1. No category

Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Slavko
Ciglenečki
POZNOANTICNA NASELBINA
TONOVCOV GRAD PRI KOBARIDU
Slovenski arheologi s m o se v zadnjem četrtstoletju intenzivno posvečali
raziskovanju
višinskih utrdb, najznačilnejšemu naselbinskemu
izrazu p o z n o a n t i č n e g a časa. Posebej v 5. in 6. st.,
k o so čez naše kraje v Italijo vdirali Huni,
V z h o d n i Goti, Langobardi, Avari in Slovani, so
n a j p o m e m b n e j š o obliko naselbin predstavljale n a
v i s o k i h in naravno zavarovanih hribih, pravih
skalnih gnezdih u m e š č e n e naselbine staroselcev.
T e so v m n o g o č e m spremenile naše poglede n a
doslej slabo p o z n a n o obdobje preseljevanja
n a r o d o v in n a v l o g o staroselskega substrata pri
etnogenezi Slovencev. O m e n i m o le Ajdovski
^ a d e c n a d V r a n j e m pri Sevnici, Rifhik nad
Šentjurjem, Tinje n a d L o k o pri Ž u s m u , Gradec
pri Prapretnem, K u č a r n a d Podzemljem, A j ­
d o v š č i n o n a d R o d i k o m , Korinjski hrib nad
V e l i k i m Korinjem, A j d n o nad Potoki, Polhograjsko goro in še b i lahko naštevali.^ Pred
n e d a v n i m , k o se j e z d e l o , da so vse p o m e m b n e
tovrstne p o s t o j a n k e v Sloveniji ž e znane, p a j e
presenetilo odkritje imenitno ohranjene p o z n o antične u t r d b e T o n o v c o v grad pri Kobaridu, n a
območju, kjer so bile doslej znane le manjše in
p r e d v s e m redko posejane poznoantične najdbe.^
1
2
Najobsežnejši sintetični pregled doslej pri S. CIG­
LENEČKI, Höhenbcfestigungen aus der Zeit vom 3.
bis 6. Jh. im Ostalpcnraum, Dcla 1. razr. SAZU 31,
Ljubljana 1987, 1-182, in posebej za prostor južne
Štajerske S. a O L E N E Č K I , Pòlis Norikón, Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami, Podsreda 1992. Pomemben pregled starejšega datuma še
pri P. PETRU, Arheološki oris poznoantične poselitve
Slovenije, Zgodovinski časopis 36, 1982, 295-310, in
problematika staroselcev ter prvih Slovanov pri J.
SASEL, Der Ostalpenbereich zwischen 550 und 650 n.
Chr. v: Rheinisch-Westfälische Akademie der Wissen­
schaften, Abhand-lung 78, "Studien z^r Ethnogenese",
Band 2, 1988, 97ss.
Z. BOŽIČ, Novi kobariški čudež, Primorske novice,
26. 3. 1993, priloga 7. Val; F. RUPNIK, Novi Ko­
bariški čudež. Dom, leto X X V m , št. 7, 15. 4. 1993; S.
CIGLENEČKI, Še o novem "čudežu" v Kobaridu. To­
novcov grad sodi med najimenitnejša slovenska poznožmtična najdišča. Dom, leto X X V i n , št. 10, 31. maja
1993. Med bližnjimi poznoantičnimi najdbami je po­
memben predvsem solidus Valentiniiana HI iz MoHde
pri Robiču (prim, pri M. ŽUPANČIČ, Poznorimsko
najdišče Molida pri Robiču, Goriški letmk 18,
Zgodovina raziskav
Najdišče se j e v arheološki literaturi p r v i č
pojavilo leta 1882, k o g a j e o m e n i l z g o d o v i n a r
S i m o n Rutar, tolminski rojak, ki se j e v slo­
vensko arheologijo zapisal tudi k o t p r v i p o ­
membnejši slovenski raziskovalec. V svoji Z g o ­
dovini T o l m i n s k e g a j e najdišče o m e n i l kot p o ­
tencialno arheološko lokacij o.^ S a m si g a sicer ni
ogledal, navaja p a pripovedi, ki omenjajo raz­
valine gradu. Očitno t e m u pripovedovanju ni kaj
prida zaupal, saj nakazuje tudi m o ž n o s t , da j e
"stari grad" dobil ime p o oblikovanosti hriba, kar
da naj bi se cesto dogajalo. V poročilu o pra­
zgodovinskih in rimskih izkopavanjih n a Slo­
v e n s k e m se j e leta 1890 p o n o v n o dotaknil tega
najdišča.'' Omenja g a v zvezi z rimsko cesto, ki
naj bi od hribčka sv. A n t o n a p o l a g o m a tekla
navzdol v jarek z a T o n o v č e v i m g r a d o m . Pri t e m
domneva, da naj bi n a njem v srednjem v e k u stal
gradič Pottenstein.
Nekaj p o d a t k o v o T o n o v c o v e m gradu se j e
ohranilo tudi v rokopisni zapuščini M i r o s l a v a
Premrova, notarja v Kobaridu, ki j e v svoj
Gedenkbuch der Pfarr Karfteit dne 2 4 . 2. 1915
zapisal tudi o m e m b o kopanja n a hribu " T o n o v cev grade", kjer naj b i p r e d o k r o g 5 0 - 6 0 leti
(torej okoli 1860) izkopavalo šest d o m a č i n o v ,
vključno z očetom T o n o v c o m j a m o , v kateri so
zadeli n a zidove.* Omenja tudi govorico, p o
kateri naj bi fant iz Ladrij n a krtini našel cekin.
Kljub t e m n a v e d b a m najdišče m e d strokovnjaki
ni izzvalo večjega zanimanja, zato g a n e omenja
niti temeljni pregled slovenskih arheoloških naj­
dišč, leta 1975 izšla A r h e o l o š k a najdišča Slove­
nije.
Leta 1985 j e teren obiskala arheologinja
Goriškega Z a v o d a z a varstvo naravne in kulturne
3
4
5
1991,166-169.
S. RUTAR, Zgodovina Tohninskega, Gorica, 1882, 12.
S. RUTAR, Prazgodovinska in rimska razkopavanja po
Sloveniji leta 1889, Letopis Matice slovenske 1890,
129.
Hrani arhiv Narodnega muzeja v LjublJEini. Podatek mi
je prijazno posredoval Silvo Torkar iz Inštituta za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
časopis za slovensko krajevno zgodovino
dediščine N a d a O s m u k , ki j e opazila p o m e m b n o j
strateško lego in odlično obrambno naravo naj- ,
dišča.^ O p o z o r i l a j e n a sledove obrambnega ^
o k o p a n a j u g o v z h o d n i tn j u ž n i strani, časovno |
opredelitev p a j e zaradi pomanjkanja najdb ,
(omenja le opeke) pustila odprto.
