TEHNIČNO POROČILO - CESTA 1.0 SPLOŠNO 2.0

TEHNIČNO POROČILO - CESTA
1.0
SPLOŠNO
Občina Šenčur namerava obnoviti cesto Tupaliče-Olševek in sicer na odseku od križišča s cestama, ki
vodita v smeri Luže/Velesovo in v smeri Hotemaže/Kranj ( v nadaljevanju »križišče« ), pa vse do občinske
meje z občino Preddvor. Dolžina odseka je cca 980,00m.
V skladu s predlogi krajanov na zboru krajanov dne 14. 10. 2011 in ogledu na licu mesta dne 20. 12.
2011, ter na osnovi zapisnika sestanka z dne 25. 11. 2011, je predvidena obnova ceste s sledečim
prečnim prerezom :
odsek skozi naselje ( v območju krajevnih tabel ):
- vozišče
2 x 2.50m
- pločnik-levo ( v smeri Tupalič )
1 x 1.20m
- berma ( obojestransko )
2 x 0.50m
5.00 m
1.20 m
1.00 m
Na odsekih, kjer je ob vozišču ali pločniku obstoječi objekt, ograja, dvorišče, ali je potrebno izvesti oporni
ali parapetni zid, se berma ne izvede, se pa ob zidu izvede arm-bet robnik. To pomeni da je minimalna
širina koridorja, ki ga je potrebno zagotoviti v celotni dolžini skozi naselje, 6.20m.
odsek izven naselja ( izven območja krajevnih tabel ):
- vozišče
2 x 2.50m
- berma
2 x 0.50m
5.00 m
1.00 m
Najprej je bila izdelana idejna zasnova in nanjo pridobljeni projektni pogoji. Izvedene so bile geotehnične
raziskave, z upravljalci komunalnih vodov pa je bil dne 19. 3. 2012 organiziran sestanek, kjer so bili
dogovorjeni koridorji za posamezni komunalni vod.
Vse skupaj zgoraj navedeno predstavlja osnovo za izdelavo projektne dokumentacije PZI, kar je predmet
te dokumentacije.
2.0 OBSTOJEČE RAZMERE
Obstoječa cesta je širine od 3.0 do 3.5m. Cesta je v asfaltni utrditvi, ki pa je večinoma v slabem stanju,
pojavljajo se udarne jame, kar kaže, da je celoten zgornji ustroj neprimeren. Odvodnjavanje je neurejeno,
voda nekontrolirano odteka po vozišču na nižji teren, oziroma na njem zastaja. Tudi razsvetljava vozišča
je neprimerna.
Na odseku skozi naselje poteka trasa več ali manj naravnost, po ravninskem terenu, uvozi do garaž in
dvorišč so večinoma v nivoju s cesto. Ob cesti so že sedaj oporni zidovi in ograje, ki še dodatno dajejo
videz ozke ceste.
Po cca 450,0m se niveleta ceste spusti proti potoku Olševnica. Na tem delu je cesta v globokem ukopu.
Cesta prečka potok Olševnica s ploščatim prepustom 5,5mx2,5m
Od tod naprej se trasa z dvema kontra radijema usmeri preko travnikov proti Tupaličam. Ob cesti je
urejen travnati jarek z desne strani, ki pobira zaledne vode s travnika na desni strani ceste. Le-teki se
nato s prepustom Ø30 spusti na levo stran ceste in naprej proti potoku Olševnica.
3.0 OPIS PROJEKTNE REŠITVE
3.1 Situativna ureditev
Ureditev se prične v križišču ceste Olševek-Tupaliče s cestama, ki vodita v smeri Luže/Velesovo in v
smeri Hotemaže/Kranj ( v nadaljevanju »križišče« ). »Križišče« se v celoti ohrani, uredi se le pločnik in
prehod za pešce preko kraka Hotemaže/Kranj. V ta namen se v križišču izvedejo pogreznjeni robniki.
