Glasilo Ob~ine Miklav` na Dravskem polju Številka 71 / Letnik XIV / September 2014 Fotokronika ODHAJAJOČI OBČINSKI SVET PRVIČ V ŠOLSKIH KLOPEH ŽEGNANJE V SKOKAH 2 SREČANJE UPOKOJENCEV NA DRAVSKEM DVORU Foto: D. J. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju ŽUPANOV UVODNIK »SAMO ZA JUNAKE: daruj krvno plazmo in prejmi 25 € za čas, ki si ga za to namenil. Samo 24 minut od meje (po avtocesti A9) …« Takšen oglas smo lahko prebrali v slovenskem časniku. Pred kratkim smo imeli sejo upravnega odbora sklada za nakup in opremo avtobusa, ki bo mobilna krvodajalska enota in bo lahko obiskal tudi odročnejše kraje, v enem dnevu več lokacij, hkrati bo lahko tudi pomoč ob katastrofalnih nesrečah. Z veseljem smo ugotovili, da je zbranega dovolj denarja. Prek občinskih proračunov ga bomo zbrali občani Podravja in Pomurja. Še en pomemben prispevek slovenski humanosti, izjemni organiziranosti krvodajalstva pod okriljem Rdečega križa in slovenskega zdravstva. Če je kje Slovenija dobra, je na področju krvodajalstva. Izjemna zavest, občutek za sočloveka, humanost. Do zdaj je Slovenija zagotavljala potrebne količine krvi. In to kljub temu, da naša država ne zna ali noče zaščititi prostovoljnih darovalcev krvi pred lastniki podjetij, ki jim ne dovolijo odhodov na krvodajalske akcije in morajo v ta namen koristiti dopust. Kljub temu vztrajajo. Tudi po sto in večkrat. To so slovenski krvodajalci. Naravnost perverzno je v času krize, stisk, brezposelnosti vabiti obubožane, naj kri prodajo. A nam jo bodo potem iz Avstrije prodajali, ko jo bomo potrebovali? Ali bomo sami hodili v sosednjo državo ponjo, da jo bomo zagotovili za sebe ali svojce? Pa ni problem v Avstriji. Problem je v miselnosti. Kam gre ta svet? Še en primer blaznosti: pred nedavnim je v ZDA osemletna deklica z brzostrelko ustrelila inštruktorja. Dogodek sta posnela dekličina starša. Poanta novinarskega poročanja je bila, da deklice ne bodo ovadili, drugi del novice je bil, da se še ne ve, koliko krogel je bilo izstreljenih v inštruktorjevo glavo. Niti besede o odgovornosti staršev, ki so osemletnega otroka peljali na strelišče, kjer je lahko streljal s pravimi naboji ali, kako je mogoče, da obstajajo takšna strelišča, kjer je to, proti plačilu seveda, omogočeno vsem, tudi otrokom. Dogodek so proglasili za neke vrste delovno nesrečo. Kam gre ta svet? Že več kot dvajset let nove slovenske države, elementarnega in grobega kapitalizma skoraj ni politika ali ekonomista (hvalevredne izjeme so prej izjema kot pravilo), ki ne bi razlagal, kako je država slab gospodar in privatna iniciativa dober. Zato moramo vse privatizirati, razprodati. Tako smo v sklopu opevane privatizacije prodali ljubljansko letališče. Hm. Nemški družbi Fraport, ki je večinsko v lasti države. Nemške kakopak. Tudi nemški Telekom, ki se vneto poteguje za nakup slovenskega, je tretjinsko v državni lasti. Deutsche Bahn AG, ki je v stoodstotni lasti nemške države, se že lep čas resno zanima za nakup slovenskih železnic. Bojim se, da se mu bo želja kmalu uresničila. Kje so zdaj tisti, ki so jih polna usta slabega državnega in odličnega privatnega gospodarja. Mariborski NKBM moramo po zahtevi Evrope in obljubi slovenske politike prodati še pred koncem leta. Poskusimo ugibati, od kod bo kupec. Potem bodo prišli na vrsto zdravstveni pa šolski sistemi. Kam gre ta svet? Pred kratkim so v Dobrovcah entuziasti, zbrani v komaj ustanovljenem gobarskem društvu, čudovito uredili in opremili park, učno pot, kjer je možno videti in veliko izvedeti o gobah, se naučiti o dobrotah in se obvarovati nevarnosti. Člani društva so v ureditev parka vložili več kot tisoč petsto prostovoljnih, neplačanih ur svojega dela! O tem se širše malo govori in piše. Gospod Brumen in sodelavci iz Gobarskega društva Snežka prav verjetno ne bodo zasedli kakšnih pomembnih evropskih funkcij. So pa zasedli naša srca. In to bi bila smer, za katero želimo, da bi jo ubral naš svet. Leo Kremžar, župan OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, OBČINSKA UPRAVA, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju Tel.: (02) 629 68 20, TRR 01369 - 0100009566, DAVČ. 60592869, e-pošta: [email protected] internet: www.miklavz.si NAŠI IZVIRI, GLASILO OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, javno glasilo Izdajatelj: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju Glavni in odgovorni urednik in lektor: IVAN ŽIGART Uredniški odbor: JERNEJ SIMIČ, VILI VUK in IVAN ŽIGART Naslov uredništva: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju Tel.: (02) 629 68 20, Faks: (02) 629 68 28 e-pošta [email protected] internet: www.miklavz.si Tisk in tehnično oblikovanje: Tiskarna Florjančič d. o. o., Nad izviri 28, 2204 Miklavž Naslovnica: Lermontov, Ko zlata valovi pšenična njiva (Foto: I. Ž.) Naklada: Glasilo je tiskano v 2000 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Javno glasilo občine Miklavž na Dravskem polju NAŠI IZVIRI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno št. 25. Za glasilo se plačuje 8,5% DDV. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevke opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če le imate možnost, oddajte tudi zapis na cd-ju. Skupaj z besedilom nam posredujte še naslednje podatke: svoje ime in priimek, točen naslov, št. transakcijskega računa in davčno številko. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo. 3 Občina OPRAVIČILO Pri tisku Odloka o javnem redu in miru na območju Občine Miklavž na Dravskem polju, ki je bil objavljen v 70. številki Naših izvirov, je prišlo do napake. Izpadlo je besedilo 6. člena in zato ponovno v celoti objavljamo Odlok o javnem redu in miru na območju Občine Miklavž na Dravskem polju. Prosimo za razumevanje. Uredniški odbor Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo), 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 2. in 4. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) in 9. odstavka 6. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 14/03, 33/10), je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na 32. redni seji, dne 24.04.2014 sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU NA OBMOČJU OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za zagotavljanje javnega reda in miru, zdravja, čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin, ukrepi za zagotavljanje varstva ljudi in njihovega premoženja ter obveznosti lastnikov in vodnikov psov ter ostalih lastnikov oziroma skrbnikov ostalih domačih živali na območju občine Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: občina). Obveznosti, dolžnosti in pravice iz tega odloka se nanašajo na ravnanja na javnih površinah, na zasebnih pa, kjer je to izrecno navedeno. 2. člen Občani ter druge fizične in pravne osebe, ki se nahajajo na območju občine, so dolžne ravnati tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih oseb pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo javni red, da skrbijo za urejenost svojega kraja ali naselja, da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna, oziroma ne opravljajo dejanj, ki so po tem odloku prepovedana. 3. člen Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorni storilci prekrškov, za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe, pa starši, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba mladoletnika. 4. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: javne površine - javne prometne površine (npr. ceste, parkirišča, kolesarske steze, avtobusna postajališča in pločniki) ter javne zelene površine (npr. parki, drevoredi, cvetlični nasadi, otroška in športna igrišča), ki so javno dobro ali v lasti občine in jih lahko vsakdo uporablja na način, določen s predpisi, oziroma je njihova uporaba omejena izključno iz razloga varovanja javnega dobra samega, zasebne površine - zemljišča v zasebni lasti fizičnih ali pravnih oseb, upravljavec - subjekt, ki ga za upravljanje določi lastnik. V primeru, da lastnik upravljavca ne določi, se šteje za upravljavca lastnik sam. II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU 5. člen Prepovedana so vsa ravnanja, s katerimi se v primerih, navedenih v tem odloku, na nedovoljen način motita javni red in mir ter vznemirjajo občani in drugi prebivalci pri delu, počitku ali razvedrilu. 4 Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 6. člen Zaradi varovanja javnega reda in miru je prepovedano: 1. prati vozila na javnih površinah; 2. znotraj stanovanjskih naselij ob nedeljah in dela prostih praznikih uporabljati kosilnice, škropilnice, motorne žage in druge naprave z motorji na notranje izgorevanje, vrtalne in brusilne stroje, kladiva in žage ter izvajati druga hrupna in hišna opravila, če je od izvora hrupa do najbližjega bivalnega objekta manj kot 30 metrov. Prepoved ne velja za dela, ki so posledica nujnih vzdrževalnih del (npr. sanacija okvar na plinskih, vodovodnih, električnih in drugih omrežjih in napeljavah),kot tudi za pripravo krme za domače živali in obdelavo kmetijskih površin; 3. na javnih površinah in drugih površinah, ki so neovirano dostopne iz javnih, imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, jame, jaške, vhode v kleti ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč tako, da to ogroža varnost ljudi; 4. puščati domače živali na javnih površinah brez nadzorstva; 5. povzročati prekomeren hrup oz. ropot z uporabo vozila ali kako drugače onesnažiti okolje z njim. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 7. člen Prepovedana so dejanja, opustitve ali dopustitve, s katerimi se ogroža ali poškoduje premoženje občine, krajevne skupnosti ali premoženje javnega dobra. 