Vikingi
Maj Miklav 7.a
Zgodovina
Vikingi pred Vikingi
●
Prišli so z neprijaznega in mrzlega severa.
Ropali so samostane, požigali vasi in pobijali
prebivalce, skrunili cerkve. Od 8. stoletja je v
vseh angleških kapelah odmevala nova molitev:
”Gospod obvaruj nas pred divjanjem mož s
severa!”
Zaman so prosili...
Vikingi pred Vikingi
●
●
●
●
Že v 6. tisočletju pr. n. š. so predniki Vikingov s
preprostimi čolni pluli sem in tja po skandinavskih
vodah.
Okoli leta 3000 pr. n. š., ko so začeli obdelovati bron, so
izpopolnili orodje, ki je tako postalo unčikovitejše.
Rop samostana v Lindisfarnu leta 793 na vzhodni obali
Anglije je zaznamoval začetek vikingške dobe.
Odtlej so se odpravljali na čedalje nasilnejše in
pogostejše pomorske vojne pohode v Anglijo, na Irsko in
v zahodno Galijo
Začetek Vikingov
●
●
●
Nomadi s severa so pluli po norveških fjordih na
atlantski obali, med šestotimi danskimi otoki in po
tisočerih švedskih jezerih in vodnih tokovih.
V nenehnem iskanju lovišč, bogatih z divjadjo, so se
podajali na odprto morje lovit tjulnje in kite.
Izdelati so znali lahkotne kanuje, ki so jih z lahka
razstavljali in prenašali. Njihovo ogrodje iz jesenovine,
ki so ga pred morsko vodo zaščitili tako, da so ga
prepojili z oljem ali kitovo mastjo, so zvezali s tankimi
usnjenimi jermeni.
Začetek Vikingov
●
●
●
●
Drevesa so jim dajala surovino, ki so se jo naučili
obdelovati s kamnito motiko in sekiro.
Nato so se začeli ukvarjati s poljedelstvom.
Udomačeni los je opravljal težaška dela in ljudje so se
hranili z njegovim mesom in mlekom.
Človek je obdeloval zemljo, sejal in žel. Kuhal si je v
preprostih lončenih posodah.
Les in morje sta bila za nordijsko civilizacijo ključnega
pomena.
Osvajanja
●
●
●
●
●
Ko je razpadlo rimsko cesarstvo in je na zahodu nastajal fevdalizem,
so nordijci že začeli s prvimi vdori, ki so napovedovali vikingško
obdobje.
Ko so začeli s prvimi vdori, so bili še vedno enotno skandinavsko
ljudstvo. Govorili so isti jezik, staro nordijščino, živeli isto trdo življenje
na osamljenih kmetijah in častili iste bogove.
Švedska je nastajala približno v 7. stoletju iz zveze dveh ljudstev:
Gotarjev in Svearjev, ki so imeli središče nedaleč od današnjega
Stockholma. Obema je vladal en sam kralj.
Ustvarili so si pravo pomorsko cesarstvo in so zato trgovali z velikim
dobičkom in uspehom.
Ko se jim je pridružil otok Gotlanda so dobili dokončno podobo.
Osvajanja
●
●
●
Več kot tristo let so Vikingi
neprestano potovali in
napadali sosednje dežele.
Postopoma so se oblikovali v
tri narode in postali Švedi,
Danci in Norvežani.
Vsakdo si je prilastil svoje
bojišče. Švedi so krenili na
vzhod, Danci pa so pluli proti
zahodu, tako kot Norvežani,
ki so tja hodili ropat in se
naseljevat po neobljudenih ali
malo naseljenih ozemljih.
Ladjedelstvo
●
●
●
V središču vikingškega življenja je bila ladja. Razvoj ladjedelstva je bil
zelo počasen: trajal je skoraj celo tisočletje.
Prve ladje so bile odprte, dolge približno 11 metrov in široke 1,8
metra. Njihov trup je bil pokrit z živalsko kožo. Ladje tudi niso imele
gredlja, s katerim bi plule proti toku ali vetru, na sploh pa niso imele
jader. Te so dodali šele v 7. stoletju.
Kljun in krma vikinške ladje sta bila enake oblike, zato je lahko plula v
obe smeri.