Trasa nove ceste se vodi tako, da se v čim večji meri prilagaja obstoječemu poteku in da se na celotnem
poteku skozi naselje zagotovi koridor širine minimalno 6.20m, kolikor znaša predvideni osnovni prečni
prerez skozi naselje ( 5.0m vozišče in 1.2m pločnik ).
Trasa skozi naselje poteka tako, da se izogne obstoječim objektom, ker pa se iz obstoječe širine 3-3.5m
razširi na širino 6.2m, bodo na celotnem odseku potrebni posegi na privatna zemljišča, ki se rešujejo z
ureditvijo opornih zidov in ograjami na njih. Razen takoj na začetku trase, so vsi zidovi na desni strani
ceste.
Cesta se uredi do konca občinske meje, kjer se prilagodi na obstoječe stanje, pločnik se uredi samo do
krajevnih tabel
V km 0.5+71 prečka trasa vodotok Olševnica, ki se ga uredi v skladu s posebnim projektom.
Do vseh obstoječih dvorišč in garaž se uredijo uvozi, ki so višinsko prilagojeni obstoječim višinskim
ureditvam. Uvozi so na mestu pločnika, ki je z robnikom nivojsko ločen od vozišča, izvedeni preko
pogreznjenega robnika. Poleg obstoječih uvozov do objektov in dvorišč, se do objekta 8 uredi nov uvoz,
stari uvoz pa se uporabi kot peš dostop, na zadnjem del trase, pa se na željo lastnikov parcel uredijo
dodatni uvozi do polj in travnikov ( možna je sprememba lokacije na licu mesta ).
Podrobneje je situativna ureditev prikazana v prilogah 5,3.1 in 5,3.2.
3.2 Višinski potek
Višinski potek ceste je v celoti prilagojen višinskim ureditvam obstoječih dvorišč, garaž, vhodov v objekte.
Na ta način je višinski potek ceste dokaj razgiban, saj se menjavajo vzponi in padci. Najprej je cesta v
vzponu ( maksimalno 7.0% ), nato pa se cca 250m menjavajo padci in vzponi, tako, da se izoblikujeta dve
dokaj jasni depresiji. Po cca 400m se cesta spusti proti potoku Olševnica, kjer se uporabi tudi največji
vzdolžni sklon na celotni trasi 9.0%, med profili P29 in P30. Najmanjši vzdolžni sklon je 0.2765%, na
zadnjem delu trase, kjer cesta ni več omejena z betonskim robnikom, tako da odvod vode iz vozišča ni
problematičen.
Najmanjši uporabljeni radij vertikalne zaokrožitve je R=250m
Prečni sklon vozišča je enostranski-min 2.5%-generalno proti levi strani vozišča ( razen na odsekih, kjer
zaradi situativnega poteka to ni možno ) in pločnika 2.0% proti vozišču.
Višinski potek je razviden iz vzdolžnega profila ( priloge 5,4.1 in 5,4.2 ) in iz prečnih profilov ( priloge 5,5.1
do 5,5.7 ).
3.3 Voziščna konstrukcija
Na osnovi geotehničnih raziskav in glede na predvideno globino zmrzovanja na tem območju, se
predlaga sledeča voziščna konstrukcija:
- 4.0cm - AC 11 surf B50/70, A3
- 7.0cm - AC 22 base B50/70, A3
- 20.0cm - tamponski drobljenec TD32
- 40.0cm – kamniti nasipni material
Na planumu tampona mora biti nosilnost vsaj 100MPa, na planumu kamnitega materiala pa 80MPa.
Vozišče in pločnik sta ločena s arm-bet robnikom, na robu pločnika je arm-bet lamela
Pločnik ima sledeči zgornji ustroj:
- 4.0cm - AC 8 surf B50/70, A5
- 30.0cm - tamponski drobljenec TD32
Na planumu tampona mora biti nosilnost vsaj 80MPa
Voziščna konstrukcija je razvidna iz karakterističnih prečnih prerezov ( priloga 5,5.8 )
3.4 Odvodnjavanje
Odvodnjavanje ceste skozi naselje se uredi z meteorno kanalizacijo, izven naselja pa preko travnatega
jarka.