8. člen Zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja je prepovedano: 1. saditi ali gojiti rastline v koridorjih komunalnih vodov ali v bližini javne površine ali zgradbe, tako da rastline škodujejo komunalnim vodom ali povzročajo škodo na javni površini ali zgradbi; 2. uničevati cvetje, drevje ali grmovje na javnih površinah; 3. parkirati motorna vozila ali kolesa na zelenih površinah, ki niso namenjena prometu tovrstnih vozil; 4. hoditi ali voziti izven poti, npr. po zelenicah, cvetličnih gredah, obdelovalnih površinah; 5. prepovedano je opremljati ograje z bodečo žico ali žico pod električno napetostjo. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 9. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih, na kraje, območja ali v/na objekte, kjer je prepoved jasno izražena pisno ali znakovno; 2. na športnih igriščih, avtobusnih postajah ali drugih javnih prostorih in površinah zanemarjati red in čistočo; 3. prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč avtodomov in avtomobilskih prikolic na javne površine ali v naravno okolje; 4. opustiti dolžnost takojšnje odstranitve iztrebkov domačih živali z javnih površin; 5. v stanovanjskih naseljih vzrejati večje število živali, ki niso za lastne potrebe. Ta določba ne velja za osebe, ki imajo status kmetovalca; 6. na kmetijskih površinah polivati gnojnico, ne da bi v roku enega dne bila zagotovljena zagrnitev ali druga preprečitev širjenja smradu. V. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA NASELIJ IN ZELENIH POVRŠIN 10. člen Po končanih delih na javnih površinah je potrebno vzpostaviti prvotno stanje oziroma urediti stanje, ki bo smiselno ustrezalo prvotnemu stanju. 11. člen Lastniki, najemniki ali uporabniki ter upravljavci stanovanjskih, poslovnih ali drugih zgradb ter lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč so dolžni: 1.na pripadajočem zemljišču stavb in na nezazidanih stavbnih zemljiščih poskrbeti, da so ta zemljišča očiščena, vzdrževana in urejena tako, da so v sezoni rasti trave pokošena, in sicer najmanj dvakrat, prvič najkasneje do 01. 07., drugič do 15. 10., v tekočem letu; 5 2.poskrbeti za obrezovanje grmovnic, dreves in živih mej tako, da ne segajo čez mejo parcele na javno površino ali na drug način ogrožajo varnost občanov; 3.redno vzdrževati okolje zaradi zatiranja agresivnih plevelov ter zatiranja rastlinskih bolezni, škodljivcev in parazitov; 4.sajeno živo mejo oziroma vrsto strnjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiščem redno obrezati, največja višina je lahko 2,5m ali več s soglasjem soseda. Po čiščenju in urejanju zelenic je lastnik oziroma uporabnik dolžan odpadni material v najkrajšem možnem času odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. VI. OBVEZNOSTI LASTNIKOV IN VODNIKOV ŽIVALI 12. člen Živali, razen službenih policijskih živali, ni dovoljeno voditi na: 1.otroška in športna igrišča; 2.parkovne površine; 3.zelenice v bližini vzgojno-izobraževalnih ustanov; 4.pokopališče. 13. člen Lastnik ali vodnik psa je dolžan za psom počistiti pasje iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pooblaščeni uradni osebi. Lastnik ali vodnik konja je dolžan poskrbeti, da ne pride do onesnaževanja javnih površin z iztrebki in je v primeru onesnaženja dolžan nemudoma za konjem počistiti iztrebke. 14. člen Lastnik ali vodnik psa mora le-tega na javni površini imeti na povodcu. 15. člen V naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa ali druge živali, ki s svojim dalj časa trajajočim laježem oziroma oglašanjem (več kot cca. pol ure) med 22.00 in 6.00 uro moti mir in počitek ljudi. VII. IZVAJANJE IN NADZOR 16. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor ter občinski redar Medobčinskega inšpektorata in redarstva. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Z globo 80,00 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določbe 6. člena ali določbe 8. do 15. člena. Z globo 300,00 EUR se za kršitve določb, navedenih v prejšnjem odstavku kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njegova odgovorna oseba pa z globo 80,00 EUR. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije. Datum: 24.4.2014 6 Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju Župan Leo Kremžar, univ. dipl. nov. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju ONESNAŽENOST ZRAKA , POSLOVANJE OŠ MIKLAVŽ… Majska seja ob~inskega sveta 33. redni sklic občinskega sestava je v uvodu postregel s Poročilom o letnem monitoringu zraka v lanskem letu za območje naše občine, kar je pripravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prisotnim pa predstavil njihov predstavnik Uroš Lešnik. Same meritve potekajo na merilnih mestih Center in Vrbanski plato, na Pohorju, v Dupleku, Bistrici ob Dravi in tudi v Miklavžu - ob sami občinski stavbi. Mejne in ciljne vrednosti za varovanje zdravja ljudi niso bile presežene za dušikov dioksid, ogljikov monoksid, benzen in težke kovine. Za vsa ta onesnaževala so bile srednje letne vrednosti med najnižjimi doslej, tudi trendi so usmerjeni navzdol. Poseben problem predstavljajo delci. Srednja letna vrednost delcev PM₁₀(PM je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V večini delcev je glavna komponenta ogljik, na katerega se lahko vežejo kovine, organska topila ali ozon) v naši občini sicer ni presegla mejne letne vrednosti, vendar se kažejo visoke obremenitve urbanih območij. Kakovost zunanjega zraka z vsemi onesnaževali je najboljša zjutraj, tik pred sončnim vzhodom, najslabša pa zvečer. Onesnaženost zraka je slabša v zimskem času za vsa onesnaževala, razen za ozon, in zanjo bi lahko rekli, da k nekim bolj ali manj stalnim koncentracijam ozadja prispevajo dodano onesnaženje kurišča, promet, industrija in drugi lokalni viri. Po predstavitvi tega poročila o kakovosti zraka je občinski svet še sprejel dodaten sklep, da je potrebno izdelati študije za izboljšanje kvalitete zraka in samih ukrepov za izboljšanje. Kako je lansko leto posloval javni zavod OŠ Miklavž, je bilo razvidno v poročilu, ki ga je pripravila uprava OŠ. Presežek prihodkov nad odhodki je za področje osnovnega šolstva znašal 25.256,47 evrov; za področje vrtcev pa 8.141,08 evrov. Ta sredstva bodo zaenkrat ostala nerazporejena. Še večji angažma pa se bo v prihodnje namenil izterjavi terjatev do staršev, ki ne poravnavajo svojih obveznosti, in takšnih je iz leta v leto več. Za področje osnovnega šolstva predstavljajo največje terjatve (52,7 tisoč EUR) do staršev iz naslova stroškov prehrane, kulturnih, športnih, naravoslovnih in tehničnih dnevov ter nadstandardne dejavnosti. Terjatve v višini 26,7 tisoč EUR so v tožbi ali izvršbi, glede na leto 2012 pa so se povečale za 8 tisoč EUR. Za vrtec predstavljajo največje terjatve (44,2 tisoč EUR) za plačilo programa vrtca, plačilo prehrane zaposlenih, zaračunani stroški staršem za tečaje ter različne dejavnosti. V tožbi je za 8,3 tisoč EUR terjatev, kar je 3,9 tisoč EUR več kot v letu 2012. Pripravljeno poročilo je podalo tudi kadrovske podatke, zadnji dan lanskega leta je bilo v javnem zavodu OŠ Miklavž 108 zaposlenih; od tega 66 v matični in podružnični šoli ter 42 skupno v obeh vrtcih. V točki pobud in vprašanj je Vinko Vauhnik, vezano na projekt izgradnje kanalizacije, predlagal, da se za objekte 80. stanovanjskih hiš, ki imajo hišne iztoke na taki globini, da jim ni mogoče zagotoviti gravitacijskega priključka na kanalizacijsko omrežje, preuči smotrnost izgradnje še enega sekundarnega voda. Župan je ob tem povedal, da je občinska uprava v zvezi s tem vprašanjem zaprosila Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da podajo mnenja. Navedeno ministrstvo tolmači, da interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in male komunalne čistilne naprave niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna in padavinska odpadna voda. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje teh objektov mora zagotoviti lastnik stavbe. Edvard Škrabl je povprašal, kdaj lahko društva pričakujejo občinska sredstva na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje programov zdravstva, sociale, kulture in športa, kar bi naj bilo po županovih besedah v kratkem realizirano, in dodal, da bi naj sredstva v enkratnem znesku nakazali društvom za obdobje enega leta. Svetnik je spomnil tudi na pričakovane odgovore, ki jih zastavljajo KS v svojih zapisnikih občinski upravi in jih še vedno niso prejeli. Jože Ekart je predlagal, da se pripravi pregled in primerjava cen komunalnih storitev (cena vode, smeti, kanalizacije..) v naši in sosednjih občinah, kar se bo realiziralo do ene prihodnjih sej. Nadalje je svetnik še predlagal, da občina že sedaj občanom omogoči obročno plačilo priključka na kanalizacijsko omrežje tako, da jim vnaprej izstavi 12 plačilnih nalogov. Župan je povedal, da pobude v tej obliki ni možno realizirati, da pa je občina pozvala vse banke k podaji ponudb oziroma informacij o najugodnejših oblikah varčevanj za občane. Ivan Beranič je povprašal o dolžini, globini izgradnje hišnih kanalizacijskih priključkov čez parcelno mejo, za kar bi naj uporabniki dobili dopise. Ker pa na terenu ni enotnih globin in ker ima vsaka hiša različen nivo greznic, se bo tudi individualno iskalo rešitve. Čez parcelno mejo pa bo priključek segal 1 meter. Egon Repnik je spomnil na okoljsko dajatev, ki so jo občani spodnjih treh krajev več let plačevali, kljub temu da možnosti priključitve niso imeli. Ves 7 ta denar pa je bil namenski prihodek občine, zato je predlagal, da se pripravi približen izračun teh sredstev skozi leta in predoči investicije, za katere se je ta strogo namenski denar porabil. Župan je povedal, da je ta podatek vsako leto razviden v zaključnem računu proračuna občine in da so vsa ta sredstva bila izključno namenjena za izgradnjo kanalizacije. Naslednja točka dnevnega reda se je dotaknila problematike poslovanja družbe Catv Miklavž, d.o.o., ki je bila ustanovljena leta 1994 in pred dobrim letom dni je bila razrešena odgovornosti odgovorna oseba. V tem času so se kazali tudi interesi po ukinitvi družbe, kar pa bi otežilo delovanje denimo televizijskemu programu. V