preberemo na povezavi - OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
29. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA ZGODBE TURIZMA… …MOJSTER GROM IN NJEGOVI PIRHI USTVARJALCI: Marija Klun 9. a Sandra Petrović 9. a Sara Bradeško 9. a MENTORICI: Katja Gojkovič, prof. geografije Urša Govekar, prof. zgodovine in španščine Vrhnika, januar 2015 POVZETEK TURISTIČNE NALOGE S KLJUČNIMI BESEDAMI ŠOLA: OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA, Pod Hruševco 33, 1360 Vrhnika Tel: 01/755 80 50 Fax: 01/755 80 61 E-mail: [email protected] NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: MOJSTER GROM IN NJEGOVI PIRHI AVTORJI: MARIJA KLUN, [email protected], 9. A SARA BRADEŠKO, [email protected], 9. A SANDRA PETROVIĆ, [email protected], 9. A MENTORICI: KATJA GOJKOVIČ, PROF. GEOGRAFIJE URŠA GOVEKAR, PROF. ZGODOVINE IN ŠPANŠČINE Povzetek: Gospod Franc Grom je znan vrhniški umetnik. V jajca vrta luknjice, pri tem je zelo natančen in umetniški. Na tem svetu mu ni enakega. Njegove pirhe imajo v svojih osebnih umetniških zbirkah Bill Clinton, japonski cesar in še marsikdo. Tekom naloge bomo podrobneje spoznali njegovo delo in način življenja. Štejemo ga med enega najpomembnejših vrhniških umetnikov modernega časa. Ključne besede: FRANC GROM, VRHNIŠKI PIRHI, STARA VRHNIKA, SVET, JAJCA Z LUKNJICAMI, MOTIVI, PORTRETI, SODOBNA UMETNOST, VRTANJE, BRUŠENJE, JAPONSKI CESAR, JAPONSKA, BILL CLINTON, BELA HIŠA, ŠOLA ZA ŽIVLJENJE. Učenci turističnega krožka 2 KAZALO 1 UVOD .................................................................................................................................................. 4 2 OPREDELITEV PROBLEMA .......................................................................................................... 5 3 NAČRT DELA .................................................................................................................................... 6 4 GOSPOD GROM IN NJEGOVI PIRHI ........................................................................................... 7 4. 1 OD MALIH NOG DO VELIKEGA MOJSTRA........................................................................ 7 4.2 GOSPOD GROM IN NJEGOVA OSEBNOST ....................................................................... 8 4.3 NA OBISKU PRI GOSPODU GROMU ................................................................................... 9 4.4 POSTOPEK DELA ................................................................................................................... 11 4.5 MOTIVI JAJC ............................................................................................................................ 13 4.6 PISMA IZ VESOLJA IN ŠE OD DLJE................................................................................... 14 4.6.1 Pismo iz Japonske ............................................................................................................ 14 4.6.2 V reviji na Kitajskem ......................................................................................................... 15 4.6.3 Pismo iz Bele hiše ............................................................................................................ 16 4.6.4 Pismo iz Nemčije .............................................................................................................. 16 4.7 KJE SI LAHKO OGLEDAMO GROMOVE PIRHE .............................................................. 