N a p o m e m b n o s t in časovno uvrstitev so i
opozorile najdbe nekaterih izpovednih arheo- |
loških p r e d m e t o v iz vrhnje plasti T o n o v c o v e g a
gradu, ki sta j i h n a Inštitut z a arheologijo Z R C
S A Z U , kjer ž e daljši čas sistematično razisku- i
j e m o s l o v e n s k a p o z n o a n t i č n a najdišča, prinesla ;
Ž. Š m i d in T. Drčar.'' Glede n a p o m e m b n o s t j
odkritih najdb s m o najdišče večkrat obiskali in '
pripravili načrt raziskovanj, da b i odlično ohra- 1
njeno naselbino čimprej vključili v sistematična
raziskovanja p o z n o a n t i č n e g a obdobja Slovenije,
katerega e d e n najpomembnejših členov j e . T a k o
s m o temeljito pregledali v s o bližnjo okolico in
pripravili natančen geodetski p o s n e t e k terena, v j
katerega s m o vrisali v s e n a površini vidne arhi- i
t e k t u m e ostaline. Ž e tako pregledano, p a še n e i
sistematično izkopano najdišče, ob nekaterih ana­
logijah s slovenskega, italijanskega ter avstrij­
s k e g a p r o s t o r a p o m e m b n o dopolnjuje sliko p o z noantične poselitve v j u g o v z h o d n i h A l p a h in
predstavlja e n e g a najvitalnejših členov v sistemu ;
p o z n o a n t i č n e o b r a m b e Italije. V s e to upravičuje
objavo sicer le v skopih obrisih p o z n a n e g a naj­
dišča, ki p a b o v perspektivi n e d v o m n o eden ;
i z m e d n a j p o m e m b n e j š i h raziskovalnih projektov j
slovenske arheologije. Z dosedanjimi najdbami |
in le v razgibani površini nakazano arhitekturo se
u v r š č a v krog naj odličnejših slovenskih najdišč;
tako dopolnjuje ž e sicer b o g a t o in pestro p o d o b o
p o z n o a n t i č i u h utrdb v Sloveniji, hkrati p a ponuja
izhodišča z a razmišljanja o etnični sliki v času
p r e d naselitvijo Slovanov.
6
7
N. OSMUK, Kobarid, Tolmin,- Stari grad (Tonovcov),
Varstvo spomenikov 27, 1985, 293.
Prve najdbe j C leta 1991 pridobil Žiga Šmit z iskalcem
kovin, pri iskanju se mu j e nato pridružil Tomi Drčar.
Po izdelavi geodetskega posnetka terena smo vanj
sistematično vnesli najdbe po podatkih obeh iskalcev.
Prav tako smo izvedb hkrati s posnetkom širše orga­
nizirano akcijo preiskovanja površine, v kateri je sode­
loval poleg obeh omenjenih še Zoran Božič. Tako so
vse doslej odkrite najdbe vnesene v geodetski posne­
tek, s tem pa j e omogočena kasnejša rekonstrukcija
eventuelnih zaključenih kompleksov, kjer bo to zaradi
močne humusne plasti, prepletene s koreninami sploh
mogoče. Vsem naštetim se za sodelovanje zahvalju­
jem.
Opi§ najdišča
Severno n a d K o b a r i d o m se j e v dolino Soče,
ki se prav tu slikovito vije m e d s k a l n i m i pobočji,
zarezala skalna g m o t a , ki se j e v davnini odvalila
od m a s i v a 772 m visoke B a b e . S ceste proti
Bovcu, s katere j e najlažji dostop, njene d o m i ­
nantne in izolirane lege ni m o g o č e dobro opaziti,
ker se cesta vije n a dveh straneh tesno p o p o ­
bočjih hriba. Pravo p o d o b o utrdbe d o b i m o šele,
če se odpravimo n a levi breg Soče, m o r d a celo n a
ovinkasto cesto proti Drežnici. S te se n a T o n o v cov grad odpira nekaj p r a v lepih razgledov, ki
pojasnjujejo, zakaj so si g a ljudje n e k o č izbrali z a
svoje domovanje. D a n e s z g o z d o m p o r a š č e n hrib
j e n a m r e č z v s e h strani h u d o strm, m e s t o m a p a
izpod gozdnega pregrinjala štrlijo sive p e č i n e , ki
opozarjajo n a težko dostopnost. I n res j e nanj
m o g o č e priti le p o poti, ki so j o d e l o m a vsekali v
skale in dopolnili z b e t o n s k i m i stopnicami v č a s u
p r v e svetovne vojne, ter s severne strani, kjer j e
najlažji dostop n a hrib p o dobro speljani in široki
poti, ki najverjetneje sledi kar p r v o t n e m u dos­
topu v naselbino. Skalni č o k se n a v z h o d n i strani
strmo spušča vse do Soče in tako zapira desno
stran soteske.
Poleg v literaturi uveljavljenega in m e d ljud­
m i najbolje p o z n a n e g a i m e n a T o n o v c o v grad
(domačini izgovarjajo T o n e c o v ) j e p o z n a n tudi
t o p o n i m Cekinov grad, ki j e - kot z g o v o r n o k a ž e
navedba v zapuščini P r e m r o v a - odraz tovrstne
ali celo več tovrstnih najdb v preteklosti.* V n e ­
katerih specialnih kartah j e označen tudi k o t Stari
grad.^ Vendar prevladuje p r v o i m e , k i s m o g a
tako, kot g a j e v p r v i tiskani o m e m b i zapisal
Rutar, sprejeli tudi m i , saj p o v s e m j a s n o raz­
likuje to naselbino o d številnih " C e k i n o v i h " in
"Starih" gradov p o Sloveniji.
Celoten hrib m e r i v daljavo nekaj sto m e t r o v .
Z a naselbino so uporabili le naravno najugodneje
zavarovan zahodni del, m e d t e m k o j e v z h o d n a
polovica v zgornjem delu nekoliko zložnejša in
se šele v spodnjem delu z a l o m i v strmo skalnato
steno. Najlažji j e dostop s severne strani. Sedanja
p o t j e lepo speljana in nas k m a l u pripelje do
manjšega, d e l o m a u m e t n o z r a v n a n e g a prostora.
D o h o d j e v p o z n o a n t i č n e m času branil zid, kate-
8
9
Zahvaljujem se gospe Meri Koren, ki mi je pismeno
izčrpno pojasnila domačo izgovorjavo najdišča Tonov­
cov grad. Cekinov grad omenja v zgoraj omenjenem
članku F. Rupnik.
Tako npr. v Temeljnem topografskem načrtu Repub­
like Slovenije, Tolmin 16 in karti občine Tolmin.