Situativni in višinski potek meteorne kanalizacije je bil določen na usklajevalnem sestanku dne 19. 3.
2012 v prostorih Občine Šenčur. Meteorni kanal poteka v levem voznem pasu ( gledano v smeri
stacionaže ), bliže osi ceste, kjer se nahaja fekalni kanal. Globina meteornega kanala je cca 2.0m, tako
da je više od fekalnega kanala, ki je najgloblji komunalni vod, in niže od vodovoda, ter ostalih komunalnih
vodov. S tem je omogočeno križanje z vsemi komunalnimi vodi.
Prvih cca 150m ( do prvega konveksnega loma ) odvodnjavamo preko kanala MK1, sestavljenega iz cevi
DN300, dolžine 75m in cevi DN400, dolžine 45,50m. Vzdolžni padci kanala so konstantni – 1.0%. Kanal
se izteka v obstoječi jašek meteorne kanalizacije v »križišču«. Meteorni kanal poleg vode s ceste pobira
tudi vodo iz zaledja-dvorišč, streh bližnjih objektov, vanj pa se v jašku M5 ( kjer se izvede kaskada ),
izteka tudi voda iz manjšega hudournika z desne strani. Cestno vodo zberemo v požiralnikih z mrežo in
požiralnikih z vtokom pod robnikom, na mestu uvozov pa preko linijskih požiralnikov. Voda s streh se
zbira v peskolovih.
Naslednjih cca 160m sledi prva depresija. Vodo po dveh kanalih – MK2 dolžine 55,50m in MK3, dolžine
56,50m zberemo na najnižji točki ( jašek M11 ) in jo po cevi DN400 vodimo do jaška M12, kjer se priključi
na obstoječi kanal, ki vodi proti Olševnici. Kanal MK2 je iz cevi DN300 in v nagibu 0.8%, kanal MK3 je iz
cevi DN300 in v nagibu 1.0%. Tudi na tem odseku se voda s ceste zbere v požiralnikih z mrežo in
požiralnikih z vtokom pod robnikom, na mestu uvozov pa preko linijskih požiralnikov. Delno meteorno
vodo ( mimo objekta 12 ) zberemo v asfaltni muldi, voda s streh pa se zbira v peskolovih.
Naslednja depresija je nekoliko krajša-cca 120m. Princip odvodnjavanja je isti kot pri prejšnji depresiji.
Vodo po dveh kanalih – MK4 dolžine 20,0m in MK5 dolžine 44m zberemo na najnižji točki ( jašek M16 ) in
jo po cevi DN400 vodimo do jaška M17, kjer se priključi na obstoječi kanal, ki vodi proti Olševnici. Kanal
MK4 je iz cevi DN300 in v nagibu 1.7%, kanal MK5 je iz cevi DN300 in v nagibu 2.2%. Tudi na tem
odseku se voda s ceste zbere v požiralnikih z mrežo in požiralnikih z vtokom pod robnikom, na mestu
uvozov pa preko linijskih požiralnikov. Delno meteorno vodo ( med uvozoma v P15 in P17 ) zberemo v
asfaltni muldi, voda s streh pa se zbira v peskolovih. V jašku M15 se izvede priklop sekundarnega kanala
iz cevi DN200.
Naslednjih cca 160m, kjer se niveleta ceste dokaj strmo spusti proti potoku Olševnica, se odvodnjavanje
izvede preko kanala MK6, sestavljenega iz cevi DN250, ki so prvih 69,0m v nagibu 3.0%, naslednji25.0m
v nagibu 6.0% in zadnjih 30.5m v nagibu4.0%. Kanal se izteka v potok Olševnica, tik za novim ploščatim
prepustom. Na mestih kjer se menja vzdolžni nagib kanala se uredijo kaskadni jaški. Kakor pri ostalih
kanalih, MK6 poleg vode s ceste pobira tudi vodo iz zaledja-dvorišč in streh bližnjih objektov. Cestno
vodo zberemo v požiralnikih z mrežo in požiralnikih z vtokom pod robnikom, na mestu uvozov pa preko
linijskih požiralnikov. Voda s streh se zbira v peskolovih.