sami razpravi je obstal interes, da družba ohrani status pravne osebe, da se takoj prične s postopkom za imenovanje novega zastopnika družbe in da se temeljito določijo pogoji poslovanja, ki bodo predvsem preprečevali neplačevanje storitev. S sklepom občinskega sveta se je ugotovil obstoj javnega dobra na občinskih cestah, kar obstaja že vrsto let, vendar je zaradi napačnega zapisa v zemljiški knjigi potrebno popraviti zapis lastništva, čemur pa je osnova sklep občinskega sveta. Nekaj javnega dobra se je ustanovilo v delu Letališke ceste in Sadjarske ulice v Skokah ter delu Ulice čebelarja Močnika v Miklavžu. Potrdilo se je tudi določilo, da starši otrok v vrtcu ob enomesečni ali dvomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic plačajo v mesecu, ko je otrok ves mesec odsoten, 30 % njim določenega zneska plačila. Tik ob izteku 33. občinske seje pa je svetnik Saša Pelko iz vrst Zaresa zaradi spremembe stalnega prebivališča podal odstopno izjavo. Map JAVNI MEDOB^INSKI STANOVANJSKI SKLAD, LETNI NA^RT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM… Izredna seja ob~inskega sveta V zadnjih junijskih dneh so se občinski svetniki in svetnice sestali na občinski seji, ki je bila tokrat izrednega sklica, in sicer devetega zapovrstjo. Najprej so razpravljali o temi pravnega posla odprodaje premoženja na naslovu Pesnica pri Mariboru 20 A, in sicer za zemljišče v izmeri 3102 m2 v lasti Mariborske razvojne agencije (MRA). Slednja je oblikovana kot javni zavod, z namenom organiziranja in koordiniranja regionalne strategije razvoja, njeni lastniki so lokalne skupnosti. In tako je MRA na soustanoviteljico Občino Miklavž naslovila prošnjo za soglasje za odprodajo prej navedenega premoženja, kar so miklavški občinski svetniki soglasno potrdili. Ob tem pa še v sklepu pripisali, da naj MRA po zaključku predmetnega pravnega posla Občino Miklavž obvesti o izvedbi in doseženi vrednosti posla. Po prejemu soglasja občin se bo namreč za navedeno nepremičnino izdelalo cenitveno poročilo, ki bo določilo tržno vrednost nepremičnine. Pridobljena sredstva bo MRA investirala v infrastrukturo objektov Štajerskega tehnološkega parka in objekte MRA na naslovu Pobreška cesta 20 v Mariboru. Obsežno gradivo naslednje točke dnevnega reda je občinski svet seznanilo z letnim poročilom Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSS) za leto 2013, ki izkazuje presežek prihodkov nad odhodki, in sicer v višini 148.035,00 evrov in se bo v celoti porabil za financiranje delovanja JMSS v letošnjem letu. Podrobnejšo obrazložitev pa je ob tem podala predstavnica sklada Mateja Laure. Sklad je tako denimo izvedel obnove večjega obsega v 12 stanovanjih, delne obnove pa v 118 stanovanjih, atmosferske peči so se zamenjale z novimi konden8 zacijskimi v 45 stanovanjih. Izvedena je bila tudi 1 javna dražba za prodajo nezasedenih nepremičnin, na kateri je bilo prodanih 38 nepremičnin za skupno ceno 731.275,00 evrov. Z nakupom pa sta bili pridobljeni 2 stanovanji, za kar je bilo v letu 2013 porabljeno 186.400,00 evrov. Sklad pa veliko aktivnosti namenja tudi drugim opravilom, kot je denimo vlaganje izvršilnih predlogov in žal tudi prisilnih izpraznitev stanovanj. V navezavi z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom pa je tudi v naslednji točki bila omenjena ta organizacija, za katero je občinski svet kot revizorja letnega poročila za leto 2014 imenoval revizijsko družbo Revidicom, d.o.o. Nadalje se je spremenil Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Miklavž, ki je za letošnje leto bil potrjen v začetku meseca februarja. Dodala sta se tako dva odkupa zemljišč, in sicer prvi za zemljišče v športnem parku Dobrovce v približni vrednosti dobrih 13.000,00 evrov. Na parcelah, predvidenih za odkup, je obstoječe nogometno igrišče. Za zemljišče je bila opravljena cenitev vrednosti, ki znaša 6,50 eur/m2 in je potrebno za celovito lastniško ureditev športnega parka. Drugi dodani predvideni odkup pa se nanaša na razširitev Mejne ulice v Dobrovcah v smeri od Uskoške ulice proti Kidričevi cesti, za kar bo omogočena ureditev oziroma razširitev v prečnem profilu 6 m. Ocenjena vrednost tega odkupa je 2.000,00 evrov. Odkupna vrednost je predlagana v višini 10,00 eur/ m2, kar je povprečna cena, po kateri občina odkupuje zemljišča za razširitev cest. Letni načrt nepremičnega premoženja občine pa se Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju je dopolnil še s predvideno prodajo stavbnega zemljišča občine, in sicer v Antoličičevi ulici ter med Ulico Kirbiševih in Ptujsko cesto v Miklavžu. Ob teh dveh navedenih dopolnitvah letnega načrta se bo občinski proračun tako okrepil za dodatnih 5.000,00 evrov. Na majski občinski seji podana odstopna izjava svetnika Saše Pelka iz vrst Zaresa-Nove politike je narekovala potrditev sklepov občinskega sveta, da se slednjega razreši s funkcije svetnika in imenovanih občinskih odborov in pozove Občinsko volilno komisijo, da ugotovi, na koga preide mandat za člana občinskega sveta prej imenovane stranke, kar pa bo točka naslednjega sklica občinske seje. V mesecu juniju se je iztekel štiriletni mandat Ob- činske volilne komisije, zato je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) na podlagi prejetih soglasij oblikovala predlog, ki ga je občinski svet potrdil. Za dobo prihodnjih 4 let je sestav OVK: predsednica je Mirjana Horvat-Pogorelec, njena namestnica Valerija Pirš. Člani so: Anton Premzl, Mateja Pleteršek in Darinka Kocbek. Njihovi namestniki pa Tajda Potrč, Katja Rojko in Boštjan Gutman. Ob izteku seje pa se je ustanovilo še približnih 400 m2 javnega dobra na parcelah, ki v naravi že predstavljajo cesto, in sicer v delu Premzlove ulice v Miklavžu. Map ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠ^, ODLOK O OPPN… Dopustniški dnevi ob izteku meseca julija niso odvrnili sklica redne občinske seje in tudi udeležba ni bila kaj dosti okrnjena.Župan je kot predsedujoči tudi tokrat krmaril med točkami dnevnega reda in na samem začetku se je tako potrdil mandat novi članici občinskega sveta iz stranke Zares in sicer Mateji Mesarec, ki je nasledila Saša Pelka, slednji se je izselil iz občine Miklavž. Nato so se prisotni ustavili pri Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje naselja Borov gozd, v samem kraju Miklavž. Gre za območje, kjer je že zgrajen trgovski objekt Spar oziroma naselje na zahodu meji na Ptujsko cesto, na severu poteka meja po ulici Ob gozdu, na vzhodu po ulici Na Dobravi in na jugu ob pozidavi ob Ulici Jožeta Štanteta. Sam OPPN pa v neposredni bližini predvideva še stanovanjski in poslovni objekt. S programom opremljanja pa se tako določi komunalno opremo in drugo javno infrastrukturo, ki jo je potrebno zgraditi, roke za gradnjo komunalne opreme in pa seveda podlage za odmero komunalnega prispevka. Gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina, financira pa jo iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov. Občina in investitor pa se lahko dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme. Skupni stroški načrtovane komunalne opreme za naselje Borov gozd, kar so ceste in pločniki, javni vodovod in kanalizacija, znašajo približnih 1.050.000,00 evrov. V prvič obravnavanem predlogu Odloka se torej načrtuje komunalna opremljenost, ki jo v principu zagotavlja občina, če pa slednja tega ne more zagotoviti, je kot nadomestna rešitev dopustna gradnja objektov na neopremljenih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja opremljanje po pogodbi o opremljanju. Ta odlok torej dopušča možnost, da investitor hitreje realizira svoje namere in mu ni potrebno čakati na izvedbo občine. V nadaljevanju je sledila obravnava Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Dravski Dvor, ki se v velikosti približno 1,2 hektarja nahaja na šestih parcelnih številkah, in sicer med Kidričevo cesto, Cesto v Hotinje in Lovsko ulico. Funkcija je pretežno stanovanjska, v delu ob domu krajanov pa centralna. Načrtovana je gradnja desetih enostanovanjskih stavb s pripadajočimi garažami ali nadstrešnicami, ureditev večnamenskega športnega igrišča ob Kidričevi cesti, gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture. Dopustna zazidana površina je maksimalno 200 m2, in sicer etažnosti K+P+M, naklon strehe je od 30 do 40 %. Poleg enostanovanjskih stavb se na tem območju predvideva tudi večnamensko športno igrišče, ki bi končno našlo svoj kotiček pod dravskodvorskim nebom. Brez možnosti pobud in vprašanj občinskih svetnikov in svetnic pa tudi tokrat ni šlo. In ker se mandat tega sestava nekako zaključuje, ni čudno, da je ta točka gostila kar nekaj govornikov. Pisno pobudo je sicer podala Dragica Centrih, in sicer za Tezensko ulico v Miklavžu, kjer bi naj stanovalci izrazili željo po omejitvi prometa s hitrostnimi ovirami. Istočasno pa je prav tako skupina stanovalcev navedene ulice, na občino naslovila pobudo, naj se te ovire ne namestijo. Zato pa se bo o tej temi, kot kaže, moral izreči Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Miklavž ali pa komunalni odbor, najverjetneje novega sestava. Rafko Izlakar se je ustavil pri letos še posebej intenzivni rasti zelenja, živih mej… v križiščih cest in ob pločnikih, ki bi jih na določenih odsekih, predvsem občinskih ali tudi privatnih, če lastniki tega ne storijo, uredili delavci režijskega obrata. Slednji bi naj tudi obveščali občinsko upravo o gradbenih posegih in ostalem dogajanju po krajih občine, saj slednja velikokrat ne zazna posegov ali nepravilnosti v lokalnem prostoru. Boris Potrč je iz9 postavil, da je v zadnjem podaljšku Praprotnikove ulice v Miklavžu potrebno položiti še nekaj kvadratnih metrov asfalta, gre pa za občinsko zemljišče, kar bi se naj spregledalo. Edvard Škrabl je izpostavil, da se mandat temu sestavu občinskega sveta izteka in da je to tudi čas, ko se pogleda izpeljane zadeve, med katerimi pa še vedno