časopis za slovensko krajevno zgodovino
rega ruševino j e m o g o č e slediti p o strmem
p o b o č j u v s e do v r h a hriba, kjer se j e navezal n a
o b r a m b n i z i d naselbine. N e d v o m n o j e nekoč
dodatno oviral tistega, ki j e nezaželen skušal priti
v u t r d b o , i n d e l o m a varoval ravni predprostor, n a
katerega s o v času nevarnosti m o r d a prignali
živino. P o d o b e n p r i m e r p o z n a m o s poznoantične
utrdbe P o d g r a d i n a n a G l a m o č k e m polju in Sant'
A n t o n i n o v Liguriji.^" T u d i tako omejen pred­
prostor i m a n a severni strani dokaj ostro zak­
ljučen r o b , k i u t e g n e skrivati zid ali vsaj škarpo.
Videti j e sledove n e k e stavbe, ki p a se razlikuje
od tistih n a v r h u hriba. M o r d a g r e z a ostanke iz
časa p r v e svetovne vojne. P o t se od t u čez p o ­
bočje z l a g o m a d v i g a proti naselbini. Narejena j e
b i l a tako, d a s o morebitni napadalci prihajali p o
njej obrnjeni proti o b r a m b n e m u zidu z desno
stranjo, ki n i b i l a z a v a r o v a n a Z desnico so n a m ­
reč vihteli m e č , levo stran p a j e varoval ščit. Prav
zaradi tako speljane p o t i in j a s n o razpoznavne
vrzeli v sicer strnjeni vrsti stavb o b obzidju
s k l e p a m o , d a g r e z a ostanke p r v o t n e g a pristopa.
M e s t o naselbine j e bilo izbrano izredno pre­
mišljeno: večji del stavb leži v nekoliko vleknjenem v r h n j e m delu hriba, ki g a n a vzhodni in
z a h o d n i strani presegata le nekaj metrov višji
kopi. T e r e n s e p o s t o p o m a dviga tudi n a j u ž n i
strani, tako d a j e bila naselbina s treh strani
odlično zaščitena p r e d vetrovi.
S s t r m i n a m i in obzidjem obdani prostor n a
v r h u h r i b a m e r i 150 x 9 0 m . O b r a m b n i zid
debeline 8 0 c m j e v i d e n n a vzhodni strani, kjer
p o celotni širini zapira naselbino. Brez izkopa­
vanj ni m o g o č e zanesljivo reči, ali stoji n a kak­
š n e m z e m l j e n e m - m o r d a p r a z g o d o v i n s k e m - na­
sipu ali p a j e n a terenu viden nasip le ruševina
nekdaj v i s o k e g a obzidja. Južni zaključek ni
ohranjen, ali p a obzidje ni bilo zgrajeno p o v s e m
do r o b a j u ž n e skalne stene. M o r d a bi lahko t u
d o m n e v a l i drugi v h o d v naselbino, saj j e bila
p o t r e b n a komimikacija z ostalim, manj zašči­
t e n i m d e l o m hriba. Obzidje j e slabše vidno n a
severni strani, saj so t u skoraj p o celotni dolžini
zgradili različne manjše stavbe. K e r j e bila t a
stran najlažje d o s t o p n a in zato najhuje ogrožena,
s m e m o d o n m e v a t i , d a stavbe niso imele le sta­
novanjskega značaja, a m p a k so bile v zgornjem
10 D. SERGEJEVSKI, Putnc bilježke iz Glamoča, Glasnik
Zemaljskog muzeja Sarajevo 54, 1942, 147s in si. 20,
in pri G. MURIALDn, 11 Castrum tardo-antico di SanfAntonino neU ambito dell incasteUmento del Finale:
stato centrale delle ricerche. Archeologia Medievale
XIX, 1992, 288, fig. 5.
nadstropju - č e j e le-to obstajalo - p o v s e m o b ­
r a m b n e g a značaja.
V notranjosti ležijo ruševine stavb, katerih
tlorisi so v površini tako dobro vidni, d a j e
m o g o č e približno rekonstruirati videz nekdanje
naselbine, p r i večini stavb p a celo ločiti število
prostorov in razbrati njihov razpored. T a k o se
zdijo najenostavnejše stavbe tiste, ki ležijo o b
severnem o b r a m b n e m zidu. N i m o g o č e zanes­
ljivo razločiti, ali gre z a nepretrgano vrsto stavb
ali p a so bile le-te n a p o s a m e z n i h m e s t i h pre­
kinjene z manjšimi dvorišči o z i r o m a v m e s n i m i
prostori.
M n o g o izrazitejše so stavbe, ki so o d m a k ­
njene o d obzidja. Izstopa tista, k i leži p o v s e m
blizu v h o d a in g a n e k a k o zapira. Z d i se, d a j e
bila nekoč vsaj d e l o m a izkopana, zato se del
njene notranje stene še danes odlično vidi ( m o r d a
sled p r i P r e m r o v u o m e n j e n e g a izkopavanja iz
časa okoli 1860 ali p a poznejši v k o p iz č a s a p r v e
svetovne vojne). N a nekaterih m e s t i h so opazne
krone zidov (debelina 4 0 c m ) , tako d a j e bilo
hišo m o g o č e z veliko natančnostjo vnesti v načrt.
D v e p o d o b n i troprostomi stavbi ležita v z h o d n o
od nje: p r i eni se z d i , d a j e b i l osrednji prostor
močneje grajen ali vsaj višji, saj k o t ruševina
izraziteje izstopa iz reliefa tal. Š e e n a troprost o m a stavba (če seveda n e g r e z a tri samostojne
objekte) j e ležala n a z a h o d n i strani t i k p o d
v z h o d n i m zaključkom naselbine, n a manjši, lepo
položeni terasi, vendar se j e ž e prilagodila
izoblikovanosti terena, saj si prostori n e sledijo
p o v s e m v ravni črti. Z a n i m i v o j e , d a s o trop r o s t o m o ureditev h i š zasledili k o t prevladujočo
obliko p r i izkopavanjih n a M o n t e Barro v bližini
Lecca v severni Italiji, kjer pravkar odkrivajo
m o g o č n o naselbino s k o n c a 5 . in p r v e p o l o v i c e 6.
st. in v kateri nekatere najdbe opozarjajo n a
prisotnost V z h o d n i h Gotov. Z a n i m i v o p a j e , d a
so bile t a m zgradbe n a dveh straneh o b d a n e s
portikom. Poudariti m o r a m o , d a takšnih zgradb
Gradec pri Prapretnem n e p o z n a , čeprav i m a
sicer zastopano pestro paleto tipov različnih
stavb in tudi p o legi najbolj spominja n a T o ­
novcov grad. Zelo p o d o b n o zgradbo n a Rifhiku
so p r i novejših izkopavanjih opredelili kot
d v o p r o s t o m o z manjšim p r i z i d k o m . Trodelni raz­
delitvi prostorov ustreza le razpored t. i. episkopija n a A j d o v s k e m gradcu p r i Sevnici in velika
stavba znotraj zgodnjekrščanskega k o m p l e k s a n a
11 Predavanje G. P. Brogiola na Monte Barru, dne 2. 9.
1993.