17 5 ZAKLJUČEK..................................................................................................................................... 17 6 VIRI IN LITERATURA ..................................................................................................................... 20 3 1 UVOD Kaj je skupnega Billu Clintonu, Angeli Merkel in Vladimiru Putinu? No, razen tega, da smo vsi že slišali zanje. Vsi imajo namreč v lasti kokošje jajce, ki prihaja z Vrhnike. Vsi imajo pri sebi doma unikaten pirh, delo izpod roke vrhniškega umetnika Franca Groma. Mnogi, ki so Gromovo z več kot 20 000 luknjicami posejano jajce že videli, mogoče niso vedeli, da predstavlja velik in pomemben del vrhniške kulture. Tudi same smo jih v preteklosti že videvale na več javnih krajih, a njihovega avtorja nismo poznale. Še bolj presenečene smo bile, ko smo ugotovile, da je naš someščan edini in prvi zemljan, ki se je kdajkoli ukvarjal s čim takim. Po svetu ima nekaj posnemovalcev, a je njihovo znanje daleč bolj površno, kot znanje izkušenega vrhniškega mojstra. Jajca so lastna zamisel Franca Groma, ki jih je pričel izdelovati pred nekaj manj kot dvajsetimi leti. Letos smo si učenke, ki obiskujemo turistični krožek zadale nalogo, da bolje spoznamo njegovo zgodbo in jo predstavimo drugim. Prav se nam zdi, da za tako znano in hkrati neznano dejavnost izve še več ljudi. V nalogi pred vami boste seznanjeni z vrhniško zgodbo o uspehu, ki vas bo naučila, da se s potrpežljivostjo in dobro idejo lahko iz nič ustvari svetovno znano senzacijo. Bolj, kot jo bomo ponesli v svet, več turistov bomo privabili s še enim biserom od mnogih, ki odlikujejo Slovenijo. 4 2 OPREDELITEV PROBLEMA Pri letošnjem izboru tem smo na območju Vrhnike imele učenke turističnega krožka veliko izbire pri vsebinah za sestavo seminarske raziskovalne naloge na temo zgodbe turizma. Odkrile smo ogromno zanimivih zgodb o daljni in bližnji preteklosti Vrhnike, o zanimivih ljudeh iz preteklosti, zgodbe o kraškem obrobju, ki je del naše pokrajine, vendar smo ugotovile, da je o tem napisanega že zelo veliko. Vodilo nas je vprašanje ali imamo na Vrhniki trenutno ljudi, ki krojijo našo zgodovino turizma, ki so med nami in so zelo uspešni. Med vsemi možnostmi smo odkrile in se odločile predstaviti zgodbo gospoda Groma ter njegovo zanimivo zgodbo o uspehu na področju turizma. Zadale smo si naslednje cilje in naloge: Bolje spoznati umetnost domačega kraja in se spoznati z domačimi umetniki. Odkriti nove možnosti, ki bi Vrhniko lahko ponesle v svet. Obiskati gospoda Franca Groma in izvedeti več o vrhniških pirhih. Povezati se s turističnim društvom Vrhnika in nadgraditi nalogo z lokalnimi gradivi. Zabeležiti domačo zgodbo o uspehu. O svojih odkritjih poročati sošolcem in sokrajanom. 5 3 NAČRT DELA Glede na zastavljene cilje naloge in pregled literature o zgodbi gospoda Groma, smo se učenke turističnega krožka odločile, da bo glavni del seminarske naloge metoda intervjuja. Hkrati smo lahko le na tak način izvedeli največ o načinu dela, o zgodovini in zanimivosti iz življenja gospoda Groma. Večji del seminarske naloge je tako nastal s pomočjo intervjuja, ki smo ga učenke turističnega krožka opravile z gospodom Gromom. Ključna vprašanja intervjuja so bila sledeča: Kje ste se šolali? Kaj so bile vaše otroške sanje o vašem življenju? Ste za veliko noč v otroštvu barvali pirhe, ali ste