Meteorno vodo s ceste, na prvih cca 30m za ploščatim prepustom vodimo po kanalu MK7 ravno tako
nazaj v potok Olševnico. Kanal je dolžine 22.5m, v nagibu 0.5%, izliva pa se v Olševnico za prepustom. V
ta kanal se vodi samo voda s ceste, ki se zbere v dveh požiralnikih z vtokom pod robnikom.
Zadnjih cca 170m ceste, ki se nahaja še znotraj naselja Olševnica, odvodnjavamo po kanalu MK8,
sestavljenem iz cevi DN250 v dolžini 68,0m in cevi DN300 v dolžini 86,0m. Cevi DN250 so v nagibu
0.8%, cevi DN300 pa v nagibu 0.5%. Ker je vozišče skoraj na celotnem odseku nagnjeno v desno, se
voda zbere v asfaltni muldi in preko požiralnikov z mrežo vodi v kanal. Poleg cestne vode se v kanal vodi
tudi voda z dvorišč. Kanal se izliva v betonski jašek M34, kamor se izteka tudi voda iz zadnjega dela
ceste.
Zadnji del ceste, ki ni več znotraj naselja Olševnica, se odvodnjava preko bankine v obcestni jarek, ki
poteka po desni strani ceste. V jarek se poleg cestne vode izteka tudi voda iz zaledne brežine. Jarek je v
nagibu iz smeri Tupalč proti Olševku. Zadnjih 165m ceste je jarek v travnati izvedbi, pred tem pa se, pred
iztokom v betonski cevni prepust Ø60, v dolžini 56m, uredi jarek v kombinaciji betonske kanalete in
travnatega jarka ( s tem se doseže boljša prevodnost jarka pred vtokom v prepust in manjši poseg na
sosednje zemljišče ). V km 0.7+84 se jarek izteka v betonski prepust Ø60, dolžine 8.90m. Prepust ima
vtočno glavo, kjer se jarek tlakuje, na iztoku pa je urejen jašek M34 iz betonskih cevi Ø100, kamor se
izliva tudi kanal MK8. Od tod naprej najprej vodijo betonske cevi Ø60 v dolžini 20m ( da je možen prehod
po travniku ), nato pa po odprtem jarku v Olševnico. Podprti jarek bo potrebno očistiti in nekoliko poglobiti.
Vodo pred iztokom na nižji teren, oziroma v ponikanje, v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest (UL RS št. 47/2005) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ( UL RS št. 47/2005 ), ni potrebno predhodno očistiti.
3.5 Zidovi
Ob trasi rekonstruirane ceste je zaradi posegov na sosednja zemljišča potrebno zgraditi oporne
konstrukcije, da je poseg na zemljišča čim manjši in da se zagotovi čim večja stabilnost zemljišč. To je
zahteva tudi lastnikov parcel, kamor seže poseg rekonstruirane ceste.
Zgradijo se sledeče oporne konstrukcije :
-
oporni zid 1, v območju profilov P2 in P3-levo, dolžina 43,60m
oporni zid 2, v območju profilov P12-P14-desno, dolžina61,25m
oporni zid 3, v območju profila P18-desno, dolžina 40,15m
oporni zid 4, v območju profila P20-desno, dolžina 23,55m
oporni zid 5, v območju profilov P21B-P25-desno, dolžina 49,80m
oporni zid 6, v območju profila P25A-desno, dolžina 11,60m
oporni zid 7, v območju profilov P27-P30-desno, dolžina 89,20m
Oporne konstrukcije so predvidene kot konzolne oporne stene, monolitne izvedbe, z delovnimi odseki kot
jih dopuščajo terenske razmere. Oporne stene se na vidni strani obloži z dobro drenirano kamnito oblogo,
na zasuti strani pa se izvede drenaža za odvod zaledne vode izza območja oporne konstrukcije, ki se
vodi skozi zid v meteorno kanalizacijo in naprej v ponikovalnice ali vodotoke na lokaciji.