KRONIKA
^
časopis za slovensl<o Icrajevno zgodovino
Kučarju pri Podzemlju. Še najbolj se tej obliki
približuje stavba s Šenturške gore (Ulrichsberg)
nad Gosposvetskim poljem na Koroškem.
K o t p o s e b n o s t izpostavljamo ruševino, k i
kaže v površini ra2q3ored petih prostorov. V
Sloveniji n i m a paralel, v soseščini j i j e deloma
p o d o b n a stavba s Šenturške gore.
V s e v e r o z a h o d n e m v o g a l u j e moral stati neki
p o m e m b n e j š i objekt, saj predstavlja p r a v to
mesto enega izmed ključnih delov o b r a m b e
celotne naselbine. V o g a l obzidja j e še p r a v dobro
viden, ni p a j a s n a izoblikovanost in velikost
stavbe oziroma stolpa, ki j e n a t e m m e s t u stal.
Zaradi nekoliko nagnjene lege se j e ruševina
n e d v o m n o odvalila p o pobočju.
Kopasta, z gozdom porasla skalna gmota Tonovcevega gradu severno nad Kobaridom.
Z a n i m i v a j e stavba, ki leži nekako v sredini
j u ž n e g a r o b a naselbine. Glede n a dolžino in ori­
entacijo s p o m i n j a n a manjšo cerkvico, saj se
sklada z o b e m a c e r k v e n i m a z g r a d b a m a n a ne­
koliko višje l e ž e č e m u platoju. V e n d a r preseneča
prečni z i d n a v z h o d n i strani stavbe. Ali ločuje le
prezbiterij od ladje? O d g o v o r a ni m o g o č e dati
brez izkopavanj. T i k p o d njenim v z h o d n i m zak­
ljučkom j e v m a n j š e m sedlu v i d n a e n o p r o s t o m a
stavba, ki j e tudi m n o g o nižja in nekoliko
poglobljena. V njej d o m n e v a m o prej omenjeni
večji stavbi pripadajoči v o d n i zbiralnik.
N a nekaj m e t r o v v i s o k e m s k a l n e m platoju, ki
se n a j u ž n i strani navezuje n a j u ž n o skalno steno
naselbine, j e m o g o č e razpoznati največji ruševinski sklop naselbine. T o so ostanki zgodnjekrščanske cerkve oziroma najverjetneje kar dru­
žine cerkva, ki j o kot tako opredeljujejo pred­
v s e m izpostavljena lega znotraj naselbine, veli­
kost ruševin in orientacija celotnega k o m p l e k s a
proti vzhodu; tako so p r a v i l o m a orientirane zgodnjekrščanske cerkve. Zanesljivo se vidi e n a večja
dvorana, ki i m a n a severni strani manjši ožji
prostor (najverjetneje narteks) in n a severni strani
vzporedno nekoliko ožjo dvorano. N a j u ž n i strani
večje cerkvene stavbe leži manjši objekt, ki
Časopis za slovensico Icrajevno zgodovino
n e k a k o povezuje omenjene z daljšim o z k i m
p r o s t o r o m , ki j e bil postavljen vzporedno s prej
o p i s a n i m a d v o r a n a m a in j e enako dolg. Prečna
izboklina v reliefii nakazuje tudi tu od ladje
ločeni narteks. N a severni strani sta v nižjem
delu takoj p o d c e r k v e n i m k o m p l e k s o m dve enop r o s t o m i stavbi, v katerih bi glede n a ohranjenost
ruševin in lego v bližini največjih poslopij smeli
videti d v a v o d n a zbiralnika. Junija letos s m o
izvedli manjše zaščitno izkopavanje, s katerim
s m o očistili in dokumentirali sledove starejšega
kopanja n a o b m o č j u zgodnjekrščanske cerkve.
U g o t o v i l i s m o dva tlaka, ki j u podrobneje n e
m o r e m o datirati, okvirno p a sodita v p o z n o antično obdobje. N a š l i s m o množico tegul in
imbreksov, kar dokazuje, d a so bile cerkve krite z
o p e k o , to p a j e doslej prvi znani p r i m e r m e d tako
p o z n i m i z g r a d b a m i v Sloveniji.
N a hribu so tudi ostanki iz p r v e in druge
s v e t o v n e vojne. P o l e g ž e omenjenih stopnic in
bunkerja n a v z h o d n e m pobočju hriba so n a v r h u
še j a r l d in večji v k o p iz druge svetovne vojne,
kar v s e j e d e l o m a p o š k o d o v a l o poznoantično
plast. D o m a č i n i se spominjajo, da so delavci, ki
so j i h prisilili h kopanju, našli neko večjo
k o v i n s k o p o s o d o , ki p a so j o takoj zasegli
N e m c i . 12
Izročilo n a nasprotni strani P o t o k a z a g r a d o m
o m e n j a sledove "rimske ceste", torej ceste, ki j o
kot rimsko o m e n j a ž e Rutar. Cesta j e lepo
speljana in v o d i v najkrajši črti proti Gradiču,
kjer j e bila v p r a z g o d o v i n s k e m in rimskem o b ­
dobju o b s e ž n a in b o g a t a naselbina. Seveda p a b i
obstoj r i m s k e ceste m o r a l e potrditi arheološke
raziskave. N e d v o m n o cesta zaradi u g o d n e lege
n a sicer dosti z a h t e v n e m terenu utegne biti
naslednica v v e č j e m delu starih poti, če ž e n e
"prave" r i m s k e ceste.
n a m pisan preplet najdb daje v p o g l e d v kro­
nološko shemo naselbine, kaže n a različne et­
nične drobce in oživlja p o d o b o naselbine z m n o ­
žico nadrobnosti, ki j i h s p o m o č j o analogij z dru­
gih sorodnih postojank lahko izpopolnimo v
celovito sliko življenja takratnih prebivalcev.
Poglejmo najprej z a p o n k e ali fibule, element
noše, ki arheologu zelo zanesljivo določa čas, v
katerem j e nastal in p o s r e d n o p o v e marsikaj tudi
o njihovih nosilcih. Najstarejšo najdbo v nasel­
bini sploh predstavlja n e v celoti ohranjena b r o ­
nasta fibula srednjelatenske s h e m e z d v e m a odebelitvama n a loku (T. 1:1). Glede n a slabo ohra­
njenost bi smeli domnevati, d a j e bila v naselbino
prinesena pozneje. V e n d a r dataciji v latensko
obdobje pritrjuje fragment dela bronaste fibule
(peresovina in z r e b r o m okrašeni lok), ki kaže n a
t.i. tip Jezerine, v n a š e m prostoru r a z m e r o m a
razširjen primer fibul iz p o z n o l a t e n s k e g a obdobja
(T. 1: 2). 13
Kar nekaj j e fibul, o z i r o m a njihovih o d l o m ­
kov, ki j i h j e m o g o č e opredeliti kot fibule z ostro
profiliranim l o k o m (T. 1: 3-7). V rabi so bile v 1.
in 2. st., slaba ohranjenost p a kaže n a dolgotrajno
in m o r d a celo poznejšo, sekundarno uporabo, i"*
Izstopa fibula s trapezoidalno oblikovano n o g o
(T. 1: 7). Njena časovna stava j e p o d o b n a zgor­
njim, zadnji primerki p a so p o z n a n i še iz tretje
četrtine 2. st.i* Še bolje j e ohranjena bronasta
kolenčasta fibula s p o l k r o ž n o oblikovano glavo
(T. 1: 8). Številne primerjave opredeljujejo njeno
trajanje v konec 2. st., p r e d v s e m p a v večji del 3 .
st. Glede n a stopnjo ohranjenosti s m e m o d o m ­
nevati, d a j e bila izgubljena k m a l u p o uporabi. V
6., 7. in 8. desetletje 4. st. j e m o g o č e datirati
bronasto n o g o fibule čebulastega tipa (T. 1: 9).