ostaja odprta tema Pravilnik o občinskih priznanjih in nagradah, za katerega, kot kaže, ni bilo volje po obravnavi sprememb in se bodo slednjega lotili v novi občinski sestavi. Stanislav Petek je izpostavil, da je nujno potrebna ureditev občinskega zemljišča ob ulici Ob gozdu oziroma pri trgovini Spar v Miklavžu. Egon Repnik je ocenil, da je prav gotovo neuspeh na območju KS Dobrovce poimenovanje in preimenovanje ulic, zato je povprašal, zakaj se to ni uredilo še v tem mandatu. Kljub zapletom v Dravskem Dvoru namreč za kraj Dobrovce ni bilo nesoglasij. V odgovoru župana pa je bilo ob tem mogoče izvedeti, da bo potrebno pripraviti samostojen odlok, ki se bo odslej nanašal na vsak kraj posebej in kot tak tudi potrdil, saj je doslej bila zadeva pripravljena za vse kraje skupaj znotraj enega odloka. Isti svetnik je še podal pobudo, ki se je nanašala na odkup zemljišča pri vrtcu v Dobrovcah, ki je bil izvršen konec lanskega leta, in zato svetnik predlaga, da se ta parcela, ki je sedaj v občinski lasti, še prevzame v občinsko posest oziroma da se z bivšim lastnikom dogovori o odstranitvi dreves in samem očiščenju. Vinko Vauhnik je opozoril, da je potrebno obvestiti podjetje Nigrad o pregledu meteornih kanalov v ulici Nad izviri v Miklavžu, saj bi se naj v njih pojavljale večje količine peska. Spomnil je še na postavitev ogledala ob mostu, kjer ob zavijanju ograja močno zastira pogled. Opozoril je tudi na še vedno nesanirano pojavljanje smradu ob stičišču kanala in čistilne naprave v Miklavžu. Po županovih besedah bi se naj ta smrad z večjo uporabo oziroma ker bi naj bili premajhni pretoki, torej s priključitvijo preostalih treh krajev zmanjšal, kar bi naj bila obrazložitev strokovnjakov. Poročilo o realizaciji proračuna v prvi polovici letošnjega leta beleži prihodke v višini 24% (to je 1.972,418 evrov) v primerjavi z letnim načrtom in dobrih 23,9 % ( to je 2.467,806 evrov) od načrtovane letne porabe. Nizka realizacija v prvem polletju je pogosto običajen pojav pri javnih proračunih, še zlasti zaradi investicijskih projektov in drugih zahtevnih projektov ter drugih aktivnosti, izvršenih z javnimi razpisi, ki pogosto finančno bremenijo proračun v drugi polovici leta. S sklepom občinskega sveta so se določili zneski delne povrnitve volilne kampanje za letošnje lokalne volitve, ko stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo presegati 0,40 evrov posameznega volilnega upravičenca v občini; za volitve župana pa ne smejo presegati 0,25 evrov. Organizatorji volilne kampanje list kandidatov za člane občinskega sveta, katerim so pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evrov za vsak dobljen glas. Organizatorji volilne kampanje za župana, ki pa so dosegli najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 evra za vsak dobljen glas. Kakšna bodo pravila oglaševanja in predstavitvenih oddaj ter ceniki reklamnih storitev ob letošnjih lokalnih volitvah na programu TVM, so občinski svetniki korespondenčno dorekli in prav tako zapisali. Spremenil pa se je tudi letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, in sicer zaradi Mejne ulice v Dobrovcah-v smeri Kidričeve ceste, ki se bo, kot kaže, razširila v profil 8 metrov, in sicer na podlagi odkupa gozdnega zemljišča, ki se bo potem zamenjal za dele stavbnega zemljišča, ki jih občina potrebuje za razširitev ceste za 2 metra na območju kraja Skoke oziroma v površini približnih 150 m2. ODLI^NJAKI OSNOVNOŠOLCI Miklavški župan je, kot vsako leto, tudi letos k sebi na občino povabil najuspešnejše osnovnošolce, ki so bili v vseh svojih osnovnošolskih letih odlični. Osnovna šola Miklavž se lahko v šolskem letu 2013/2014 pohvali s 13 učenci, ki so osnovno šolo zaključili zelo uspešno, saj so bili vsa leta odlični, in z eno učenko, ki je deveti razred končala z odliko. Ob sprejemu so v spomin prejeli knjige. Občinska 10 uprava Map Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju Obvestilo Naslednja številka bo izšla konec novembra, zato prosim vse sodelavce, da svoje prispevke pošljejo na naslov uredništva najkasneje do 14. novembra 2014. Urednik Obveščamo učence osnovne šole s stalnim prebivališčem v Občini Miklavž na Dravskem polju, da je od 9. 9. 2014 do 3. 10. 2014 odprt • Javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev športne štipendije za študijsko leto 2014/2015 iz občinskega proračuna. ZADNJI ROK za prijavo je 3. 10. 2014. Obveščamo dijake in študente s stalnim prebivališčem v Občini Miklavž na Dravskem polju, da je od 9. 9. 2014 do 3. 10. 2014 odprt • Javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev štipendij oz. šolnin za študijsko leto 2014/2015 iz občinskega proračuna. ROK za prijavo je 3. 10. 2014. Razpisa sta objavljena na oglasni deski občine in na internetni strani občine: www.miklavz.si. Občinska uprava POVABILO K SODELOVANJU Smo v času, ko se jeseni počasi približuje zima in s tem konec leta, kar pomeni, da se približuje čas »VESELEGA DECEMBRA«, v sklopu katerega se odvijajo najrazličnejše prireditve. Občina Miklavž na Dravskem polju vljudno vabi k sodelovanju krajevne skupnosti in vsa društva v Občini Miklavž na Dravskem polju, ki bi želela sodelovati pri oblikovanju letošnjega praznovanja »Veselega decembra«, naj bodo pozorni, saj bomo v začetku meseca oktobra na spletni strani občine objavili Javni razpis za sofinanciranje prireditev ob »Veselem decembru«. Veselimo se aktivnega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in vsemi društvi, ker bomo le s skupnimi močmi popestrili »Veseli december«. Župan in občinska uprava Občine Miklavž na Dravskem polju 11 HVALA ZA ZAUPANJE, TRUDILI SE BOMO ŠE NAPREJ V mesecu juliju smo med našimi uporabniki, tudi v občini Miklavž na Dravskem polju, izvedli telefonsko javnomnenjsko raziskavo in izsledki so pokazali, da ste uporabniki naših storitev zelo zadovoljni z našim delom. Za izkazano zaupanje se vam zahvaljujemo, zavezujemo pa se, da bomo še naprej vestno, kakovostno in strokovno skrbeli, da bo vaše okolje čisto. Snaga namreč v občini Miklavž izvaja javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki. Poenostavljeno to pomeni, da smo zadolženi, da odpeljemo in ustrezno predamo vse mešane komunalne in biološke odpadke, ki pri vas nastanejo – in to ne glede na to, ali ste fizična ali pravna oseba. Tudi majhna, srednja in velika podjetja morajo namreč v skladu z zakonodajo mešane komunalne in biološke odpadke predajati izbranemu komunalnemu podjetju, ki v občini izvaja javno gospodarsko službo. Gospodinjstvom po tem avtomatizmu odpeljemo še odpadno embalažo, papir in steklo, podjetja pa lahko na trgu izberejo, kateremu izvajalcu bodo prepustila skrb za ravnanje s temi vrstami odpadkov in drugimi, ki nastajajo v delovnem procesu. V Snagi smo pripravili ugodne pakete, s katerimi lahko na področju ravnanja z odpadki v vašem podjetju še dodatno privarčujete. Preverite na naši spletni strani www.snaga-mb. si, kaj vse vam lahko ponudimo – zavedamo se namreč, da je za stranko najlažje, če dobi vse na enem mestu po ugodni ceni. Vsa vrtnarstva in druge poslovne subjekte, ki se ukvarjate s prodajo cvetja in svečarskih izdelkov obveščamo, da smo na naši spletni strani objavili javni poziv za prodajo ob pokopališčih Pobrežje in Dobrava v času praznika spomina na mrtve. Sicer pa tržnice v Mariboru še zmeraj vsak dan ponujajo svežo zelenjavo, sadje, mlečne in mesne izdelke s slovenskih kmetij, vsako drugo sredo pa osrednja tržnica obratuje ves dan oziroma do 18. ure. V prihajajočem mesecu vam bomo ves dan na voljo 1., 15. in 29. oktobra. Veseli bomo, če nas boste obiskali na našem dnevu odprtih vrat, ki ga pripravljamo v soboto, 11. oktobra, na Trgu svobode v Mariboru. Na ogled bomo postavili naš vozni park, praktično prikazali praznjenje posod, na željo pa vas v kakšnem vozilu tudi popeljali. Otroci se bodo zabavali v poučnih, a zabavnih delavnicah, se sladkali s palačinkami in za spomin domov odnesli tudi priložnostno darilce. Na zanimiv način vam bomo prikazali naš pestri vsakdan, v katerem je naša temeljna skrb čisto in urejeno bivalno okolje. RAZVOJNI KONCEPT ZA DRAVO – POVEZOVANJE LOKALNIH RAZVOJNIH POBUD Strokovnjaki Inštituta za vode Republike Slovenije in mariborske enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave so s strokovno podporo različnih organizacij in posameznikov ter predstavniki občin v sklopu projekta SEE River oblikovali razvojni koncept rečnega koridorja Drave od Maribora do Zavrča. Koncept predvideva, da bosta reka in izbrani koridor postala ekološko-razvojna os sodobne turistično-energetsko-kmetijske-regije spodnjega Podravja. Obravnavano območje zajema tudi del občine Miklavž na Dravskem polju. 