1. No category

Osnovna šola Notranjski odred Cerknica
Cesta 4. maja 92
1380 Cerknica
EVALVACIJA PROJEKTA BRALNE PISMENOSTI
za šolsko leto 2013 / 14 in 2014 / 15
Na povabilo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo smo pristopili k projektu Spodbujanje
bralne pismenosti učencev osnovnih šol v ljubljanski regiji.
Naša pričakovanja so bila velika. Želeli smo izdelati sistematični načrt razvijanja bralne
pismenosti in uvajanja bralno učnih strategij od 1. do 9. razreda s pomočjo skrbnika in drugih
strokovnih delavcev Zavoda RS za šolstvo ter ga z njihovo pomočjo realizirati v praksi, saj
smo menili, da je ta načrt ali osnutek že oblikovan glede na to, da se je ta projekt Bralne
pismenosti že izvajal na drugih šolah. Tega načrta ni bilo in ga še vedno ni.
Namen projekta je bil, da se izboljša bralna pismenost naših učencev z razvijanjem bralne
motivacije in bralnega razumevanja učencev ter z uvajanjem različnih bralno učnih strategij v
pouk. V operativni načrt Spodbujanja bralne pismenosti učencev smo vključili naslednja
področja: bralno motivacijo, zgodnje odkrivanje učencev z bralnimi težavami, bralno
razumevanje, BUS vprašalnike, bralno učne strategije in primere dobre prakse.
Bralno motivacijo učencev smo razvijali z naslednjimi dejavnostmi:
a) različne oblike branja drug drugemu (npr. Starejši berejo mlajšim, Bralni stol,…),
b) različne bralne značke (slovenska, angleška, nemška, španska,…)
c) prvič s Piko Nogavičko v šolsko knjižnico (učenci prvega razreda so spoznati pravila
obnašanja v knjižnici)
d) močno področje učenke s posebnimi potrebami je izrazno in doživeto branje (1x
tedensko je brala v prvem razredu kot babica ali kakšen literarni junak )
e) zgled učitelja: predstavitev prebrane knjige s plakatom in zanimivimi odlomki iz knjige
Otok džungle (Sabine Kuegler) učencem 4. in 5. razreda na matični šoli ter kotičkom
Minuta za branje na razredni stopnji (vsak dan nov zanimiv odlomek iz predstavljene
knjige)
f) obisk naše bivše učenke Klare Šebenik kot pisateljice (učencem na predmetni stopnji
predstavila svojo drugo knjigo V deželi večnega sonca)
g) prostovoljno društvo Tačke pomagačke: terapevtski pes Lam in spremljevalka gospa
Tatjana Pavlič (v razredu: seznanitev s psom, branje svojih pisem psu v 5. razredu;
ter individualno R.E.A.D. program ali Beremo s Tačkami 1- krat tedensko z učenci s
težavami pri branju na matični šoli in na podružnični šoli v Grahovem, redno je bilo
vključenih 5 učencev s težavami pri branju)
h) zvočni CD (v okviru projekta Od ideje do … so učenci posneli za učence, ki imajo
disleksijo ali motnje branja, iz učbenika Družba smo mi 4 poglavje Predstavim vam
domači kraj ter iz učbenika Družba smo mi 5 poglavje Nekoč je bilo…na slovenskem
ozemlju)
i) vedenjsko kognitivna metoda branja za izboljšanje branja (slabi bralci so izboljšali
bralno tehniko in bralno razumevanje z rednim bralnim treningom doma) ter
odpravljanje napak pri pisanju po vedenjsko kognitivni metodi za izboljšanje pisanja
(razvijanje samokorekcije pri pisanju, pri urah DSP za odpravljanje učnih
primanjkljajev)
j)
1-krat tedensko Vsi beremo 10 min na razredni in predmetni stopnji pri uri
slovenščine (vsak prinese svojo knjigo in tiho bere, vsi učenci prvega razreda si v
šolski knjižnici izposodijo knjigo in jo 10 min berejo)
k) pisanje voščilnic in pisem (skrivnemu) prijatelju, literarnemu junaku, terapevtskemu
psu,…
l) druge dejavnosti
Posebna pozornost je bila namenjena zgodnjemu odkrivanju otrok s težavami na področju
branja. Na šoli imamo sedaj sodobnejše teste za odkrivanje bralnih težav pri učencih: OSBZ
- Ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti za učence od 1. do 3. razreda ter Bralni test za
učence 3. razreda. V tretjem razredu izvedemo Bralni test in Šalijev narek, OSBZ –
Ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti pa s tistimi učenci, ki so dosegli slabe rezultate pri
Bralnem testu. Naslednje šolsko leto bomo izvedli OSBZ – Ocenjevalno shemo bralnih
zmožnosti na začetku in koncu 2. razreda z načrtovanjem ustreznih oblik pomoči učencem z
bralnimi težavami ter Bralni test in Šalijev narek v 3. razredu.