jim že takrat vrezovali luknjice? Kje ste dobili idejo za vašo umetnost? Kdaj ste naredili prvi pirh? Kako ste ga prodali? Je bila pot do zaščite pirhov kot družbene dediščine težka? Ali nam lahko na kratko opišete postopek dela vrhniških pirhov? Kakšen je občutek, ko prejmeš pismo japonskega cesarja? Kako skrbite za svojo prepoznavnost? Kaj vas v vašem delu najbolj razveseljuje? Koliko pirhov ste že naredili? Kateri pirh je vaš najljubši in na katerega ste najbolj ponosni? Ali se vam jajce kdaj ponesreči in morate začeti znova? 6 4 GOSPOD GROM IN NJEGOVI PIRHI 4. 1 OD MALIH NOG DO VELIKEGA MOJSTRA Franc Grom se je rodil 23. novembra, leta 1940. Njegov prvi pogled v svet je bila Stara Vrhnika, ki je skozi vseh 74 let, ki jih letos šteje gospod Grom, ostala njegova rodna in domača vas. Povprašale smo ga o njegovem otroštvu. Povedal nam je, da se najbolj spominja različnih športnih dogodkov. Ob nedeljah so igrali hokej z žogo, tekmovali v teku, suvali so kroglo, tudi nogomet je bil priljubljena igra med otroci, toliko manj pa med bližnjimi kmeti, ker so vsi travniki postajali sumljivo pomendrani. Veliko veselja so Francu prinesli tudi gorski pohodi s stricem. Nastopila so leta guljenja šolskih klopi. Vedno si je želel postati kemik, da bi se lahko igral s kemijskimi formulami, starši pa so imeli zanj že izbran poklic, zato so bile njegove sanje pozabljene, ko je postal strojnik. Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, kar je zanj pomenilo veliko sprememb. Med drugim se je za dve leti preselil v Ljubljano, saj prometne povezave z Vrhniko še niso bile tako ugodne, kot so sedaj. Šolanje je zaključil z maturitetnim izpitom, sledila pa je njegova prva zaposlitev v Iskri. Njegovo življenje se je nadaljevalo po ustaljenih tirih. Našel si je ženo, si ustvaril družino in poleg službe izpolnjeval še druge obveznosti. Časa za razne hobije in prostočasne dejavnosti torej ni bilo veliko. Več prostega časa je zase našel šele po upokojitvi. Tedaj se je končno našel v hobiju, po katerem je sedaj poznan. To je izdelava Vrhniških pirhov. Njegova prva nagrada, ki jo je prejel, je bilo priznanje, ki ga je prejel od profesorja dr. Janeza Bogataja, kasneje pa je z njim tudi sodeloval. 7 4.2 GOSPOD GROM IN NJEGOVA OSEBNOST Gospod Grom je kot oseba zelo natančen in ima rad urejenost. Družino si je začel snovati, ko se je leta 1964 poročil z ženo Matejo. Leto zatem se mu je rodil sin Zoran, zdaj pa mu življenje popestrita vnukinji. »Dober občutek je to, če te kdo prepozna po tvojem delu,« resno pravi Franc in hudomušno nadaljuje, »se počutiš kot medijska zvezda!« Pa saj to tudi je. Kar nekaj je že televizijskih prispevkov o mojstru z Vrhnike, da ne govorimo o samostojnih oddajah ali pa številnih knjigah slovenske etnografske stroke, katere prav gotovo ne izpustijo imena Grom, v povezavi s pirhom, enim in edinstvenim, ki prihaja samo iz Vrhnike, pa prav nikjer drugje po svetu ne zasledite česa podobnega. Prav poseben dogodek je gospod Grom zabeležil v svoj spomin in ga šteje kot čast. Nekega dne se sprehaja po Stritarjevi ulici v Ljubljani, ko se kolona avtomobilov ustavi, voznik enega izmed avtomobilov odpre vrata in pobara našega mojstra, če bi pa le on bil tisti umetnik iz Vrhnike, ki pirhe vrta. Poleg takih utrinkov pa si v čast lahko Franc Grom šteje tudi mnoge obiske iz daljnih dežel, kot so Japonska ali Amerika. Prav tako tudi številne razstave v številih