bo izvajal na izpostavi KSS v Trebnjem, Temeniška pot 1, 8210 Trebnje od 2. marca do 6. maja 2015. Na vnos vlagatelje vabimo po abecednem vrstnem redu vasi od A-Ž. Pred prihodom na vnosom preverite: • gerk-e, (prevzem ali oddaja površin) ter uskladite rabo kmetijskih zemljišč z dejansko rabo v naravi. UE Trebnje. • Zahteve zelene komponente (kmetije nad 10 ha njivskih površin – diverzifikacija kmetijskih rastlin - lahko prva kultura zavzema največ 75%, druga pa 25 % njivske površine, kmetije nad 15 ha njivskih površin morajo izpolnjevati tudi zahteve površin z ekološkim pomenom (površine v prahi, setev rastlin ki vežejo dušik, dosevki, posevki 2 vrst rastlin). Plačila zelene komponente dobijo vse kmetije, zahteve iz nje pa izpolnjujejo samo kmetije nad 10 oz. 15 ha njivskih površin. • Kmetije, vključene v Kopop program, in ekološke kmetije morajo pred oddajo zbirne vloge imeti v aplikacijo vnesen program aktivnosti (analize tal, gnojilne načrte v primeru gnojenja z mineralnimi gnojili, sestavljen 5 letni kolobar – ukrep Poljedelstvo in zelenjadarstvo). Vključevanje v ukrepe KOPOP bo možno tudi v letu 2016. S seboj prinesite: • • • • Zbirno vlogo 2014 Bančno kartico, gsm številko in naslov e- pošte Podatke o posejanih kulturah na njivah Ob Kopop programu – Pas – ušesne št. živali Prosimo, da si za vabljeni termin vzamete čas in se držite rokov. Brez tehtnega razloga vas ne bomo prestavljali oz. vam bomo lahko zagotovili vnos po rednem roku - to je po 7. 5. 2015. Vsak zamudni dan predstavlja 3% znižanje plačil za plačilne pravice in 1% znižanjem plačil za ostale vloge (KOPOP, EK, OMD) na delovni dan. KGZS-Zavod NM izpostava Trebnje n Ana Moder, vodja izpostave ŠentRUPERT GLASILO OBČINE ŠENTRUPERT • LETO: XVII./1 • pomlad 2015 • USTANOVITELJICA: OBČINA ŠENTRUPERT - zanjo: RUPERT GOLE • URED NIŠKI ODBOR: Jože Zupan, urednik ; člani: Janja Jerovšek, Petra Krnc, Mojca Ramovš, Jaka Trček; zunanji sodelavec: dr. Jože Uhan • OBLIKOVANJE IN PRELOM: Jože Pavlič • TISK: Grafika Pavlič Jože, s. p. • Glasilo izhaja štirikrat letno • Naklada: 1150 izvodov • Glasilo je za občane Občine Šentrupert brezplačno. 31 Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje in OO borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno bo v sodelovanju z občino Mokronog ter OŠ Mokronog v petek, 8. maja 2015, ob 10. uri v Avli Upravnokulturnega središča v Mokronogu odprlo razstavo v počastitev 70. obletnice zmage nad nacizmom in fašizmom ter se tako pridružilo množičnemu praznovanju te obletnice po vsej državi. Razstava bo trajala do 15. maja 2015, ko bo predvajan še slovenski celovečerni film »DOLINA MIRU.« Avtor glasbe je Novomeščan Marjan Kozina. Razstavo, ki bo premična, bomo v maju in juniju postavili tudi v drugih občinah Mirnske in Temeniške doline. DEŽELA KOZOLCEV NAPOVEDUJE 7. maja 2015 bomo v Deželi kozolcev poslušali zgodbe na dogodku Gremo vdevat zgodbe v kozolec. Poletje bomo začeli z rojstnim dnevom Dežele kozolcev, ki bo 6. junija 2015. Kulinarično-glasbeni festival Izbor, festival okusov in zabave, bo 20. junija 2015. Predstavili se bodo mednarodni kulinarični mojstri, na voljo bo pokušina hrane in vrhunskih vin ter atraktiven glasbeno-zabavni program. Dogajanje v mesecu juniju se bo sklenilo 21. junija 2015 z Muzejsko nočjo. OBVESTILO SODELAVCEM Spoštovani sodelavci, glasilo ŠentRUPERT izhaja štirikrat letno - ob nastopu novega letnega časa. Vse prispevke pošljite do petega v mesecu, v katerem glasilo izide. Poročila o preteklih dogodkih naj bodo zgoščena, k vsakemu dogodku naj bi šla po ena fotografija. Če napovedujemo dogodke, upoštevajmo datum izida. Fotografije, na katerih naj bo naveden avtor posnetka, pošljite v nezmanjšani obliki na naslov: [email protected]. Hvala za razumevanje! Prijetno branje želimo! n Uredniški odbor
© Copyright 2024