Naslednja z a p o n k a j e zastopana z d v e m a pri­
m e r k o m a . To j e tip, ki so g a p r e d n e d a v n i m p o ­
imenovali p o p o m e m b n e m s l o v e n s k e m najdišču
Najdbe
V e č i n a najdb j e bila pridobljena z iskalci
k o v i n in predstavlja zato skupino predmetov, ki
so ležali v globini do 15 cm. Ti so brez najdiščnih kontekstov, ki j i h v gozdni površinski
plasti tudi ni m o g o č e pričakovati. Lego p r e d m e ­
tov s m o natančno vnesli v geodetski posnetek
naselbine, da b i ob poznejših izkopavanjih p o m a ­
gali pri tolmačenju p o s a m e z n i h stavb in njihove
n e p o s r e d n e okolice. Kljub omejeni i m o v e d n o s t i
12 Povedal lastnik parcele na Tonovcovem gradu Slavko
MiSič.
13 Za dataci]o in podrobnejšo opredelitev latenskih pred­
metov se zahvaljujem kolegu Draganu BOŽIČU z
Inštituta za arheologijo ZRC SAZXI, ki je z nasveti in
sugestijami pa tudi z raziskavami arhivskega gradiva
veliko prispeval k današnji shki raziskanosti naselbine.
14 W. JOBST, Die römische Fibeln aus Lauriacum, For­
schungen in Lauriacum 10, 1975, 65; V. BIER­
BRAUER Invillino-Ibligo in Friaul I. Die römische
Siedlung und das spatantìk-fruhmittelalterliche Castrum, Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte,
Band 33, 1987, 141.
15 P. MAGGI, Quaderni Friulani di Archeologia H, 1992,
59.
16 E. KELLER, Die spätrömischen Grabfunde in Bayern,
Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 14,
1971,41.
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
H r u š i c a . 1 ' P r v i p r e d m e t j e dobro ohranjen (T. 1:
11), m a n j k a le železna igla in obe stranski če- ,
bulici, m e d t e m k o j e drugega m o g o č e spoznati
p o o h r a n j e n e m z n a č i l n e m zaključku n o g e (T. 1:
10). N j i h o v nastanek datirajo najzgodneje v ,
zadnjo tretjino 3 . st., v rabi p a so bile verjetno ^
v s e d o z a č e t k a 5. st. Težišče njihove razpro- <
stranjenosti j e bilo v v z h o d n o a l p s k e m prostoru.
D v e bronasti fibuli pripadata p o z n i m a variant a m a , ki sta sočasni s s t a v b a m i v naselbini in zato še p o s e b e j p o m e m b n i (T. 1:12,13). T o sta spon­
ki t i p a Gurina.1* Razprostranjene so bile v v z h o d n o a l p s k e m p r o s t o r u in so j i h uporabljali največkrat kot z a p o n k e z a plašč pri m o š k i n o š i . i '
Različni, d o b r o opredeljeni p r i m e r i sodijo v drug o p o l o v i c o 5. st., vztrajajo p a še v z g o d n j e m 6.
st.
v s e m ob k o n c u 6. st. in d e l o m a še v 7. st. (T. 1:
18). Glede n a majhne dimenzije, b i j o s m e l i
opredeliti kot s p o n k o z a čevlje.^i
Bronast obroček z v e č odebelitvami potrjuje
ž e pri fibulah nakazano obiskanost hriba v p o z nolatenskem obdobju (T. 2 : 6). P o v s e m n e m o r e ­
m o izključiti tudi m o ž n o s t i , d a g r e z a p o d o b e n
p r e d m e t iz časa preseljevanja, saj so bili takšni
i odkriti v nekaterih langobardskih grobiščih.
j
P o s e b n o p o z o r n o s t priteguje b r o n a s t u h a n
limulaste oblike z n e n a v a d n i m o m a m e n t o m , ki
j g a j e podrobneje težko opredeliti (T. 1: 25).
i Zgornja vrsta kaže soroden v z o r e c pimciranih
j kvadratov, kot g a sicer z a s l e d i m o n a pečatni
\ langobardski keramiki. Gre tudi v t e m p r i m e r u z a
j značilnost L a n g o b a r d o v , p r i katerih sicer n e
p o z n a m o specifično oblikovanih u h a n o v ? V nji­
h o v i h grobovih so večkrat našli u h a n e , ki so
imeli glavico oblikovano v obliki p r i s e k a n e
i kocke, kot v i d i m o to p r i d r u g e m značilnejšem
u h a n u (T. 1: 2 4 ) , ki p a j e bil svojina različnih
; etničnih skupin in posebej staroselcev.
E l e m e n t i p a s u so bili p r a v tako m o č n o p o d ­
vrženi m o d i in z a t o predstavljajo arheologu dra­
g o c e n p r i p o m o č e k p r i opredeljevanju časa. I m a m o kar p e t e l e m e n t o v , ki to trditev potrjujejo.
Č a s o v n o najstarejša sta d v a o k o v a pasu, ki m e d
dosedanjim g r a d i v o m z a v z e m a t a p o s e b n o m e s t o . \
P o g l e j m o najprej p r v e g a (T. 1: 17), ki g a ozna- \
čujejo trikotne razširitve n a k o n c e h in zapleten '
o r n a m e n t rastlinskega prepleta v tehniki klina­
stega vreza. G l e d e n a okras sodi v konec 4. in j
začetek 5. st., v e n d a r j e m e d doslej z n a n i m i brez I
primerjave. P a š n e garniture, katerih sestavni del ]
j e bil, so n e k o č predstavljale o p r e m o p o z n o - j
r i m s k i h oficirjev, saj so j i h zelo pogosto našli ;
p r a v v v o j a š k i h trdnjavah. I s t e m u k r o g u p r e d m e - i
tov b i s m e l i prisoditi še drugi okov, ki j e bil u p o - j
rabljen n a k o n c u p a s u (T. 1: 15). Prav tako se
u v r š č a m e d redkejše p r i m e r e p o z n o r i m s k e g a
okrasja, p o nekaterih k o s i h sodeč, p a so p o d o b n e
uporabljali še v naslednjih s t o l e t j i h . Č a s o v n o j
ožje določljiva in n a n a š e m o b m o č j u bolje p o z ­
n a n a j e b i l a spona, katere značilen trn j e bil
odkrit n a T o n o v c o v e m gradu (T. 1: 19). S svojo :
ščitasto obliko z a č e t n e g a dela in o k r a s o m sodi v \
drugo p o l o v i c o 6. st. V e č p o d o b n i h so našli n a !
v e l i k e m grobišču preseljevaiija narodov n a kra- i
n j s k e m Lajhu. Z n a č i l n a j e tudi s p o n a t.i. m e d i - ;
teranske oblike, ki so j o cesto uporabljali pred- :
17 M. BUORA, A. CANDUSSIO, P. M. PRÖTTEL, Spätantike Schamierfibcla aus der Region Friuli - Venezia
Giulia, Germania 68, 1990, 612ss.