Oporne stene so dimenzionirane na obremenitve z aktivnim pritiskom zaledne zemljine pri čemer se
preverja nosilnost, prevrnitev, zdrs in pojav drsine v terenu. Monolitni ab zaključki na vrhu in oporna stena
med piloti so predvidene v delovnih odsekih, ki se obdelajo po detajlih v PZI.
Temeljne pete konzolnih opornih sten so predvidene v naklonu cca 10% za zagotovitev varnosti na zdrs
temelja na raščenem terenu.
Po obodu terena nad zidom je predvidena monolitna ab greda z varovalno ograjo.
Temeljenje opornih sten se predvideva po Elaboratu geotehničnih raziskav v raščeno utrjeno zemljino z
nosilnostjo cca 300 kN/m2.
Konzolne ab oporne stene se izvedejo iz betona kvalitete C 25/30 in so armirane z rebrasto armaturo
kvalitete S 500 B.
Le pri stanovanjski hiši št. 14, ki ni podkletena, oddaljena cca 1.5m od roba ceste, se zaradi nevarnost
porušitve objekta, oporni zid ne izvede, izvede se uvrtana pilotna stena sestavljena iz vpetih
arm.betonskih pilotov premera 0,40 m na medosni razdalji 1,20 m, na vrhu povezani z ab povezovalno
gredo, na kateri se predvidi tudi zaščitna ograja.
Ocenjuje se, da je pilotna stena z uvrtanimi piloti stroškovno ugodnejša rešitev v primeru ko moramo
paziti na posedke stanovanjske hiše, ki se nahaja v neposredni bližini oporne konstrukcije. Pilotna stena
se izvede iz ab vpetih uvrtanih pilotov z vmesno ab steno in dobro drenirano kamnito oblogo. Na vrhu ab
konstrukcije opornih sten se namesti še varovalne ograje, ki ščitijo pred padcem v globino. Omenjeni
način izvedbe je ugoden tudi zaradi event.posedkov deloma že poškodovane stanovanjsek hiše, ki je od
oporne stene odmaknjena cca 1,50m in bi bilo potrebno začasno varovanje gradbene jame. Z uvrtano
pilotno steno ni potrebno začasno varovanje in obenem izvedemo potrebno oporno konstrukcijo.
Uvrtani piloti so premera 0,40 m z ab gredo na vrhu in vmesnimi ab stenami deb 15cm, vse obloženo z
naravnim kamnom. Oporna pilotna stena je dimenzionirana na aktivni zemeljski pritisk zalednega terena
in obstoječega objekta. Zaledna zemljina z drenirano strižno trdnostjo okoliškega materiala ML-SM zgoraj
s strižnim kotom
cca ϕ = 27°, c =0 kPa in GP-GP/SM spodaj /pred zidom/ ϕ = 32,5°, c = 0 kPa
Polnilna stena med piloti se izvede na gruščnato utrjeno tamponsko podlago na raščeni teren, ki ga
sestavljajo zemljine opisane v geotehničnem poročilu.
Piloti se izvedejo iz betona kvalitete C 25/30 in so armirani z rebrasto armaturo kvalitete S 500 B.
Pri izdelavi statičnih računov so bili upoštevani Eurocod standardi.
V projektu so zidovi prikazani v situaciji in prečnih profilih. V dokončni verziji projekta PZI bodo zidovi
predmet posebnega načrta, kjer bo prikazan tloris, pogled, prečni prerez, statični račun in zakoličbeni
elaborat.
3.6 Prepust čez Olševnico
Prepust čez Olševnico je predmet posebnega načrta.
