Zemlja pod va šimi nogam i
Arheologija na avtocestah Slovenije
Pobrežje pri Mariboru
EŠD 15526
cestni odsek
zemljepisne koordinate
temeljna topografska karta
vrsta
TTN5
in
čas
čas
k. o. Pobrežje pare. št. 471/2, 473/8, 476j1, 477/1, 477/2, 477/3.
najdišča
raziskav
vodja raziskav
obseg raziskanega prostora
arhiv
odlomek rimskega
keramičnega
lonca
Maribor 14
478/1' 483/1' 484/1' 485/2
naselbina
odkriija, odkritelj
vrsta in
SK 03 PESNICA-MIKLAVS
x 553434 y 156436 z 256
kataster
čas
na čin
Maribor- Prazgodovinska naselbina na Pobrežju
najdišča
hrani
pozna bronasta doba , mlajša železna doba , rimska doba
arheološki pregled 1997-1998, Bojan Djuric
izkopavanje 2000-2001
Mira Strmčnik Gulič
15.000 m'
ZVKDS, Območna enota Maribor
Nižinsko najdišče naselbinskega tipa leži na visoki
drugi dravski terasi, ki je njegova severna meja. V smeri
proti jugu in jugovzhodu ni zamejeno in sega globoko
proti plodni ravnici Dravskega polja, v katero se odpira.
Gre za naselje iz več obdobij, najmočnejši in najpomembnejši pa so sledovi prvega naselja, ki sodi v čas pozne bronaste dobe oziroma kulture žamih grobišč. Med več deset
tisoč fragmenti keramičnih posod prevladuje prav naselbinska keramika tega časa. Na osnovi keramike in njenega
okrasa lahko trdimo, da je tej naselbini pripadalo bližnje
istodobno žarno grobišče na ledini Groblje, ki je v literaturi
poznano kot Pobrežje (Pahič, 1972). Dosedanji izsledki
umeščajo obstoj naselbine na prehod iz stopnje Ha A2 v
stopnji Ha BI in Ha B2, okvirno v n. in IO. stoletje pr. n. š.
Med pomembnejše rezultate raziskav sodi odkritje nekaj tlorisov stavb tega časa, ki kažejo ruralno naselbino >>raztresenega tipa« (Teržan, 1999),
postavljeno na obrežje Drave in sestavljeno iz posameznih večjih in manjših stanovanjskih in gospodarskih objektov. Med njimi so ležala pripadajoča velika dvorišča, katerih intenzivno rabo izpričujejo številni
odlomki sočasne keramike na njih ter posamezne večje
in manjše kulturne jame.
Najdišče Pobrežje je bilo ponovno poseljeno šele v 3-
Katalog arheoloških najdišč
ali 2. stole~u pr. n. š. O tem priča tudi na tem mestu pred
sto leti odkrit keltski grob z mečem (Pahič, 1966), ki ga
danes uvrščajo v zgodnje latensko obdobje. Po tem sodeč,
je treba pripadajoče zgodnje- ali srednjelatensko naselje
iskati v neposredni bližini raziskanega dela najdišča.
Tako kakor se razpršenost prazgodovinskih keramičnih
fragmentov, ki jih je mogoče slediti po vsej raziskani površini, zgosti v bližini stavb, ob robu dravske terase in predvsem v zahodnem delu raziskanega areala, so tudi rimske
velika poznobronastodobna shrambena posoda, premer 75 cm
najdbe razpršene po celotnem najdišču. Zelo močne zgostitve smo zasledili predvsem v skrajno zahodnem delu
raziskane površine ob Malečniški cesti, zato predvidevamo
v bližini obstoj rimskodobnih objektov. Nanje opozarja
večja količina rimskih strešnikov, kakor tudi številna rimskodobna groba keramika, ki jo lahko okvirno postavimo v
poznorimsko obdobje, potrjeno tudi z rimskimi novci.
MIRA STRMČNIK GULIČ
Literatura in viri
CIGLENEČKI, SLAVKO; STRMČNIK GULIČ , MIRA.
ske poselitve južno od Maribora, v:
Slovani, Zgodnjesrednjeve!ka
Sledovi zgodnje slovan·
(ur.) , Zgodnji
na obrobju vzhodnih Alp,
GUŠTIN, M.
lončenina
Ljubljana 2002, 67-75.
OJ URIC, BOJAN. Poročilo o
arheološkem intrasite pregledu in sondiranju
Pobrežje, Ljubljana 1998.
MUŠIČ, BRANKO. Pobre~e. Poročilo o geofizikalnem kartimnju, Ljubljana 1998.
PAHIČ, STANKO. Keltske najdbe v Podravju, Arheolo!ki vestnik, 17, Ljubarheolo!kega
najdi!ča
ljana 1966, 271-336.
PAHI Č, STANKO.
Pobrežje, Ljubljana 1972 (Katalogi in monografije 6).
Letno poročilo
STRMČNIK GULIČ, MIRA. Arheološko najdišče Pobrežje,
2000, Maribor 2002, 182-187.
STRMČNIK GULIČ, MIRA.
Arheološko najdišče na Pobrežju , Letno poro-
čilo 2001 , Maribor (v tisku).
TERŽAN, BIBA.
An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia,
Arheolo!ki vestnik, so, Ljubljana 1999, 97-143.
207