18 M. SCHULZE-DÒRRLAMM, Romanisch oder germanisch? Jahrbuch des RGZ Mainz 33, 1986, 663.
19 V. BffiRBRAUER, 163.
20 Pr. pri A. MILOSEVIC, Porijeklo i datiranje keramičkih posuda u grobovima ranog srednjega vijeka u Dal­
maciji, Diadora 12, 1990, 334.
M e d b o g a t i m i najdbami j e treba posebej iz­
postaviti bronast p o z l a č e n j e r m e n s k i zaključek
(T. 1: 26), ki g a j e glede n a njegovo živalsko
o m a m e n t i k o m o g o č e dosti zanesljivo postaviti v
čas okoli leta 8 0 0 in k a ž e značilne p r v i n e
okraševanja karolinških predmetov.22
Bronasta ključa in del z a p a h a dokazujejo, d a
so bile dobro z i d a n e z g r a d b e n a v r h u hriba
opremljene s ključavnicami. Tisti, ki j e b i l odkrit
v bližini stavbe s p e t i m i prostori j e o m a m e n t i r a n
p o v s e m v tradiciji številnih starejših r i m s k i h
ključev, izkopanih v n a s e l b i n a h iz starejšega
r i m s k e g a obdobja (T. 2 : 1).
V srednjeveško obdobje b i smeli postaviti
bronast prstan z v l o ž e n i m s t e k l o m (T. 1: 28).
Tako oblikovani so bili, k o t j e u g o t o v i l J. W e r ­
ner, značilen del n o š e v 14. st.^^
V večini sorodnih utrdb so najdbe orožja red­
ke, saj i m a m o o p r a v k a s p r e d m e t i , ki so bili tak­
rat preveč dragoceni in j i h nihče ni p u š č a l kar
tako v naselbini. Največkrat z a t o n a j d e m o le
majhne p u š č i č n e osti, običajno v bližini o b r a m b ­
n e g a zidu ali p o s a m e z n i h stavb, ki kažejo n a sle21 Z. VINSKI v: V. STARE, Kranj. Nekropola iz časa
preseljevanja ljudstev. Katalogi in monografije 18,
1980, 24.
22 U. GIESLER, Datierung und Herleitung der Vogelförmigen Riemenzungen, v: Studien zur Vor- und
Frühgeschichtlichen Archäologie. Festschrift für Joa­
chim WERNER zum 65. Geburtstag n, 1974, 521ss.
23 Datacijo je ustno izrazil prof. J. WERNER iz Münchna.
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
d o v e b o r b e in obleganj. P o d o b n i h tukaj še nismo
ugotovili, p a č p a j e bil odkrit dolg železen m e č spatha, k i p o m e n i znotraj poznoantičnih utrdb
izjemno najdbo (T. 4 : 9). Okvirno sodi v čas
z g o d n j e g a srednjega veka, odlične analogije p a
i m a v m e č i h iz bližnjega p o m e m b n e g a langob a r d s k e g a središča Čedad. M o r d a bi v bronastem
p r e d m e t u z narebreno površino in odprtino v sre­
dini smeli videti ščitnik m e č a (T. 2: 11). P o d o b ­
nih n e p o z n a m o , zato naj vprašanje o funkciji
ostane odprto. K orožju n e d v o m n o sodi tudi žele­
z e n bojni n o ž z z n a č i l n i m k a n a l o m z a odtok krvi
ob z a d e b l j e n e m r o b u (T. 4: 4). N e k o č j e dopol­
njeval oborožitev bojevnika iz časa preseljevanja.
M o r d a j e k vojaški opremi sodil tudi nož, n a
k a t e r e m so d e l o m a še ohranjeni sledovi koš­
č e n e g a ročaja (T. 3 : 5).
P o d o b o vsakdanjika v naselbini dobro dopol­
njujejo različna železna orodja in drugi predmeti.
Č a s o v n o niso p o s e b n o izpovedni, kažejo p a n a
številna opravila in priprave, ki so napravile
življenje n a višinski utrdbi še z n o s n o . T a k o m e d
orodjem izstopa odlično ohranjen žličkast sveder
(T. 4: 7), r o v n i c a (T. 3 : 4) in nekaj železnih
nožev, ki so n e k o č služili pretežno kuhinjski
rabi. N a specializirano dejavnost kažeta n o ž a z a
rezanje usnja (T. 2: 18, 19), p o d o b n a tistim, ki
s m o j i h odkrili ž e n a nekaterih drugih sočasnih
utrdbah. T u d i pojav tehtnic n a naselbini ni tako
nenavaden, čeprav največkrat odkrijemo le uteži
in bronaste ali železne p r e č k e t. i. hitre tehtnice.
N a T o n o v c o v e m gradu p a j e bil izgubljen železen
kavelj, n a katerega so obešali tehtanju namenjeno
blago (T. 2: 20). M e d u p o r a b n e predmete b i
smeli šteti p r a v tako dve priostreni železni orodji,
od katerih b i v m a n j š e m smeli videti sveder (T.
2, 24). D r u g i , daljši predmet, j e večkrat najden
kot pridatek v m o š k i h grobovih p o z n o r i m s k e g a
obdobja, v e n d a r njegova n a m e m b n o s t ni p o v s e m
razjasnjena (T. 2: 25). T u so še različni žeblji,
ataše držajev veder in verjetno dèli obročev z a
lesena vedra. P o s e b n o z a n i m i v j e železen okov s
tremi luknjami (T. 4 , 8), kateremu n e v e m o na­
t a n č n e g a p o m e n a , značilen p a j e prav z a p o s ­
tojanke, ki j i h j e m o g o č e datirati v 6. st., tako v
depojski najdbi s Tinja n a d L o k o pri Ž u s m u (kar
3 primerki), s Korinjskega hriba in iz langob a r d s k e g a g r o b a v Spodnji Avstriji. O ribolovu
n a b r e g o v i h S o č e p r i č a imenitno ohranjen žele­
z e n trnek (T. 2: 17), v d r o b n e m železnem inven­
tarju p a n e m a n j k a niti šivanka (T. 2: 16).