Ladjedelstvo
Trgovina
●
●
Vikingi, odlični pomorščaki, so
med dolgimi plovbami postali zdaj
roparji, zdaj trgovci, odvisno od
priložnosti
Trgovali so z raznovrstnim blagom
tudi v najbolj oddaljenih deželah:
začimbe in svila so prihajali z
vzhoda po ruskih rekah, zlato po
Donavi, orožje iz frankovskih
držav, angleški gagat in rensko
vino sta pripotovala do skandinavskih pristanišč, od tu pa so izvažali
sužnje, posušene ribe, kože in
med. Prodajali pa so tudi mrožove
oklje, volno svojih ovc ter les.
Družba
●
●
●
●
●
Skandinavska družba je bila razdeljena na tri velike rezrede:
sužnje, svobodne ljudi in poglavarje.
Sužnji, ki so bili na dnu družbene lestvice, so bili hlapci po rojstvu,
vojni ujetniki ali pa svobodni ljudje, ki jim je sodišče odvzelo
pravice.
Bili so kratkolasi in so nosili nebarvno volno.
Z vplivom krščanstva ob koncu vikinške dobe se je njihov položaj
izboljšal in so imeli podobne pravice kot svobodni ljudje
Svobodne ženske niso imele enakih pravic kot moški. Pa vendar
so bile spoštovane, saj so skrbele za gospodinjstvo in celo
skrbele za poset med odsotnostjo moža.
Družba
●
●
Poglavarje in kralje je izvolila skupščina (thing) in za svoja
dejanja so bili odgovorni svojim volilcem.
Njihova moč je bila odvisna od volje ljudstva, tisto za kar so se
odločili jim je moral odobriti, razen če je imel boljši predlog.
Bivališče
●
●
●
●
●
Najpogosteje so živeli na kmetijah ali v velikih skupinskih hišah
Danes je moč po vsej skandinaviji in Islandiji najti ostanke
tradicionalnih hiš, ki so imele le eno sobo, dolgo približno
dvanajst metrov.
Podložni zidovi, postavljeni na kamnitem podzidju, so bili
nekoliko ukrivljeni in opozarjajo, da je bila streha sprva obrnjen
čoln.
Bila je zgrajena precej grobo: debele deske, navpično zabite v
tla, so podpirali prečniki tako ob zidnem temelju kakor pri strehi.
Razpoke so zapolnili s slamo in blatom, ki sta zadrževala toploto
Bivališče
Bivališče
Življenje
●
●
●
●
Družine so bile gospodarsko neodvisne: vse so izdelali ali
pridelali sami.
Kruh, maslo in sir so si pridelali na kmetiji.
Hrano so shranjevali na preprost način: zamrznili so jo ali
posušili.ribe so sušili, pokvarljivo hrano, na primer jajca, so
zakopali v zemljo; mleko so pozimi hranili v čebrih, napolnjenih
z naravnim ledom.
Orodje so izdelovali po potrebi. Hišo pa je zgradil najpogosteje
lastnik sam s pomočjo vaškega tesarja.
Vera
●
●
●
Značaj bogov je bil podoben značaju
ljudi, ki so jih ustvarili: divji, bojevit in
strasten. Častilci so najbolj cenili
njihove možate lastnosti, surovost,
jezo, razudanost in humor. Njihove
vrline so bile pogum, moč in
zvijačnost. Takšni so bili vikingški
bogovi,ki so kraljevali
skandinavskemu svetu.
Trije veliki bogovi v vikingški
kozmogoniji, Thor, Odin in Freyr, so
bili čudežni junaki domišljiskega
sveta in mitični predniki vikinškega
ljudstva.
Bogovi so bivali v Asgardu, ki je
nekakšen Olimp nordijske mitologije.
Zaklučna beseda
●
●
●
Vikingi so bili odlični pomorščaki in bojevniki:
odkrili so grenlandijo in prispeli vse do Amerike
Naselili so se na islandiji, oropali Irsko, z
ognjem in mečem pustošili po Franciji,
zagospodovali so divji Rusiji
Tri stoletja pozneje so osvojili Anglijo. In ko jih
ni bilo več so prerasli v LEGENDO
viri
●
●
Vikingi, Cohat Yves, 1987, zbirka Mejnik
Exploring the world of the Vikins, Richard Hall,
2007, zbirka Thames and Huston