V letošnjem šolskem letu so nekateri učenci 5. in 7. razreda rešili BUS vprašalnik ali
Vprašalnik o bralno učnih strategijah za 5. oz. 7 razred. Z analizo vprašalnikov smo ugotovili,
da je potrebno pri učencih razvijati bralno razumevanje na drugi in tretji ravni bralnega
razumevanja. Učencem je potrebno pomagati, da bodo prešli iz frustracijske ravni branja na
raven samostojnega branja. Imeti morajo veliko priložnosti za pisanje odgovorov in
samostojno tvorjenje besedil. Spodbujati jih moramo k zapisovanju lastnega mnenja in
mnenja o besedilu. Naučiti jih moramo kritično misliti s sistematičnim poučevanjem načel
argumentacije. Pri razvijanju veščine kritičnega mišljenja moramo pri učencih najprej razviti
področje postavljanja vprašanj.
Pri učencih smo razvijali bralno razumevanje na informacijski ravni, na ravni sklepanja in na
ravni ustvarjalnega, kritičnega mišljenja. Učitelji razredne stopnje so imeli predavanje Bralne
dejavnosti, ki sta ga izvedli svetovalki Mojca Dolinar in Mihaele Kerin iz Zavoda RS za
šolstvo. V pomoč jim je bila knjiga Sonje Pečjak Ravni in strategije branja. Branje z
razumevanjem so preverjali z vprašanji, ki so zajela vse tri ravni bralnega razumevanja. Pri
pouku so učitelji razvijali branje in razumevanje umetnostnih in neumetnostnih besedil
(tabele, grafikoni, diagrami, zemljevidi,…).
Pri pouku je potrebno še naprej razvijati ustvarjalno, kritično mišljenje učencev. Za to bi
morali najprej usposobiti učitelje, mogoče pa tudi posodobiti učne načrte in učbenike. Pri
učencih je potrebno razvijati še veščine postavljanja vprašanj. Gradiva na temo Razvijanje
veščine postavljanja vprašanj so bila objavljena v spletni učilnici za učitelja razrednega
pouka šele aprila, kljub temu pa so jih nekateri učitelji že uporabili pri pouku.
Na področju bralno učnih strategij smo najprej za učitelje predmetne stopnje organizirali
predavanje Bralno učne strategije, ki ga je izvedla svetovalka Cvetka Bizjak. Našo šolsko
strokovno knjižnico smo obogatili s knjigo Bralne učne strategije.
Posamezni učitelji uvajajo pri pouku različne bralne in bralno učne strategije (VŽN strategijo,
strategijo petih prstov, PV3P metodo, Paukovo strategijo,…). V posameznih učilnicah so
plakati o bralno učnih strategijah (za strategijo petih prstov, VŽN strategijo in PV3P metodo),
ki jih je izdelal bivši učenec naše šole Bor Šparemblek. V vseh petih razredih je specialna
pedagoginja Jelka Otoničar izvedla učno delavnico Jedilni list za živali po PV3P metodi, na
kateri so učenci spoznali PV3P metodo ter po njej predelali učno snov Jedilni list za živali iz
učbenika za NIT (naravoslovje in tehnika). Z učnimi delavnicami bomo nadaljevali naslednje
šolsko leto.