deželah, zahvalno pismo iz Bele hiše, s podpisom Billa Clintona in seveda posebno naročilo japonskega cesarja, ki si je zaželel imeti Vrhniški pirh v svoji zbirki umetnin. Posebna čast pa je tudi naslovnica knjige Mojstrovine Slovenije, avtorja dr. Janeza Bogataja, za katero so od več kot tristotih umetniških del izbrali pirh Franca Groma. Vse to smo izvedele iz knjig in člankov, ki so bili napisani o vrhniški legendi Francu Gromu. Pred raziskovanjem virov o njem, se sploh nismo zavedale, kako slavna in znana so njegova dela v svetu. Ker nas je njegovo delo tako navdušilo, smo se odločile da z njim navežemo stik in ga obiščemo. Z njim smo opravile intervju in izvedele veliko zgodb, ki nam jih niti knjige niso znale povedati. 8 4.3 NA OBISKU PRI GOSPODU GROMU V torek, 6. januarja smo se članice turističnega krožka odpravile proti stari Vrhniki, z namenom, da obiščemo mojstra Franca Groma. Na pot smo se odpravile kar peš in po par zgrešenih ovinkih le našle hišo, kjer se je rodil vrhniški umetnik. Gospod Grom in njegova družina so nas sprejeli odprtih rok, kot vse obiskovalce, ki so jih zanimali pirhi. Takoj po pozdravu in toplem čaju je gospod Grom pobudo za intervju prijel v svoje roke. Naša že predhodno pripravljena vprašanja je prebral in jih hitro zavrnil, češ da odgovore na njih lahko najdemo na internetu, on pa nam bo povedal še ne zapisane zgodbe. Vsi bi bolj ali manj pričakovali, da njegova delavnica izgleda nekako takole: jajca, kokošja jajca, gosja jajca, nojeva jajca in še več jajc. Vsekakor ste se zmotili, če ste mislili tako. Tudi same smo bile presenečene, ko nas je gospod Grom spremil kar v domačo dnevno sobo ob krušni peči. Usedle smo se kar za jedilno mizo, kjer nas je že čakalo ogromno razstavljenih, že dokončanih jajc, pa tudi nekaj takih, ki bi jih še lahko uporabili za peko piškotov. Prva stvar, o kateri nas je poučil zgovorni gospod Grom, je bila, da niso vsa jajca primerna za vrtanje luknjic. Lupine nekaterih jajc so pretanke, lupine drugih pa predebele. Jajce že na začetku odpade, če so na njem izrazite nečistoče. Tudi oblika jajca je zelo pomembna. Jajce mora biti »umetniško pravilno« in lepo asimetrično. Gospod Grom nam je povedal, da si iz okroglega jajca raje naredi jajce na oko, kot jajce z luknjicami. Zaradi njihove kvalitete jajca iz trgovine in veleprodaj niso primerne za brušenje in vrtanje. Jajca kupuje od okoliških kmetij in tako na nek način spodbuja tudi domače kmetijske dejavnosti na stari Vrhniki. Domača jajca so boljša za izdelavo pirhov, ker njihova lupina vsebuje več apnenca in je zato trša ter bolj čvrsta. Težka 9 naloga je ob pogledu na dve normalni jajci določiti, katero vsebuje več apnenca. Da bi si olajšal delo, si je gospod Grom izmislil svojo metodo za ugotavljanje kvalitete jajčne lupine. Z močno baterijsko svetilko posveti naravnost v jajce in se prepriča, ali je dovolj trdno. Svetloba se v tekočinah lomi. Lomila se je tudi v jajčnem beljaku in na lupini smo že ob prvem pogledu nepravilnosti opazile tudi me, ki takrat še pojma nismo imele, da bi te na jajčni lupini sploh lahko obstajale. Svetloba je pokazala, da je bila lupina nekaterih jajc neenakomerno poapnenčena. Tam, kjer so bile plasti apnenca tanjše, je svetloba skozi jajce posvetila, kot da bi bilo prozorno, tam, kjer pa je bila plast apnenca zadosti debela, svetloba za seboj ni puščala temnih lis. Za izdelavo pirhov je tako primernih povprečno