Prepust je dimenzioniran na osnovi hidrotehničnega poročila. Poleg novega armirano betonskega
prepusta se gorvodno in dolvodno uredi struga z ureditvijo brežin z zložbo kamna v betonu.
3.7 Komunalni vodi
V skladu z določili pogodbe, je predmet projekta tudi izdelava načrta uskladitve komunalnih vodov in
izdelava načrta meteorne kanalizacije in javne razsvetljave. Izdelava načrtov ostalih komunalnih vodov ni
predmet projekta.
V območju ureditve se nahajajo sledeči obstoječi komunalni vodi ( vrisani v situaciji obstoječega stanja ):
- fekalna kanalizacija ( samo v »križišču« )
- meteorni kanali
- vodovod
- elektro vodi ( podzemni in nadzemni )
- TK vodi
Komunalni vodi se umestijo v območje rekonstruirane ceste v skladu z dogovorom na sestanku dne 19. 3.
2012 v prostorih občine Šenčur:
-
Fekalna kanalizacija v os ceste
Meteorna kanalizacija v levi vozni pas - bliže osi ceste ( ob fekalni kanal )
Vodovod v desni vozni pas - bliže osi ceste
Plinovod v desni vozni pas - bliže robu vozišča
NN kabelska kanalizacija in javna razsvetljava v levi vozni pas – bliže robu vozišča
TK in KKS ( T2 ) kabelska kanalizacija – v pločnik
Umestitev komunalnih vodov je prikazana v situaciji uskladitve komunalnih vodov in v karakterističnih
prečnih prerezih.
Fekalna kanalizacija
Za fekalno kanalizacijo je izdelan projekt PGD ( projektant Chronos d.o.o. ). Vzdolžni potek kanalizacije je
identičen projektiranemu, situativni potek je prilagojen uskladitvenemu načrtu, kar je usklajeno tudi s
projektantom kanalizacije. Fekalni kanal se izteka v obstoječi fekalni kanal v »križišču«.
Meteorna kanalizacija je opisana v poglavju 3,4.
Vodovod
V skladu s projektnimi pogoji se obstoječe vodovodno omrežje obnovi. Načrt obnove vodovoda ni izdelan.
Predviden je koridor za umestitev novega vodovoda v rekonstruirano cesto, z navezavo na obstoječe
stanje na začetku obnove ( v »križišču« ) in koncu obnove ( v višini krajevnih tabel ).
Plinovod
V skladu s projektnimi pogoji obstoječa plinovodna infrastruktura ne obstaja, jo je pa potrebno vključiti v
projekt. Načrt plinovoda ni izdelan, predviden je koridor za umestitev plinovoda v rekonstruirano cesto.
NN elektro omrežje
V skladu s projektnimi pogoji se obstoječe NN elektro omrežje obnovi. Načrt obnove NN elektro omrežja
ni izdelan. Predviden je koridor za umestitev novega NN elektro omrežja v rekonstruirano cesto.
Javna razsvetljava
Izdelan je načrt javne razsvetljave. Trasa kanalizacije se nahaja v koridorju določenem v uskladitveni
situaciji, kandelabri se postavijo na robu pločnika. Trasa javne razsvetljave poteka vse od »križišča« do
krajevnih tabel. Uredi se tudi novo prižigališče ( nasproti objekta št. 12 )
TK vodi
V skladu s projektnimi pogoji se obstoječe omrežje TK vodov obnovi. Načrt obnove TK vodov ni izdelan.
Predviden je koridor za umestitev novih TK vodov v rekonstruirano cesto.
KKS vodi ( T2 )
V skladu s projektnimi pogoji obstoječi KKS vodi ne obstajajo, jo je pa potrebno vključiti v projekt. Načrt
KKS vodov ni izdelan, predviden je koridor za umestitev teh vodov v rekonstruirano cesto.