12 Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju Razvojni koncept združuje razvojne pobude posameznih sektorjev za izbrano območje ob Dravi, ki so jih prepoznali in opredelili predstavniki različnih sektorjev na delavnicah, individualnih srečanjih in predstavitvah, projektna skupina SEE River pa jih je analizirala in jih skušala umestiti v prostor glede na trenutno stanje in možnosti, ki jih določena lokacija omogoča. Drava in območje ob njej namreč omogočata mnogo potencialov za trajnostno rabo, med drugim športno-rekreacijsko izkoriščanje obstoječe vodne in hidroenergetske infrastrukture, kjer bi z zasnovo multifunkcionalnih prostorov protipoplavni nasipi lahko omogočali tudi hojo, tek, kolesarjenje in podobne sprejemljive aktivnosti. Razvojni koncept je v prvi vrsti zasnovan na vsebinah in rešitvah, povezanih z vodo, saj upošteva izhodišče, da moramo dati reki več prostora. To pomeni, da reko upravljamo na način, ki zagotavlja čim bolj usklajeno izpolnjevanje vseh varstvenih in razvojnih sektorskih ciljev, hkrati pa tudi pobud in interesov lokalnih skupnosti vzdolž rečnega koridorja ter upoštevanje nacionalnih in evropskih pravnih podlag. S tem bomo dolgoročno zagotovili več varnega prostora in priložnosti za naše dejavnosti, takšen pristop pa posledično zagotavlja tudi zmanjšanje poplavne ogroženosti. Na območju občine Miklavž na Dravskem polju je bilo podanih in prepoznanih precej pobud tako v konkretnem izbranem rečnem koridorju kot tudi zunaj njega. Projektna skupina jih je proučila ter na osnovi različnih kriterijev izbrala tiste, za katere bodo v okviru projekta SEE RIver predlagani konkretni akcijski načrti. Predvsem ureditev ribnikov, piknik parka in ceste omogočajo povezavo s kolesarsko in plovno potjo. Vse razvojne zamisli in predlogi projektov je projektna skupina SEE River obravnavala celovito, tako z vidika uresničevanja projektih izhodišč kot potenciala za povezovanje z regionalno ponudbo. Razvojni koncept namreč predstavlja strokovno podlago za regionalni razvojni program in regionalni prostorski načrt, hkrati pa podaja splošne usmeritve za trajnostni razvoj ob reki Dravi. Razvojni koncept sicer opredeljuje bodoče – želeno stanje v prostoru, a hkrati podaja točne korake, kako to stanje tudi doseči. Opredeljuje cilje in določa ukrepe, ki so za doseganje teh ciljev potrebni. Razvojni koncept vodi tudi k racionalnemu usmerjanju investicijskih sredstev, njegovo uresničevanje pa bo pripomoglo k večji ekonomski konkurenčnosti območja in regije, večanju zaposlitev lokalnih prebivalcev ter trajnosti rabi naravnih virov. Povezovanje lokalnih pobud so podprli vsi, ki so bili doslej vključeni v projekt. Vzporedno s tem so izpostavili tudi potrebo po trajnem povezovanju organizacij na in ob celotni Dravi v Sloveniji – od Dravograda do meje s Hrvaško. S tem namenom se je julija letos že sestala tako imenovana Skupina za Dravo, ki predstavlja temelj za oblikovanje organizirane oblike povezovanja ob Dravi in za Dravo. Lucija Marovt, SEE River, Andrej Bašelj, Inštitut za vode Republike Slovenije, Andrej Grmovšek, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor sodelavka projekta Izkaznica projekta SEE River Ime projekta: Celostno upravljanje z mednarodnimi rečnimi koridorji v jugovzhodni Evropi Vodilni partner: Inštitut za vode Republike Slovenije Pilotne reke: Drava v vseh petih obrežnih državah ter Bodrog, Neretva, Prut, Soča, Vjosa Mednarodno partnerstvo: 26 institucij iz 12 držav južne in jugovzhodne Evrope Vrednost celotnega mednarodnega projekta: 2.107.354,30 EUR Financiranje: Program transnacionalnega Jugovzhodna Evropa programa Trajanje: 1. 10. 2012 – 30. 11. 2014 Splet:www.see-river.net 13 Društvene dejavnosti »NA KOROŠKEM JE FAJN« S tem sloganom so nas Korošci povabili v svoje kraje, malce pozabljene od države, saj k njim ne pelje še nobena hitra cesta, še manj pa avtocesta. Koroška je prava zakladnica neokrnjene narave in bogate kulturne dediščine. Življenje tamkajšnjih ljudi je od nekdaj krojila reka Drava, po kateri so les splavarili že Rimljani, nato pa Slovani, ki so ob koncu 6. stoletja poselili Dravsko dolino. Dolina je bogata z gozdovi in s površinskimi vodami, ki se stekajo v Dravo, najbolj vodnato in energetsko najpomembnejšo slovensko reko. Na njej stoji osem velikih in tri male hidroelektrarne in še štiri sončne elektrarne. Spomini na trdo delo splavarjev, ki so ga prekinile zajezitve reke zaradi postavitve verige elektrarn, pa so ostali. Prava sreča je, da so se povezali zanesenjaki, ki te spomine ohranjajo in novim rodovom znajo na tako pristen način približati delček tistega, kar so živeli njihovi predniki. Da znajo iz te ozke, z gozdovi obdane doline, izvleči in ponuditi tisto najžlahtnejše, kar imajo. Da želijo Koroško spet postaviti na zemljevid Slovenije, ker je niti vremenarji ne omenjajo več, kot smo pred kratkim prebrali. Na prijazno povabilo »Koroških splavarjev« smo se v Turističnem društvu Miklavž odločili, da naše člane in člane Vinogradniškega društva Miklavž popeljemo na ekskurzijo na Koroško. Z ozirom na dejstvo, da v naši občini orjemo ledino v turistični ponudbi, izbiramo oglede, ki bi nam morebiti porodili ideje o možnostih pri nas. Dobro smo izbrali! Program naših ogledov je bil v soboto, 31. maja, pester, avtobus za 50 potnikov pa premajhen za vse, ki bi radi z nami. Naš prvi ogled smo imeli v najstarejši hidroelektrarni na 14 Dravi. Gradnja Fale se je pričela 1. januarja 1913 leta, firma STEG iz Gradca je z gradnjo končala 23. maja 1918. Okrog leta 1988 so jo pričeli obnavljati in kot takšna deluje še danes. Za obiskovalce pa je zasnovana informativna in izobraževalna podoba elektrarne z urejenim monumentalnim prostorom prvotne strojnice, ki jo imenujejo Muzej HE Fala. Leta 2008 je bil muzejski del elektrarne Fala z odlokom vlade RS razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Veliko zanimivih in poučnih informacij smo dobili na ogledu muzejskega dela elektrarne. Tudi o reki, ki je tekla svojo mogočno pot že stoletja pred nami in bo tekla še stoletja za nami. Kar težko je verjeti, da živimo tako blizu takšnih znamenitosti, ki so postavljene na ogled, pa skoraj ne vemo, da jih imamo. Po slikoviti Dravski dolini smo prispeli na kmetijo Klančnik v Podklancu pri Dravogradu, ki bi s svojo dejavnostjo lahko bila marsikomu za vzor. Gospodar Marko Kogelnik nam jo je predstavil na način, ki je dal slutiti, da je rojen za uspešnega kmetovalca, ki je poleg kmečkega dela znal z bogato turistično ponudbo nadgraditi zapuščino svojih prednikov in s člani družine ponuja obiskovalcem doma pridelane dobrote. S turističnim vlakcem nas je zapeljal po hribu med obore z jelenjadjo, ki se pase na 40 hektarjih gozdnih jas, do lovske koče, kjer razstavlja preko 400 lovskih trofej, nato pa smo v 150 let stari obokani kleti popili njihov mošt in prigriznili kruh iz krušne peči obložen z domačo salamo. Svoje izdelke so nam ponudili še na domači kmečki tržnici. Vrnili smo se na Gortino pri Muti. Pozdravili so nas veseli zvoki harmonike in flosarski gospodar, ob vstopu na splav pa so nam »flosarske frajle« postregle kruh s soljo in domačim žganjem za korajžo. Nato se je pričelo nepozabno potovanje po reki Dravi, ki ga je ob hudomušno podanem sprehodu skozi zgodovino splavarjenja spremljalo veliko smeha najmanj sto veselih potnikov, na splavu pa so bili tudi turisti iz Švice. Dve uri trajajoča plovba, obogatena s pripovedjo zgodovine v pristnem pojočem koroškem narečju mladega flosarja, je bila ob kosilu in krstu treh novih flosarjev, med katerimi je bil tudi naš Dušan, tako prijetna in zanimiva, da smo pozabili, da smo na vodi. Kapo dol pred ekipo, ki združuje stare in mlade v Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju želji storiti nekaj dobrega za skupnost in mlajšim rodovom pokazati, da je zgodovinsko dogajanje in trd boj za preživetje ob tedaj skromnih življenjskih pogojih tista osnova, na kateri se da graditi sedanj ost. Pot smo nadaljevali proti Slovenj Gradcu, kjer nas je pričakal edini evropski medičar in svečar s tradicijo iz leta 1757, gospod Perger iz Hiše mojstrovin Perger, ki sodi med najzanimivejše turistične točke Slovenije. Vsa znanja in spretnosti v izdelovanju lectovih srčkov, pravih voščenih sveč in vrhunskih medenjakov se iz roda v rod prenašajo na sedaj že deveto generacijo tega družinskega podjetja. Videli smo 100 let staro lectovo pecivo, ki je še danes užitno. Njihove vrhunske in edinstvene izdelke smo si ogledali v razkošni galeriji in spoznali način izdelovanja lecta in sveč skozi slikovito pripoved mojstra Pergerja. Ponujajo pestro paleto najrazličnejših poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril. Mednarodno priznani oblikovalec Oskar Kogoj je za delavnico Perger oblikoval vrsto izjemnih izdelkov. Hišo mojstrovin Perger so obiskale svetovne osebnosti, med njimi tudi Dalaj Lama. Njene vrhunske izdelke so dobile v dar pomembne osebnosti iz gospodarskega, kulturnega, političnega in verskega življenja, med njimi ameriški in ruski predsednik, trije slovenski predsedniki, papež Janez Pavel II., papež Benedikt XVI. in še mnogi drugi širom sveta. Odpravili smo se še na Ivarčko jezero, ki se nahaja v čudoviti gozdni pokrajini pod Uršljo goro v bližini Kotelj. V žepih smo imeli kupončke za pivo ali kavo, ki so nam jih podarili splavarji, pa tudi prost vstop na prireditev, ki so jo prvič pripravili na jezeru in jo poimenovali »Vodna simfonija«. Jezero je umetno. Pred več kot 25 leti so ga udarniško uredili delavci ravenske železarne. Leži na nadmorski višini okoli 645 metrov in meri 1,2 hektarja. Največja globina jezera je 5 metrov. Okoli jezera vodi prijetna sprehajalna pot s pogledom na neokrnjeno naravo, ki obdaja jezero. Ivarčko jezero po nekaj letih zatišja ponovno postaja lep in dobro obiskan rekreacijski center z možnostjo kopanja, z dobro in prijazno gostinsko ponudbo. S prireditvami, kakršna je bila to soboto, ko nas je sredi jezera očaral čudovit pahljačast vodomet, ki se je prelival v barvno mavrico, bo organizatorjem zagotovo uspelo. Če ne že prej, je marsikdo izmed nas ob vračanju z jezera pomislil na naše miklavške ribnike in na podobne možnosti, ki bi v boljših časih lahko tudi pri nas zaživele. Korošci so prijazni ljudje. Ko sva s soprogom teden pred ekskurzijo opravila ogled celotne poti, naju je na Ivarčkem jezeru skupina preprostih ljudi nagovorila in povprašala, kako se nama zdi na Koroškem. »Fajn,« sva rekla in vsi smo se nasmejali. »Morate se ustaviti tudi v Kotljah, tam je danes veselica, ker je Praznik solzic,« so nama še svetovali. In se spomniš Voranca . . . Res je, na Koroškem je bilo fajn. Ko pa še nekdo iskreno pove, da je bil dan fantastičen, je poplačan ves trud, ki je bil vložen v organizacijo ekskurzije. Milena Roj »DOBROTE IZ DOMA^IH LOGOV« Naše občane smo v petek, 23.05.2014, prvič povabili na turistično prireditev »Dobrote iz domačih logov«. Z jesensko prireditvijo »Pozdrav jeseni« uspešno združujemo društva naše občine in skupaj z njimi že nekaj let pripravljamo veselo jesensko druženje naših občanov. Želeli smo