le deset jajc od stotih. Kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati, so nas dodobra presenetili in hkrati še bolj navdušili nad vsemi inovativnostmi, ki si jih je izmislil gospod Grom. 10 4.4 POSTOPEK DELA Jajce je izbrano. Bilo je zahtevno, a še zdaleč ne tako, kot je vrtanje in brušenje luknjic, ki sledi. Prvo jajce, ki ga je gospod Grom kadarkoli izdelal, je imelo le dve luknjici. Ena je bila na vrhu, druga pa na dnu jajca, da je iz njega lahko spihal vsebino. Za začetek je bilo dovolj. Z leti in vajo je prišel do rekordnih, kar dvajset tisoč luknjic. Vsako jajce je unikatno in posebno ter ideja za oblikovanje vsake se rodi iz njegove glave. Včasih dobi tudi naročilo in predlogo, po kateri mora izdelati umetnino, večinoma pa se motivi rodijo v njegovi domišljiji. Osnovna motiva sta nagelj in čipka, ki ju lahko najdemo skoraj na vsakem jajcu. Posebej nam je bilo všeč jajce z motivom grozdja in vinske trte, ki ga je za gospoda Groma na platno upodobil vrhniški akademski slikar. Vsako jajce je bilo na začetku le jajce. Najprej ga opere, ga izprazni in ga nato opere še z notranje strani. Nato s posebnimi vrtalniki, ki še najbolj spominjajo na opremo zobozdravnikov, prične vrtati luknjice v jajce in brusiti lupino, da pride do svetlejših površin. Pravi, da naenkrat težko vrta več kot petnajst minut, saj je delo zelo naporno za oči. Pokazal nam je jajca, kjer je s pomočjo preprostih elips in krogov upodobil japonsko žensko, ki z nasprotne strani zgleda kot močan sumoborec. 11 Površine so tako sestavljene iz velikih in majhnih luknjic, izpraskanih ter zbrušenih površin, ki spodbudijo igro svetlobe. Ko je jajce končano, ga postavi na posebne podstavke z lučkami, zasnovane izključno za njegova jajca. 12 4.5 MOTIVI JAJC Gospod Grom na svoje pirhe vgravira čisto vse. Od najpreprostejših krogov in oblik, do zapletenih portretov. Naredil je že portret Ivana Cankarja in portret Che Guevare, ki izgledata bolje od nekaterih risb. Iz tega smo sklepale, da je moral biti gospod Grom že od nekdaj precej likovno nadarjen, iz pogovora z njim pa, da je njegova domišljija res nekaj posebnega. Osnovna vzorca sta čipka in nagelj, ki imata veliko različnih upodobitev. Pokazal nam je tudi jajce, ki ga je poimenoval Čuri Muri, saj ga je naredil po vtisih zgodbe Čuri Muri iz Afrike. Skrivnost jajc so tudi izpraskane površine, ki pridejo do izraza le, če se jih pravilno osvetli. Ob našem obisku nas gospod Grom ni naučil le o svoji umetnosti, pač pa tudi o umetnosti fotografiranja. Izvedle smo kar majhen »photo shooting«, kjer smo poskušale priti do pravega kota položaja fotoaparata, da bi igra svetlobe v jajcih prišla kar najbolj do izraza. S takimi rečmi se po navadi ubadajo profesionalni fotografi, nas pa je kljub našem neznanju gospod Grom pohvalil, saj so nam nekatere fotografije odlično uspele. Večina fotografij v seminarski nalogi smo tako posnele me. 13 4.6 PISMA IZ VESOLJA IN ŠE OD DLJE 4.6.1 Pismo iz Japonske Gospod Grom nam je najraje od vsega pokazal priznanje, ki ga je dobil od sovaščanov. Pravi, da je včasih veliko lažje biti prvi na svetu, kot prvi v svoji vasi. Čeprav mu to pomeni veliko, tudi pismo japonskega cesarja ni od muh. Gospod Grom nam je povedal celo zgodbo o tem, kako so na japonskem sploh izvedeli za njegove pirhe. Nekaj let nazaj je bila na japonskem razstava mednarodne kulture. Med slovenskimi eksponati so bila tudi jajca. Razstava