M e d k e r a m i č n i m g r a d i v o m j e z a ožjo dataciio, opredelitev n a m e m b n o s t i in trgovske p o v e ­
zave p o m e m b e n vrat amfore z v p r a s k a n o črko M
(SI. 1: 1), ki označuje afiiške tipe h r a m b e n i h
p o s o d in nekaj tipičnih ostenj različnih amfor,
torej lončenina, ki j e bila značilnost v z h o d n e g a
dela imperija in priča o trgovanju in m o r d a tudi
prisotnosti Bizantincev. Najdene fragmente j e
m o g o č e glede n a oblikovanost staviti v 6. st.
M e d grobo kuhinjsko lončenino, ki sicer p r e ­
vladuje z a zidovi utrdb, j e o m e m b e v r e d e n del
sklede, ki j e lepo okrašen s p a s o m v a l o v n i c e (SI.
1: 3). Kaže tipično oblikovanje p o s o d , k o t s m o
g a zasledili n a Ajdni n a d P o t o k i ali v koroških
Dolah (Duell) pri Bistrici o b Dravi.
Številni so rimski novci. Nekaj j i h sodi v p r v a
tri stoletja, večino p a j e m o g o č e pripisati drugi
polovici 4. st. Zaradi različne ohranjenosti b i pri
nekaterih smeli domnevati poznejšo u p o r a b o . Z a
datacijo in značaj naselbine p a j e p o m e m b e n
vzhodnogotski srebrnik.
Interpretacija
Poleg predmetov, katerih izpovednost j e , kot
s m o poudarili ž e zgoraj, omejena n a čas, funk­
cionalnost in deloma etnično pripadnost i m a m o
n a razpolago tudi ž e približen videz naselbine z
lociranimi p o s a m e z n i m i stavbami. N a j d b e in
arhitektura se medsebojno dobro dopolnjujejo in
p o analogijah z drugimi ž e raziskanimi nudijo v
obrisih razpoznavno sliko življenja v njej.
P o treh skromnih elementih b i tako začetek
p r v e g a zadrževanja n a T o n o v c o v e m gradu smeli
iskati v zadnjih dveh stoletjih p r e d n a š i m štet­
j e m . V e n d a r so te najdbe p r e s k r o m n e , d a b i bilo
o obsegu in intenziteti poselitve m o g o č e p o v e d a t i
kaj več.
Prav tako nejasna j e faza poselitve v 3 . in 4.
st. Koncentracija n o v c e v iz druge p o l o v i c e 3 . st.
in nekatere bolje ohranjene najdbe (posebej k o ­
lenčasta fibula) nakazujejo krajše zadrževanje n a
vzpetini. Ali so pribežniki živeli v lesenih kočah,
kot j e bil to slučaj n a V e l i k e m v r h u n a d Osred­
k o m pri Podsredi, ali p a sodi v ta čas ž e izgrad­
nja zgodnjih faz zidanih zgradb, j e brez raziskav
celotne arhitekture n e m o g o č e reči. V s e k a k o r se
zdi verjetnejša p r v a d o m n e v a . N e z n a n e so tudi
stavbe iz 4. st. A l i so bile m o r d a ž e z i d a n e in b i
kateri izmed danes n a površini v i d n i h ostankov
sodil sem, p o d o b n o kot n a rodiški Ajdovščini ali
Brinjevi gori, ali p a i m a m o opravka še v e d n o s
krajši čas uporabljenimi lesenimi stavbami in
šotori? Č e j e bilo več naselbinskih sunkov, j i h še
ne m o r e m o natančneje določiti, kajti politična
časopis za slovensko krajevno zgodovino
situacija v n e m i r n e m 4. st. se j e cesto spremi­
njala, kobariški prostor n a občutljivem m e s t u ob
e n e m p o m e m b n e j š i h dostopov v Italijo p a j e
verjetno doživel številne p r e h o d e čet različnih
v o j s k a ali p o s a m e z n i h roparskih oddelkov.
O b k o n c u 4. st. ali m o r d a ž e v začetku 5. st.
nekatere najdbe v o j a š k e o z i r o m a častniške noše
opozarjajo n a obstoj vojaške p o s a d k e n a hribu.
N a j d b e so z e l o s o r o d n e tistim s Hrušice. Ali j e
imela p o s t o j a n k a k a k š n o p o s e b n o v l o g o v sklopu
limesa, to j e z z i d o v i in trdnjavami utrjene
o b r a m b n e črte Italije v p o z n o r i m s k e m času?
P o d o b n o gradivo j e bilo odkrito tudi n a Gradišču
p r i Dimaju, G r a d i š č u n a Zbelovski gori. Predloki, Brinjevi gori, Martinj hribu, če o m e n i m o
s a m o najvažnejše.
V z h o d n i h G o t o v , ki so bili n e d v o m n o m o č n o
j zainteresirani z a utrdbo n a tako p o m e m b n e m
I strateškem mestu. V tej zvezi velja navesti pri
\ Cassiodoru omenjeno p i s m o , ki g a j e p o s l a l
vzhodnogotski kralj T e o d e r i k m e d leti 5 0 7 in
511 L u k r i s t a n o m ob Soči. V n j e m pravi, da
zahteva državna korist skrb z a j a v n o vožnjo, ker
se z njeno p o m o č j o hitreje izvajajo kraljevi u k a ­
; zi. Zato j e treba paziti n a konje, ki so namenjeni
z a tako vožnjo, da n e obnemorejo. L u k r i s t a n o m
ukazuje, d a vrnejo tisto zemljo, ki j e b i l a n e k o č
i namenjena z a konje, a so si j o prisvojili p o ­
| sestniki n a svojih postajah. F . K o s j e zato v
i Lukristanih d o m n e v a l gotski etnični element, ki
; p a se omenja s a m o n a t e m mestu.25
\
K a k o dolgo se j e naselbina obdržala še p o
Z doslej n a v e d e n i m i fazami poselitve, oziro­
m a bolje rečeno obiskanosti utrdbe, sovpada dru­
go p o m e m b n o najdišče. Gradič nad K o b a r i d o m
(sv. A n t o n ) . V e n d a r se zdi, da gre tam, kakor so
to p o k a z a l a dosedanja raziskovanja, z a neutrjeno
naselbino, k i se j e razprostirala d e l o m a n a p r o štoru starega p r a z g o d o v i n s k e g a gradišča, d e l o m a
p a n a terasah zunaj n j e g a . N e k a j najdb sodi v 3.
in 4. st. T a k o b i smeli n a T o n o v c o v e m gradu v
zgodnjih fazah videti m o r d a celo pribežališče
naselbine n a Gradiču, kar p a naj ostane z a zdaj le
d e l o v n a hipoteza.
k o n c u 6. st., ko večina utrdb v notranjosti Slo­
venije zamre, n e m o r e m o z gotovostjo določiti.