še prireditev, ki bi bila predhodnica jesenskega druženja, saj se življenje prebuja spomladi. Pomlad je čas, ko se s cvetjem ogrne vsa narava, ko raste in cveti vsak grm, tudi tisti, ki ga nismo posadili, ki zna biti včasih prav nadležen tam zadaj za hišo, pa vendar nas s svojim vonjem in lepoto očara. In ne samo to. Tudi pomlad obdarja s svojimi sadovi, ki so jih nekoč z veseljem sprejemali, danes pa smo jih skoraj pozabili. Malce tega pridiha smo želeli z našo pomladno prireditvijo pričarati, predvsem pa mladim prikazati stare kuharske običaje, ko je bilo nekaj za v lonec kar na dosego roke gospodinje - »v domačem logu«. To je bil bezeg, to je bila akacija, ki sta bila velikokrat v ponvi marsikatere babice in mame, saj je bila slovenska kuhinja od nekdaj znana po svoji raznovrstnosti. Tokrat smo bezeg cvrli pred trgovino SPAR v Miklavžu, ki nam je za nekaj ur prijazno odstopila del svojega parkirnega prostora. Izkazale so se članice Društva kmečkih žena, ki so se fletno vrtele okrog velike ponve in nacvrle toliko bezgovih krapov, da nihče od 300 do 350 obiskovalcev ni ostal 15 praznih rok. Članice društva GLOG pa so na svoji stojnici ponujale odličen bezgov čaj, ki so ga prav tako vsi z veseljem popili. Miklavški čebelar Anton Babič, ki z nami redno sodeluje, je ponujal medeno žganje, med in deviški med v satovju, ki ga je marsikdo prvič videl in pokusil. Ob njegovi stojnici je stala Miklavška lokomotiva z Jožetom Duhom in njegovimi pomočniki, ki so morali biti zelo spretni, saj je bila vrsta za njihove slastne palačinke z nadevi iz neštetih vrst sadja zelo dolga. Da, spet smo združili moči z društvi in s posamezniki, ki smo jih povabili skladno z vsebino prireditve. Odziv občanov je bil zelo dober, zato bomo program prireditve v prihodnje še razširili in povabili tudi druga društva naše občine, s katerimi tvorno sodelujemo že vsa leta. Želimo, da bi bila ta prireditev tudi v naslednjih letih ena od stalnih projektov Turističnega društva Miklavž. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Mateja Pleteršek, je nastopil pevski zborček vrtca Vrtiljak, otroci vrtca Ciciban pa so zaplesali na glasbo iz filma Sreča na vrvici. Učenci Osnovne šole Miklavž so pripravili recitacijo, Rok pa je na harmoniko zaigral Slakovega Čebelarja, kar je ču- dovito sovpadalo z našo ponudbo. Vse prisotne je v imenu Turističnega društva Miklavž nagovorila Milena Roj in se obenem iskreno zahvalila vodstvu in otrokom šole in vrtcev za sodelovanje. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali na prireditvi, in trgovini SPAR, ki je prostorsko omogočila prireditev, v izložbenih oknih pa razstavila tudi risbice, ki so jih na temo pomladi narisali otroci naših vrtcev. Milena Roj ŽE OSMO LETO MARIJINO VNEBOVZETJE NA DOBROVCAH Na vse zgodaj smo se že osmo leto zbrali v učilnici, kjer poteka poučevanje verouka in začeli s pripravami za manjšo pogostitev ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Ljudje so prinašali peciva, nas prišli pogledat, nekateri so nas tudi pohvalili, da smo se ponovno zbrali in organizirali proslavljanje ob velikem prazniku. Medtem ko smo pripravljali mize, so nekateri gospodje okraševali cerkev z brezjem. Cerkev je bila čudovita. Ženske so se zapletle v pridno delo in poslušala sem, kako so pripovedovale o nekdanjih časih. Pri organizaciji, ki so jo organizirali in jo uspešno izpeljali, so sodelovali Jožica Ursini, Mirjana Sprinčnik, Jožica Brglez, Slavko Gojčič in Vilko Potočnik. Seveda ne smem pozabiti, da smo letos tudi ta mladi (Daša in Klara) priskočili na pomoč in obljubili, da se čez leto dni ob istem prazniku spet srečamo. Bila sem prijetno presenečena, saj te gospe in gospodje obvladajo vse stvari, zraven tega se še pohecajo, povedo kaj resnega in znajo si pomagati. Nabralo se je kar nekaj ljudi, pevci so kdaj pa kdaj tudi zapeli. Tudi g. župnik nas je prišel pogledat. Organizatorji so se odločili, da se čez eno leto spet dobijo pri čiščenju, okraševanju in pogostitvi ob Marijinem prazniku. Zahvaljujejo se vsem, ki 16 so pripomogli k lepšemu prazniku. Posebna zahvala pa seveda gre tudi sponzorju Iveku Ferlincu. Daša Sprinčnik Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju ŠTAJERSKA POJE – VURBERK 2014 S slovensko narodno »Pojdem na Štajersko«, ki je tudi himna srečanj pevskih zborov na Vurberku, je v nedeljo 31. avgusta, bilo sklenjeno letošnje že 23. srečanje pevskih zborov »Štajerska poje 2014«, ki ga organizira Turistično društvo Vurberk pod častnim pokroviteljstvom Občine Duplek. Na letošnjem srečanju je nastopilo 25 zborov iz številnih občin severovzhodne Slovenije. Uspešno so se predstavile tudi članice Ženske vokalne skupine Lastovke iz Dobrovc, ki so požele bučen aplavz. Vodi jih zborovodkinja Jasna Cigler, v tej sestavi pa vadijo četrto leto. Organizatorji so bili še posebej veseli »novincev«. V uvodnem pozdravnem nagovoru je župan Občine Duplek Mitja Horvat poudaril pomembnost prireditve, ki ima dolgoletno tradicijo, hkrati pa ohranja slovensko narodno pesem in zborovsko petje. Kdor poje, zlo ne misli! Za uvod so vsi zbori pod taktirko zborovodje Sama Jezovška zapeli »Glejte že sonce zahaja«. Prav vseh srečanj »Štajerska poje« so se udeležili pevci MoPZ iz Dvorjan, na vseh pa je bil doslej tudi zborovodja Jože Dernikovič - Pepi iz Cirkulan. Prireditev »Šta- jerska poje« je najmnožičnejša prireditev zborovskega petja v tem delu Slovenije. Doslej se je na grajskem dvorišču na Vurberku zvrstilo že krepko preko sto zborov, nastopilo pa več tisoč pevk in pevcev. Prireditev ni tekmovalnega značaja, zbori pa za svoj nastop od organizatorja prejmejo pisno zahvalo. Letos jih je podeljeval Branko Mahorič, podpredsednik TD Vurberk; prireditev pa je vodil Janez Toplak. In ubrano petje je na Vurberku bilo slišati tudi po uradnem delu srečanja. Anita Kirbiš Mladi upi TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA U^ENJA 2014 NA OŠ MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki ga usklajuje Andragoški center Slovenije v sodelovanju z drugimi ustanovami, skupinami in posamezniki po Sloveniji. Z njim osveščamo vseslovensko javnost na vseprisotnost in pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. S TVU prispevamo k uresničevanju slogana »Slovenija, učeča se dežela« ter pomagamo k uresničevanju nacionalnih in evropskih strategij na področju izobraževanja. Uradni termin Tedna vseživljenjskega učenja 2014 je bil od 12. do 18. maja 2014, razširjeni termin pa od 1. maja do 30. junija 2014. Tudi na Osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju smo v tem času izpeljali različne dejavnosti z možnostmi vseživljenjskega učenja. Dejavnosti smo objavili v spletnem koledarju prireditev TVU (http://tvu.acs.si/koledar) ter s pomočjo promocijskega materiala. Dejavnosti so bile namenjene našim učencem, hkrati pa odprte tudi za vse druge obiskovalce. Vse dejavnosti so bile za udeležence brezplačne. V programu dejavnosti v Tednu vseživljenjskega učenja smo izvedli: • PREDSTAVITEV OBRAZNE JOGE na OŠ Miklavž in na Podružnični šoli Dobrovce Pedagoginja Barbara Vidovič, ki je opravila izobraževanje o obrazni jogi pri Savini Ritter, je predstavila obrazno jogo. Z obrazno jogo krepimo obrazne mišice in s tem pripomoremo k izboljšanju 17 stanja kože na obrazu. Z obrazno jogo izboljšamo cirkulacijo krvi v telesu in s tem ugodno vplivamo na notranje organe in hormonsko ravnovesje. • Z GLAVO NA ZABAVO Za učence 9. razredov je kriminalistični inšpektor g. Ivanuša predaval o zlorabi in škodljivosti drog, alkohola in o vplivu le-teh na življenje mladostnikov. G. Krajnc, inštruktor avtošole, je predstavil vpliv drog in alkohola na sposobnosti za vožnjo in negativne posledice številnih prometnih nesreč. V sklopu predavanja so učenci lahko preizkusili očala, s katerimi so zaznavali, kako se počuti in vede nekdo, ki je zaužil preveč alkohola ali drog. • Delavnica: IZDELAJMO NARAVNO MILO V tednu vseživljenjskega učenja 2014 smo na naši šoli širili vseživljenjsko učenje z Romano Suhodolčan, ki nas je učila ročnega izdelovanja naravnega mila. Osnovne sestavine za izdelovanje mil so bile rastlinsko milo, mlete bučnice, kokosova moka, čokolada v prahu, negovalna olja, razna suha zelišča in začimbnice (žajbelj, sivka, majaron, klinčki, cimet…) in raznolika eterična olja. Poleg negovalnih fizičnih učinkov (piling), imajo ta mila tudi psihični učinek, kar smo dosegli z dodajanjem eteričnih olj in dišečih zelišč (aromaterapija). Izdelali smo parfummele piling milo z bučnicami in zelišči. Sponzor delavnice je bila Oljarna Središče ob Dravi. 18 • VARNA IN ODGOVORNA RABA INTERNETA IN SOCIALNIH OMREŽIJ Šolski računalnikar Matjaž Žuran je učencem 4. razredov predstavil pomembne informacije in nasvete o tem, kako varno in odgovorno uporabljati internet in socialna omrežja. Vsakoletno sodelovanje naše šole v projektu TVU pomeni povezovanje učenja in razvoja z vseživljenjskim učenjem, kar je v skladu z vizijo naše šole. Vse dejavnosti pomenijo tudi utiranje poti k razumevanju in uresničevanju kulture vseživljenjskega učenja. Odprtost izvedenih dejavnosti za sokrajane in druge udeležence pa pomeni povezovanje z lokalnim in širšim vseslovenskim izobraževalnim prostorom. Koordinatorica TVU 2014 na šoli: Zdenka Roškarič Duh BILI SMO V LUKSEMBURGU V nedeljo, 25. 5. 2014, smo se učenci, ki smo sodelovali v projektu Comenius, s petimi učiteljicami, knjižničarko in ravnateljico odpravili na 14 ur dolgo pot v Luksemburg. Tam smo se namestili v hostelu, v katerem so bili učenci iz drugih držav. Naslednji dan smo ob pol osmih imeli zajtrk in se nato odpravili v Dudelange, kjer smo imeli prve predstavitve držav. V odmoru smo se vsi učenci iz vseh držav šli igrat na igrala. Slovenci smo okupirali vrtiljak, na katerem smo zapeli tudi Kekčevo pesem. Čez nekaj časa so nas poklicali nazaj, kjer so učitelji, medtem ko smo bili zunaj, pripravili stojnico in na njej hrano za njihovo državo. To je bilo naše kosilo. Stojnice so bile polne njarazličnejših jedi. Jaz sem poskusila vsega po malem. Nekatere jedi so bile tako dobre, da sem jih vzela še enkrat, druge malo manj. Na slovenski stojnici je bila orehova potica, kranjska klobasa, šunka in orehov kruh. Našo hrano smo imeli kasneje še za večerjo. Tam smo hoteli navezati stik z drugo državo in uspeli smo se pogovarjati z Danci. Prvi dan smo bili še sramežljivi, naslednji dan pa ni bilo več tako. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju Naslednji dan se je dopoldanski postopek ponovil. Čeprav smo šli spat ob pol enih zjutraj, smo ob pol osmih že imeli zajtrk. V Dudelangu smo imeli predstavitve še druge države. Vsaka država je nekaj malega povedala o sebi, znamenitosti, živali, jedi, značilnosti itd., kar je trajalo okoli 5 minut. Poleg sebe je morala vsaka država še predstaviti drugo državo. Slovenija je predstavila še Hrvaško. Imeli smo odmor, da smo se preoblekli za plese in petje in Slovenija je zapela Jaz pa pojdem na Gorenjsko in Mi se 'mamo radi ter zaplesali ibenšrit in Metltanc. V odmoru smo spet začeli pogovor z Danci. Jaz sem bila zelo navdušena nad njimi in začela sem se učiti danščino. Ker so sledile še druge države, ki so predstavile svoje plese in pesmi, smo morali naš pogovor z Danci preložiti na popoldansko druženje na nogometnem igrišču, kjer smo dobili vsak tri kupone, s katerimi smo si lahko kupili pomfrit, vodo in hot dog, ter v hostlu. Zelo dobre stike sem navezala s Thorom in Julie, ki sta me »zelo dobro« naučila dansko. Zapisovala sta mi njihove besede, jaz pa sem si jih prevajala v angleščino. Pogovori so se vrstili od šole do nepoznanih črk, kot so č, š in ž in ø, æ in å. Poleg Dancev sva se z Dašo začeli pogovarjati z Italijani (ona je bila bolj navdušena nad njimi, jaz pa nad Danci). Naslednji dan smo smo se spet srečali na igrišču, kjer smo si še zadnjič izmenjali besede. Jaz sem tako dobila danski, oni pa slovenski slovar. Preden smo se odpravili nazaj, smo se vsi objeli, izmenjali skype, telefonske številke in facebooke (tudi z Italijani) ter se poslovili. Naredili smo sto fotografij in se tudi posneli. Ne smem pozabiti omeniti izleta v Luksemburg, kjer smo imeli nekaj časa prosto in sva si s Tonko šli ogledat cerkev. Notranjost naju je čisto prevzela, še posebej oltar, ki je bil več kot prekrasen. Možno je bilo tudi obiskati kripto, zato sva se namenili po stopnicah navzdol, da bi si jo ogledali. Spodaj je bila še ena ladja in oltar, ki pa je bil manj bogat kot zgornji oltar. Sprednji del je bil lepo osvetljen, zadnji pa je bil že v temi. S Tonko sva slišali, da je nekdo od zgoraj zaklenil nekakšna vrata in zaslišale so se tudi orgle. V tistem trenutku naju je postalo tako strah, saj sva za trenutek mislili, da sva ostali zaklenjeni v kripti. Šprintali sva do vrha in olajšani ugotovili, da je varnostnik zaklepal čisto druga vrata. Ker so prišli še neki turisti, sva s Tonko šli z njimi nazaj v kripto, kjer sva videli krsto Lady of Luxemburg. Kasneje sva se še malo sprehodili po mestu, kjer sva srečali dva Američana, s katerima sva primerjali cene v Sloveniji, Luksemburgu in Ameriki. Luksmburg je seveda bil veliko dražji. Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še v Franciji v Strassbourgu, kjer smo si ogledali opero in notredamsko katedralo. Vsi niso bili navdušeni nad njo, jaz pa sem stala pred njo z odprtimi usti. Lara Rantuša, 9.b VTISI IZ LUKSEMBURGA V nedeljo zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot v Luksemburg. Pot nas je vodila skozi Avstrijo in Nemčijo. Vožnja z avtobusom je bila vznemirljiva, saj smo si izmenjali veliko besed in posneli tako imenovanih »selfie-jov«. Avtobus nas je pripeljal v Luksemburg po štirinajstih urah. Ker sem bil prvič v Luksemburgu, me je gričevnata pokrajina precej presenetila. Tik pred ciljem nas je zaustavil prenizek most. Z nerganjem smo zadnjih nekaj metrov pešačili s kovčki. To je bilo mučenje, saj je bil hostel pod hribom. Ta noč ni bila za spanje, naš sen se je začel komaj po pozni poltretji uri. Dneve sem v sobi 105 preživljal z Bobom, Tino, Nino in Mio. Zbudili smo se ob pol sedmih, da smo še pred gnečo pravočasno prišli na zajtrk. Kljub temu smo poležavali do sedmih. Zaspano jutro smo prebudili s toplim mlekom ali svežim pomarančnim so- kom. Izbira za zajtrk je bila pestra: marmelada, eurokrem, maslo, klobase, kosmiči… Kmalu zatem nas je avtobus odpeljal v Dudelange. Dobili smo tudi unikatne majice Leo v Evropi in kartice z imeni. Iz Slovenije smo prinesli potico, kruh z orehi, marmelado… Druge države so imele tudi pestro izbiro svoje značilne hrane. Meni osebno je bila všeč italijanska pizza in nutella. Odlične hrane so pa imeli tudi Nemci, Danci, Luksemburžani… Nekaj časa tistega dopoldneva smo še preživeli na igrišču/fitnesu kjer smo zapeli nekaj slovenskih pesmi. Nadaljevalo se je s predstavo luksemburškega najmočnejšega moža. Vse je osupnil s svojim zvijanjem žebljev in zvijanjem 12-milimetrske železne palice s svojim vratom. Predstavil je še dvigovanje ženske in moškega z zobmi. Nekaj držav se je tudi predstavilo, njihova angleščina ni 19 bila preveč dobra (deirs ingliš vas not veri gut). V torek smo nadaljevali s predstavitvami. Tokrat smo se tudi mi predstavili, predstavili smo našo sosednjo državo Hrvaško. Jaz sem igral vinogradnika, drugi so pa še igrali Kekca in mornarje. Za kosilo so nas povabili na piknik ob nogometnem igrišču, kjer smo lahko tudi igrali nogomet. Obraz se mi je nasmejal ob vonju svežih klobas in pomfriju. Napovedan je bil tudi nogometni turnir, ki pa je bil zaradi slabega vremena žal odpovedan. Popoldne smo se vrnili v kulturni dom Dudelanga na nadaljevanje predstavitev. Tistega dne nas je še čakal obisk mesta, kjer smo večerjali in si ogledali nekatere kipe in znamenitosti. Naslednji dan je bilo jutro zgodnejše. Spet smo šli na nogometno razpoložen piknik in se pošteno najedli za pot proti Sloveniji. Pred tem smo še obiskali šolo, tam je bilo manj učilnic kot pri nas v Miklavžu. Imeli so pa zelo lepo urejeno šolo in dvorišče z goli in koši. Gašper Šerbinek, 8.B Ohranjeno spominu SPREHOD SKOZI NEKI ^AS - 44 Še se bom nekoliko pomudila pri društvih. Bila sem prav prijetno presenečena, ko sem dobila podatek, da imamo v samem naselju Miklavž enaintrideset društev in klubov, v celotni občini pa okrog petdeset . Pa naj še kdo reče, da je Miklavž spalno naselje, kot se to večkrat sliši, saj mora biti pravi vrvež ob druženju članov, kjer uresničujejo svoje hobije in interese. Vsa ta društva pa še vabijo med svoje vrste nove člane. Torej, pridružite se. Narave čudo v tej je tekočini, cvetica, sonce, moč, cekini, pokuševalcu v kupici predaja čutom najkrajšo pot do raja. Prvi kozarček je za užitek, drugi za srečo, tretji za pesem, četrti za dober spanec. Ti verzi so zapisani v biltenu »Miklavški vinogradnik,« Društva vinogradnikov Miklavž. Društvo je bilo ustanovljeno pred petnajstimi leti na pobudo Ernesta Centriha, ki je bil že član takega društva. Pa je dejal: »V Miklavžu imamo mnogo takih, ki gojijo ljubezen do dobre kapljice, zakaj ne bi tudi mi imeli svojega društva« Konec leta 1998 so že imeli prvi sestanek, januarja pa že ustanovni občni zbor. Bilo je 17 ustanovnih članov, leta 2000 pa že 31. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili organe društva, sprejeli statut, pravilnik in plan dela za naslednje leto. Za predsednika so izvolili Ivana Kneza, ki je še sedaj. Trenutno šteje društvo že preko osemdeset članov. Večji del teh je ljubiteljskih, nekateri imajo po pet arov, le pet do šest je takih, ki imajo tri hektarje velik vinograd. Predsednik društva je svojo funkcijo pričel opravljati zelo zavzeto. Obiskal je enaka društva po Sloveniji z namenom, da vidi, kako imajo organizirano in vodeno delo. Pridobljene informacije je prenesel na domače društvo. Cilj društva je v tem, da pridobijo člani nenehno nova znanja in izpolnitve v izdelavi kvalitete vina. Že takoj so se povezali s Kmetijskim zavodom Maribor in se udeležujejo njihovih predavanj, saj tako pridobijo vedno nova znanja o pridelavi vina in kletarjenju. Prvo leto so nesli vzorce svojih vin za ocenitev na KGZ. Leta 2001 pa je bilo prvo ocenjevanje že v Miklavžu. Povabili so komisijo samih uglednih strokovnjakov za ocenjevanje vina, katerih predsednik je Anton Vodovnik. Ocenjevanje 20 vina poteka od januarja do maja. V decembru pripravi KGZ Maribor predavanje o trgatvi in mladem vinu. Tudi teh predavanj se udeležujejo. V zimskem času, ko trta počiva in v vinogradu ni toliko dela, se nekateri člani društva udeležujejo tečajev o kletarjenju, vinarstvu in stekleničenju vina, nova znanja pa prenesejo na svoje društvo. Predavanja so vsako leto in vinogradniki pridobijo vedno nova znanja. Aprila leta 2001 je bilo prvo ocenjevanje vina v Miklavžu in nato vsako leto. Ocenjevanje je v kulturnem domu. Vinogradniki prinesejo svoja vina v degustacijo. Prinesejo kar 50 vzorcev. Komisija ocenjuje barvo in čistost vina. Degustator ve, kakšna naj bi bila barva vina posamezne sorte in ugotavlja, kakšno je bilo kletarjevo delo, kako so vino negovali, ali je prišlo do napak in pomanjkljivosti. Nato poteka presoja z vonjem in nazadnje še pokušina z jezikom. To velja za sleherno sorto vina. Ocenjevanje se točkuje, točke komisija sešteje in določi kvaliteto vina ter predlaga priznanja in diplome za posamezno sorto vina. Diplome so bronaste, srebrne in zlate. Po ocenjevanju društvo pripravi zbor vseh članov, na katerem razdelijo priznanja in diplome ter bilten, v katerem so objavljeni med drugim tudi rezultati ocenjevanja. V decembru pridejo strokovnjaki pregledat mlado vino, ugotavljajo morebitne napake in svetujejo, kako naj te napake odpravijo. Na ocenjevanje vsak vinogradnik prinese tri litre vina. Polovica gre za degustacijo vina, druga polovica pa je namenjena