je bila zelo visokega ranga, zato se je je udeležila tudi cela cesarska družina. Namesto, da bi ga pritegnile drage slike in kipi, se je japonski cesar takoj zagledal v slovenske pirhe in tam z družino preživel lep čas razstave. Takoj, po odhodu v svoje prostore, je dal naročiti jajce zase. Gospod Grom je naročilo sprejel in izdelal jajce za japonskega cesarja. V Ljubljano ga je prišla osebno prevzeti japonska princesa. V zahvalo, ker je prepotovala tako razdaljo, je njen oče jajce naročil še za njo. Tako sta na daljnem vzhodu že dve vrhniški jajci. Gospod Grom pričakuje naročilo še za tretjega, ki si ga bo po vsej verjetnosti zaželel japonski princ. 14 4.6.2 V reviji na Kitajskem Dober glas se hitro širi v deveto vas in tako se je novica o slovenskem čudežnem mojstru iz japonske razširila tudi na Kitajsko. Vsak se mora močno truditi za svoj uspeh in se zaradi številčnosti ponudnikov dobro promovirati. Vsako leto v Hong Kongu izide prestižna revija najbolj priljubljene hrane na Kitajskem. Vsak, ki si želi uspeti, mora priti vanjo. Revija ima skoraj šestdeset strani, objava v njej pa je zelo draga. Tudi nakup same revije ni preveč poceni, saj jo natisnejo v zelo majhni nakladi in jo podarijo le najpomembnejšim osebnostim. Za objavo na pol strani, ki so jo imele navadno posamezne znamke ali kuharji, med njimi tudi svetovno znana britanska veriga kavarn Starbuck, so morali proizvajalci plačati tudi po več tisoč dolarjev. Gospod Grom se lahko ponosno pohvali s kar štirimi zasedenimi stranmi v tej reviji, za objavo pa ni zapravil niti centa. 15 4.6.3 Pismo iz Bele hiše Vrhniški pirh je kot darilo potoval tudi v Ameriko, v Belo hišo k takratnemu predsedniku Billu Clintonu. Kot protokolarno darilo mu ga je izročil takratni predsednik naše države. V zahvalo je gospod Grom osebno prejel obsežno pismo, s Clintonovim lastnim podpisom. 4.6.4 Pismo iz Nemčije Jajce sta prejeli tudi nemška kanclerka Angela Merkel in odlična hrvaška pevka Tereza Kesovija, ko je pred leti nastopala v bližini. Naši državni voditelji jih pogosto podarjajo kot darilo gostom, ki nas obiščejo. Gospod Grom izdeluje pirhe tudi za tiste, ki bi jih želeli kupiti, a cena zaradi vloženega truda in časa skoraj vedno presega tristo evrov. 16 4.7 KJE SI LAHKO OGLEDAMO GROMOVE PIRHE Gospod Grom kar dobro skrbi za svojo promocijo. Pomagajo mu tudi vnukinja Pika in ostali člani njegove družine. Leta 2009 je bila v nakupovalnem centru Supernova, na Rudniku v Ljubljani, prva razstava njegovih del. Več tednov je bilo na nosilnih stebrih pred nekaterimi najbolj znanimi trgovinami obešenih več kot dvesto plakatov s sliko jajca z luknjicami. Vsak mimoidoči si je lahko ogledal Gromovo umetnost in nadaljeval s svojim nakupovanjem. Od takrat naprej si lahko razstavo ogledamo vsako leto v spomladanskem in jesenskem času. Pirhe lahko vidite tudi na Vrhniki, v hotelu Mantova in v prostorih TIC-a, vrhniškega zavoda za turizem. Prepričane smo, da bi vas gospod Grom prijazno sprejel tudi na domu, kot je nas in vam razkazal svojo zbirko jajc, tudi tistih, ki še niso bila objavljena v javnosti. V letu 2014 so na veliko noč izdali pisemsko znamko s podobo vrhniškega pirha. Znamka je na voljo na vseh poštah v Sloveniji in tako lahko pisanice pošljemo tudi sorodnikom ali prijateljem v tujini, pa čeprav le narisane. Jajce so promovirali tudi na evropskem prvenstvu v košarki na Poljskem, kjer se je kot oglas predvajalo na projekcijah z napisom »Slovenija ima zlata jajca.