Pri uvajanju bralno učnih strategij nismo bili vedno uspešni. Z analizo (ne)uspešnosti
uvajanja BUS v pouk smo ugotovili, da morajo imeti učenci dobro razvito bralno tehniko in
bralno razumevanje, znati si morajo zastavljati vprašanja ter določati ključne in pomembne
podatke besedila, da bodo lahko usvojili posamezne bralno učne strategije.
Člani šolskega tima projekta Bralne pismenosti smo pripravili svoje primere dobre prakse s
področja razvijanja bralne pismenosti, razvijanja različnih nivojev bralnega razumevanja in
uvajanja BUS v pouk, pri tem smo zajeli vsa predmetna področja. Zbirnik primerov dobre
prakse so dobili vsi strokovni aktivi na šoli. Vsak učitelj je moral posredovati svoj primer
dobre prakse (učno pripravo, učni list, opis dejavnosti,…) gospe ravnateljici. Organizirali
bomo še srečanje učiteljev: predstavitev primerov dobre prakse po triadah oz. aktivih v
mesecu avgustu.
Člani šolskega tima projekta Bralne pismenosti so se udeleževali delovnih srečanj projekta
Spodbujanje bralne pismenosti učencev v osnovnih šolah, ki jih je organiziral Zavod
Republike Slovenije za šolstvo (8 srečanj). Veliko znanja, idej in primerov dobre prakse smo
dobili v delavnicah od učiteljev praktikov, nekatere smo že uporabili v praksi npr. virtualno
šolo (v četrtem razredu) – učenci so bili razdeljeni v družine, vsak je imel svojo vlogo in v
skladu z njo opravljal različne naloge, ki so vzpodbujale bralno pismenost( izdelati zemljevid
določene poti, izračunati položnico za elektriko, izpolniti podatke za osebno izkaznico,
izračunati stroške izleta, izdelati domačijo po navodilih, pripraviti dramsko točko za nastop za
starše). Zanimive informacije, ideje in znanja smo udeleženci delovnih srečanj predstavili
učiteljem na šoli.
Zavedati se moramo, da moramo pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencev upoštevati
Bloomovo taksonomija znanja in ravni bralnega razumevanja. Nekateri učitelji oz. strokovni
aktivi so to že upoštevali v letošnjem šolskem letu.
Projekt Spodbujanje bralne pismenosti učencev osnovnih šol v ljubljanski regiji pod okriljem
Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je zaključen. Šolski tim bralne pismenosti pa mora z
bralnim projektom nadaljevati. Na šoli moramo sprotno preverjati bralne zmožnosti naših
učencev ter razvijati njihovo bralno pismenost. Naši učenci se morajo naučiti zastavljati si
vprašanja, kritično misliti in uporabljati različne bralno učne strategije. Strokovni delavci šole
morajo sistematično razvijati bralno pismenost učencev in sistematično uvajati bralno učne
strategije v pouk. Sistematični načrt razvijanja bralne pismenosti in uvajanja bralno učnih
strategij od 1. do 9. razreda ne bo izdelan v enem letu. Razvijal se bo postopno, mnogo let.
Do tedaj pa bomo z mini projekti še naprej razvijali bralno motivacijo, različne nivoje bralnega
razumevanja, uvajali bralno učne strategije, ocenjevali bralne zmožnosti naših učencev,
odkrivali vzroke slabo razvite bralne pismenosti pri učencih ter načrtovali dejavnosti, s
katerimi jih bomo poskušali odpraviti. V razvijanje bralne pismenosti pri učencih je potrebno
vključiti tudi starše. Vsi se moramo zavedati, da ima pismen učenec dobro razvite vse štiri
komunikacijske veščine: poslušanje, govor, branje in pisanje. Vse te veščine moramo pri
učencih razvijati v šoli in doma.
V Cerknici, 11.6.2015
Zapisala: Jelka Otoničar