reprezentanci. Društvo namreč s svojo žlahtno kapljico pogosti krajane ob določenih priložnostih, in sicer: na miklavževanju pri cerkvi, članom PGD ob postavljanju majskega drevesa, na pustni povorki in še kakšnemu društvu za občni zbor. Sodelujejo s turističnim društvom in skupaj pripravijo dva izleta, katera sta prav tako poleg druženja in veselja izobraževalne narave. Spomladi organizira turistično društvo, v jeseni po trgatvi pa društvo vinogradnikov. Nato sledi martinovanje. Sodelujejo tudi z društvom Akacijev izvir. Vsako leto sprejme društvo plan dela, katerega v celoti uresniči. Društvo je tudi član Zveze društev vinogradnikov Slovenije. »Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta, pozimi spi, polet cveti, v jeseni nam sode nataka«, je zapisal ljudski pesnik. Milka Hadler Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju V SPOMIN Ali kot je zapisal Ivan Minatti: JERNEJ SIMIČ Tudi jaz trava med travami drevo med drevesi bom stal z razprostrtimi rokami in objemal zvezde oblake in ptice in se pogovarjal s tabo zemlja dolgo dolgo takrat ko bom tih in dober tudi jaz. Črne te zemlje pokriva odeja Prešeren Novica o Jernejevi nenadni smrti me je silno pretresla, tako da je sprva sploh nisem mogel dojeti, pravzaprav nisem zmogel sprejeti njene neizprosne resničnosti, kajti še pred nekaj dnevi smo skupaj sedeli na sestanku našega uredniškega odbora. Bil je še poln počitniških doživetij, obenem pa že načrtov za prihodnost. Na svet je namreč zmeraj gledal svetlo, prijazno in spodbudno. In sedaj - kakor da je bil iztrgan iz knjige življenja. A kljub vsemu žalostne resnice se ni dalo pretentati, ni se je dalo preklicati, neizpodbitno je bila z vso svojo tragičnostjo tukaj - grozljiva senca smrti. Pred njenim obličjem pa smo vedno tako majhni, tako nebogljeni… Smrt je nenehno na poti, naše življenje pa je nekaj najbolj krhkega na svetu. Nemara prav zato se ga tako oklepamo, saj je edinstven dar, dar za vselej. Pri vsakem slovesu občutimo vsaj kanček grenkobe. Še neprimerno bolj pa takrat, kadar je slovo poslednje in nepričakovano. In takšno je bilo Jernejevo. Sredi najbolj ustvarjalnih let, poln prekipevajoče življenjske vedrine in radoživosti, je nenadoma omahnil kot ptica pod nebom, ko smrtno ranjena strmoglavi na zemljo in obleži sredi gmajne. Kakor Kosovelova brinjevka… Pesnik, ki mu je bil posebej pri srcu. In poezija sploh. In tolikokrat je s svojo kultivirano dikcijo tako v razredu kakor na odru navduševal ob podajanju umetnostnih besedil. Spomin nanj mi seže poldrugo desetletje nazaj, ko sva se spoznala, čeprav sem poznal usodo njegove družine, ko je oče po materini smrti ostal sam s svojimi tremi majhnimi otroki. Še danes ga vidim, kako je veselo prestopil prag naše zbornice na srednji ekonomski šoli kot mlad profesor slovenist. Z nasmehom na obrazu in s prijaznostjo v očeh. Kmalu se je udomačil tako pri kolegih kot pri učencih, zlasti pri njih, radi so ga imeli tako dobrodušnega in polnega razumevanja za njihove mladostne težave. Slovenščina jim je bila prijateljsko razpravljanje o jeziku in književnosti. Sam se je nemara jasno zavedal, da je največ, kar jim lahko nudi, to, da jim vcepi globoko spoštovanje do svojega maternega jezika in dobre literature. Ko smo pričeli leta 2001 izdajati občinsko glasilo Naši izviri, sem ga povabil v naš uredniški odbor. Vestno in prizadevno je pripravljal prispevke skoraj za vsako številko. Za septembrske Naše izvire je še sodeloval na avgustovski seji, ko smo se dogovarjali o njihovi vsebini, ni pa več dočakal izida pričujoče številke. Zagotovo bomo pogrešali njegovo sodelovanje, njegove nasvete in spodbude, a žal - ostal bo le grenak spomin. In v spominih bo živel dalje neko drugo življenje; v spominih njegovih najdražjih, najbližjih, pa tudi v številnih generacijah njegovih dijakov kot priljubljen profesor slovenščine in sociologije. O njegovi priljubljenosti navsezadnje dovolj zgovorno priča nepregledna množica pogrebcev na hoškem pokopališču, ki so Jerneja spremljali na njegovi zadnji poti. Ivan Žigart 21 Paberki ZAKAJ TAKO Sredi miklavškega polja, nekaj sto metrov jugovzhodno od današnje osnovne šole, še raste lipa. Kolikor se spomnim, sta včasih rasli kar dve, vendar so morali tisto večjo in starejšo posekati zaradi gradnje dravskega kanala. In prav tu, pod lipo, je 20. oktobra 1943. leta prišlo do ustanovnega sestanka vaškega odbora OF Miklavž. Tudi zaradi tega ima danes to osamljeno drevo pomembno pričevalno vrednoto, ima svojo zgodbo. Lipa je že od pradavnine slovansko in slovensko sveto drevo. Vse se je odvijalo pod njo: ali pravda, zbor, pesem, ali ples…Drevesa so lahko sploh pričevalci kulturnega izročila in kot taka so tudi del naše dediščine. Niso samo eksistencialna, ampak tudi kulturna dobrina, zato so pogosto vir čaščenja, spoštovanja in občudovanja. S svojo rastjo – s koreninami segajo v podzemlje (svet mrtvih), s krošnjami v nebo (nebesa) – simbolično nakazujejo vrata v neko drugo dimenzijo. Kult čaščenja dreves je bil razširjen tudi med našimi predniki, med njimi pa predvsem izstopajo vaške lipe, ki so praviloma bile središče javnega vaškega življenja Danes je na Slovenskem najbolj znana Najevska lipa. Njeno starost ocenjujejo na okrog 700 let. Raste na Lu- dranskem vrhu južno od Črne na Koroškem. Leta 1991 je bilo pri njej prvo srečanje slovenskih državnikov. Do miklavške lipe sredi polja pa očitno ne čutimo posebnega spoštovanja, kar nam razodeva tudi pričujoči posnetek. V njeni votli notranjosti so opazni sledovi uničenja zaradi kurjenja, samo okolje pa »krasi« kup plastičnih odpadkov, čeprav je v njeni neposredni bližini zbirni center, kamor edinole sodijo. I. Ž. BREZPLA^NO DO OSNOVNOŠOLSKE IZOBRAZBE Vsem, ki ste zaključili osnovnošolsko obveznost, vendar niste končali vseh razredov osnovne šole, sporočamo, da vsa vrata za vas kljub vsemu niso zaprta. Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza odraslim in mlajšim odraslim na poti do znanja že vrsto let pomaga z osnovno šolo za odrasle. Vsem, ki ste prekinili redno osnovnošolsko izobraževanje, je tako omogočeno, da končate šolo, hkrati pa tudi nadaljujete z izobraževanjem. Program je prilagojen tako, da lahko v enem šolskem letu končate dva razreda. Odrasli lahko torej brez preglavic zapolnite to vrzel v življenju, mladi pa nadomestite izgubljeno ter se po končanem osnovnem šolanju vpišete v srednješolske programe. Vpišete se lahko do 15. septembra vsak delavnik od 8. do 12. ter od 13. do 16. ure, ob torkih, sredah in četrtkih do 18.30, ob petkih do 14. ure v informacijski pisarni Andragoškega zavoda, Maistrova ul. 5, Maribor, soba 202. Za vprašanja smo vam na voljo na telefonskih številkah: 02 234 11 11 in 234 11 33. Lahko pa obiščete tudi naše Svetovalno središče, kjer nudimo odraslim celovito in poglobljeno informiranje in svetovanje o možnostih nadaljnjega izobraževanja in učenja. Za svetovalni pogovor, ki je prav tako brezplačen, se lahko naročite na telefonski številki: 02 / 234 11 34 ali po elektronski pošti: [email protected]. 22 srednješolski programi jezikovni teèaji za odrasle in mladino priprave na izpite raèunalniški teèaji knjigovodski teèaji Znanje za vse generacije. Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova 5, 2000 Maribor Tel.: 02/234 11 11, mobi: 051/636 587 info@azm,-lu.si, www.azm-lu.si Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju št. 69 KRIŽANKA Nagradna križankaNAGRADNA KRATICA ZA GRAM OPOMBA, PRIPOMBA ŠT. 69 VRTNA ZDRAVILNA ZAČIMBA, BAŽILJKA ALGERIJA PRESS SERVIS HRVAŠKI KRAJ PRI VITROVICI, Kopački….. MINERALNA VODA, RADENSKA OBRAT ZA KOVANJE NANAŠAJOČ SE NA ANUS SUROVINA ZA KAVČUK DEDOVANJE LASTNOSTI PO ATAVISTIH NAVIJALKA ZA LASE (ZAST.) BIT. PEVKA RITA, OSVEŽILNA PIJAČA ZORMAN IVO 20. ČRKA GR. ABECEDE RIM.ŠT. 500 R. KRAJ A. KLODIČA PRODAJALEC ZLATA Gobarska križanka ZAIRSKI DENAR ZEMELJSKI SL. ZELIŠČAR TEČAJ SIMON DEL. TENIŠKE IGRE LOVRO TOMAN SISTEM BARVNE TV AT.ELEK. V TEHERANU SL. PESNIK DRAGOTIN REKA V SRBIJI NOSILNA GREDA BONBONI V ČOKOLADI AVTO. OZNAKA ZA ZAMBIJO RIM. CESAR V LETIH 54 -68 N.Š. IZBRANA DRUŽBA JAPONSKI ROBOT KEM. ZNAK ZA FOSFOR DRAMA R. ŠELIGE POSTOPAČ, LENUH PAPEŽEV LETNI DOHODEK GOROVJE V J. AMERIKI VODNA ŽIVAL GIB, ZLASTI Z ROKO TANTAL JUNAK MAHABHAR. DEŽELA BLIŽNJEGA VZHODA, JUTROVO PRVI ZLOG OD BOMBAŽ OKLEPNO BOJNO VOZILO GL. MESTO ŠPANIJE ELEGANTNA ŽENSKA BIVŠI PREB. ITALIJE RIM. ŠT. 50 EG.IPČANSKI SVETI BIK SAMGLAS. ORGANSKE SPOJINE JAPONSKA UTEŽ. MERA FISKULT. .DRUŠTVO TONA, TEMPO J. SADEŽ, TROPSKA RASTLINA Z DOLG. LISTI RIM. HIŠNI BOGOVI KESANJE, OBŽALOVAN. NEOSTRA SKALA EKONOMSKA ŠOLA ENDURO KLUB KOPER AVSTRIJSKA IGRALKA HANSI SESTAVIL RAFKO IZLAKAR AMPER KRATICA ZA DELAVSKI SVET PRILOŽNOST, PRILIKA, NADA, UPANJE Ugankarski slovarček:ASIMO – japonski robot, ČASAR – lenuh, KALAJE – atomska elektrarna v Teheranu, Iran, KLODIČI - Anton Klodič vitez Sabladoski, slovenski pesnik in klasični filolog, Videmska pokrajina, † 15. februar 1914, Trst, NAL – kraljevič iz indijskega epa Mahabharata, NIESE – poznana avstrijska igralka Hansi. Rešitev križanke 68, Vodoravno: PREKOP, AOMORI, PRVI MAJ, OT, ATA, PD, AJAS, ON, AMORET, FERRERO, LOKALIZEM, IL, ZAPOR, GENN, ORIS, AKAID, ASK, OD, TURKIZ, TALAMUS, OLA, ETA, MALHA, RAVEN, ROA, EE, P, ORKESTER, SAT, EKO, RODEŠ, RF, VE, AKAI, AMATER. Rešitev: PRVI MAJ, PRAZNIK DELA, ORKESTER RODEŠ, OMLETE DUH. Med reševalce, ki nam bodo na dopisnicah poslali pravilno rešitev (samo izpis temnih polj), bomo z žrebom razdelili tri lepe knjižne nagrade. Rešitev s svojim polnim naslovom nam pošljite najpozneje do 14. 11. 2014 na naslov Občine Miklavž na Dravskem polju. Nagrajenci prejšnje križanke št. 68 so: Ana Brdnik (Ulica Franca Vauhnika 5, Miklavž), Štefka Podkrižnik (Ulica talcev 35, Miklavž) in Lojzka Herceg (Ulica Planinčevih 44, Miklavž). Čestitamo! 23 IZGRADNJA KANALIZACIJE NA SKOKAH IN DOBROVCAH Foto: K. P.