Glede n a bližino langobardske Italije j e m o r d a
postojanka - p o d o b n o kot kastei C a m i u m (Kranj)
- predstavljala predstražo n a strateško v a ž n e m
mestu: zato bi smeli tu pričakovati najdbe celo iz
7. st. Sled p o z n e obiskanosti hriba v k a r o l i n š k e m
obdobju j e imenitna, a z a zdaj osamljena najdba
j e r m e n s k e g a zaključka. Č e b o d o izkopavanja
p o k a z a l a še v e č p o d o b n i h najdb in m o r d a celo
s e k u n d a m o u p o r a b o z g r a d b p o 6. st., b o m o
upravičeni spremeniti predstavo o p o z n i poselitvi
in p o d o b n o kot n a Gradišču n a d B a š l j e m in Gra­
dišču n a 2 ^ e l o v s k i gori potrditi poseljenost p o s ­
tojanke tudi v p r e l o m n e m času okoli k o n c a 8. in
začetka 9. st., k o j e vladal frankovski vladar
Karel Veliki. Prav tako si zastavljamo vprašanje,
ali ni bila naselbina m o r d a celo kontinuirano
poseljena od 6. st. naprej, kot to d o m n e v a m o z a
najdišče Tinje nad L o k o pri Ž u s m u ?
i
j
|
j
•
;
\
!
Izgradnjo arhitekture s še danes v površini
T o n o v c o v e g a g r a d u v i d n i m i tlorisi, bi p o
analogijah lahko postavili nekako v začetek 6. st.
ali najzgodneje m o r d a v drugo p o l o v i c o 5. st. V i
ta čas sodijo n a m r e č druge, d e l o m a že raziskane
p o d o b n e u t r d b e v Sloveniji in sosedstvu. N e ­
d v o m n o kaže največje sorodnosti s poznoantično
naselbino G r a d e c pri Prapretnem, s katero j u i
druži p r i b l i ž n o e n a k o število stavb, d e l o m a j
razporeditev, p a tudi velika ohranjenost arhi­
tekture. V k o r o š k e m najdišču D o l e (Duell) j e
s o r o d n a o s r e d o t o č e n a gradnja stavb z a obzidjem
in večja cerkev v notranjosti dobro zaščitenega :
areala. Z o z i r o m n a nakazan večji cerkveni k o m - ;
p l e k s i m a dobre analogije tudi n a Kučarju in [
Vranju. N a hkraten nastanek kaže p r e d v s e m
e n o t n o k o n c i p i r a n a stavbna arhitektura in p r e ­
mišljena urbanistična zasnova.
Nekaj p o s a m e z n i h najdb opozarja, d a tudi v
srednjeveškem obdobju hrib ni bil p o v s e m n e obiskan, vendar so sledovi tako s k r o m n i , d a j e
težko govoriti o poselitvi. Prav tako v ta čas ni
m o g o č e prisoditi nobene zgradbe, čeprav ni iz­
ključeno, da so izkoristili kakšno dobro ohra­
njeno stavbo in j o p o n o v n o utrdili.
Sklep
O d g o v o r n a vprašanje, kdo j e naselbino zgradil, j e p o d a n a š n j e m vedenju preuranjen. V e č i n a
najdb kaže kot marsikje drugod n a romanizirane
staroselce, n e m o r e m o p a p o v s e m izldiučiti tudi
;
Pred n a m i se izrisujejo p r v i določnejši obrisi
\ p o m e m b n e p o z n o a n t i č n e utrdbe, ki se p o veli­
; kosti, ohranjenosti in doslej odkritih najdbah
^ uvršča m e d n a j p o m e m b n e j š e v v z h o d n o a b s k e m
24 N. OSMUK, Die Bronzeplastik aus Kobarid, Archaeologia lugoslavica 24, 1987, 57ss.
25 F. KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem
veku I, Ljubljana 1902, 4, op. 1.
KRONIKA
^
Časopis za slovensico l<rajevno zgodovino
prostoru. N j e n e m razvoju sledimo vse od skrom­
nih začetkov naseljevanja še p r e d z a č e t k o m
n a š e g a štetja, začasnih pribežališč v 3 . in 4. st. in
d e l o m a vojaške p o s a d k e v njej, preko m o č n e in
b o g a t e naselbine v drugi polovici 5. in 6. st. do
p o s a m e z n i h sledov, ki nakazujejo obstoj živ­
ljenja v njej celo še v začetku 9. st. P o m e n p o ­
stojanke j e p r e d v s e m v veliki in bogati naselbini
iz časa preseljevanja narodov. Postojanka j e
imela z a tisti čas izredno dobro grajene stano­
vanjske stavbe in cerkve ter j e nudila zavetje
zadnjim r o m a n i z i r a n i m staroselcem, deloma tudi
g e r m a n s k i m osvajalcem, hkrati p a kontrolirala
p r e h o d skozi občutljivo strateško področje p r e d
vrati Italije. D r u g o v a ž n o spoznanje, pridobljeno
pri dosedanjih raziskavah j e , da j e tu m o g o č e
ugotavljati sicer v t e m o zakrito obdobje p r v e
slovanske prisotnosti in vpetosti v mrežo
T. 5 Tonovcov grad. Keramika.]
odnosov m e d Franki in Slovani v zgodnjesrednjeveškem času. Zato p o m e n i raziskovanje
večplastne utrjene naselbine n a T o n o v c o v e m gra­
du velik prispevek k p o m e m b n e m u , a navkljub
številnim najdbam in najdiščem slabo pozna­
n e m u obdobju, ki j e še kako važno z a etnogenezo
Slovencev.
U g o d n i predpogoji (lep, neokrnjen naraven
ambient v najlepšem delu soške doline, turistična
razvitost zgornjega Posočja, bližina K o b a r i d a in
magistralne ceste, bližina turistične poti, izredno
aktivno Turistično društvo Kobarid itd.) u s ­
merjajo dejavnosti k celoviti raziskavi naselbine,
njeni konzervaciji in delni rekonstrukciji, kar vse
bi lahko p o m e m b n o obogatilo naše vedenje n e
samo o ožjem p o s o š k e m prostoru, t e m v e č tudi o
zapleteni srednjeevropski problematiki p r e h o d a
antičnega obdobja v srednji vek.
1994
1/42
časopis za slovensico krajevno zgodovino
Geodetski posnetek Tonovcovega gradu z vrisanimi ruševinami poznoantičnih stavb.
časopis za slovensl<o l<rajevno zgodovino
T. 1 Tonovcov grad. Bron.
časopis za slovensico krajevno zgodovino
T. 2 Tonovcov grad. Bron 1-11, svinec 12-15, železo 16-25.
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
T. 3 Tonovcov grad. Železo.
13
časopis za slovensico krajevno zgodovino
T. 4 Tonovcov grad. Železo.
14