« O pirhih z luknjicami so do sedaj že pisali Neža Romih, Oskar Kogoj, Damjan Ovsec in Janez Bogataj. Predstavljeni so bili tudi v Vrhniških razgledih. 5 ZAKLJUČEK 17 Navdušene smo bile nad tem, da je gospod Grom znal tako dobro zasnovati avtorsko idejo, da je z njo lahko uspel in postal poznan po vsem svetu. Praktično iz nič je ustvaril novo vrsto elegantne in specifične umetnosti, ki gotovo ne bo nikoli več zamrla. Eden od ciljev naše seminarske naloge je bil tudi, da gospoda Groma predstavimo domačemu kraju Vrhniki in okoliškim mestom. Po sklepu seminarske naloge, smo se pričele zavedati, da so japonski cesar in Angela Merkel več vedeli o našem sovaščanu kot mi. Zato smo zadovoljne s svojim delom in ugotovitvami, saj smo prepričane, da naša naloga ne bo potonila v pozabo. Vrhniške pirhe bomo predstavile na tržnici in tudi ostalim prebivalcem občine Vrhnika, na rednem srečanju turističnega društva Blagajana, ki nas vsako leto povabi na predstavitev našega izdelka. Vsako leto so navdušeni in presenečeni, da lahko čeprav se jim ne zdi tako, da od nas izvedo še mnogo novega in neznanega o svojem rojstnem kraju. Naše delo je bilo dokončno zaključeno, ko smo se pridružile skupini pisateljev, ki je že opisovala vrhniške pirhe. Nalogo zaključujemo z mislijo, da smo tudi me domala zaslužne za to, da bo nekdo vedno vedel in se spominjal umetnosti gospoda Groma in njegove gostoljubnosti, saj me njegove zgodbe o uspehu nikoli ne bomo pozabile in nam bo v nadaljnjem življenju vedno v spodbudo. 18 19 6 VIRI IN LITERATURA Knjižni vir: dr. Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije: srečanja s sodobnimi rokodelci; Rokus 1999. Internetni viri vsebin: http://www.sensa.si/za-navdih/jajce-ki-jemlje-dih/ http://zlataleta.com/velika-noc-pirhi-zajec/ http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/izdelal-je-pirh-za-japonskegacesarja/198631 http://www.sensa.si/za-navdih/jajce-ki-jemlje-dih/ http://www.ljubljanskobarje.si/aktualne-novice/vrhniski-pirh-na-postni-znamki http://www.lisa.si/aktualno/vrhniski-pirh-umetnina-ki-ji-na-svetu-ni-para/ http://www.zurnal24.si/jajce-za-merklovo-clanek-153256 Internetni viri slik: https://www.google.si/search?q=slovenia+has+golden+eggs&es_sm=122&sou rce=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=Phq4VJqF6G07AbSsoFI&ved=0CAgQ_AUoAQ&biw=1244&bih=641#tbm=isch&q=vrhni %C5%A1ki+pirhi&imgdii=_&imgrc=0kPRCXR4aDkeCM%253A%3BeOZc7Yf5 Oe2bHM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.mojaobcina.si%252Fimg%252F1 %252FH_MAX_1024x768%252Fgrom_pirh_jajce.jpg%3Bhttp%253A%252F% 252Fwww.mojaobcina.si%252Fvrhnika%252Fnovice%252Fkultura%252Fport al-mehiske-televizije-o-gromovih-velikonocnih-jajcih.html%3B604%3B498 https://www.google.si/search?q=slovenia+has+golden+eggs&es_sm=122&sou rce=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=Phq4VJqF6G07AbSsoFI&ved=0CAgQ_AUoAQ&biw=1244&bih=641#tbm=isch&q=vrhni %C5%A1ki+pirhi&imgdii=_&imgrc=1zEVChViozZ1bM%253A%3BxwgO0czSZ Nxg1M%3Bhttp%253A%252F%252Fpsn.sdn.si%252Fsn%252Fimg%252Fs80 0x533%252F11%252F112%252F634390682879506878_50.jpg%3Bhttp%253 A%252F%252Fwww.siol.net%252Fnovice%252Fslovenija%252F2011%252F 04%252Fterankosir_fotofokus_velikonocno_jajce_v_objemu_nagljev_in_cipk. aspx%3B410%3B273 Večina slik v seminarski raziskovalni nalogi je lasten vir, ki je nastal v času obiska pri gospodu Gromu. 20
© Copyright 2024