Pred izvedbo ceste bo potrebno izdelati vse manjkajoče načrte :
-
načrt obnove vodovoda
načrt plinovoda
načrt obnove NN elektro vodov
načrt obnove TK vodov
načrt KKS vodov
Kranj, maj 2012
Odgovorni projektant
Ivan Eler, udig
TEHNIČNO POROČILO - ZIDOVI
1.0
SPLOŠNO
1) Ab konstrukcija opornih sten pri REKONSTRUKCIJI LOKALNE
CESTE TUPALIČE – OLŠEVEK, odsek skozi občino Šenčur je
sestavljena iz posameznih opornih sten in pilotne stene
sestavljene iz uvrtanih arm.betonskih vpetih pilotov, ki se na vidni
strani obložijo z dobro drenirano kamnito oblogo. Ta vrsta opornih
sten bo zagotavljala poleg svoje osnovne nosilne funkcije tudi
stabilnost sosednjih zemljišč vzdolž posestnih mej v času gradnje.
2) Oporne konstrukcije ob rekonstruirani cesti so predvidene kot
konzolne oporne sten, na delu ob hiši št.14 pa kot uvrtana pilotna
stena sestavljena iz vpetih arm.betonskih pilotov premera 0,40 m
na medosni razdalji 1,20 m, na vrhu povezani z ab povezovalno
gredo, na kateri se predvidi tudi zaščitna ograja.
3) Oporne konstrukcije sledijo zahtevam rekonstruirane ceste in
okoliških zemljišč in objektov po nivojih, ki jih predvideva načrt
rekonstruirane ceste z odvodnjavanjem. Vse oporne konstrukcije
so predvidene v monolitni izvedbi z delovnimi odseki dolžine kot
jih dopuščajo terenske razmere -geomehansko poročilo.
4) Oporne stene se na vidni strani obloži z dobro drenirano kamnito
oblogo, na zasuti strani pa se izvede drenaža za odvod zaledne
vode izza območja oporne konstrukcije, ki se vodi skozi zid v
meteorno kanalizacijo in naprej v ponikovalnice ali vodotoke na
lokaciji.
5) Pilotna oporna stena je predvidena na odseku ob stanovanjski hiši
št.14, ki se nahaja v neposredni bližini /cca 1,50m/ . Ocenjuje se, da
je pilotna stena z uvrtanimi piloti stroškovno ugodnejša rešitev v
primeru ko moramo paziti na posedke stanovanjske hiše, ki se
nahaja v neposredni bližini oporne konstrukcije. Pilotna stena se
izvede iz ab vpetih uvrtanih pilotov z vmesno ab steno in dobro
drenirano kamnito oblogo. Na vrhu ab konstrukcije opornih sten se
namesti še varovalne ograje, ki ščitijo pred padcem v globino.
Omenjeni način izvedbe je ugoden tudi zaradi event.posedkov
deloma že poškodovane stanovanjsek hiše, ki je od oporne stene
odmaknjena cca 1,50m in bi bilo potrebno začasno varovanje
gradbene jame. Z uvrtano pilotno steno ni potrebno začasno
varovanje in obenem izvedemo potrebno oporno konstrukcijo.
6) Oporne stene so dimenzionirane na obremenitve z aktivnim
pritiskom zaledne zemljine pri čemer se preverja nosilnost,
prevrnitev, zdrs in pojav drsine v terenu. Monolitni ab zaključki na
vrhu in oporna stena med piloti so predvidene v delovnih odsekih,
ki se obdelajo po detajlih v PZI.
7) Temeljne pete konzolnih opornih sten so predvidene v naklonu cca
10% za zagotovitev varnosti na zdrs temelja na raščenem terenu.
8) Oporne konstrukcije sledijo zahtevam cestnih odsekov in se
izvedejo v gabaritih, ki so potrebni v načrtu ceste in dimenzijah iz
PZI načrta. Po obodu terena nad zidom je predvidena monolitna ab
greda z varovalno ograjo.
9) Ob izvedbi bodo potrebne geomehanske preiskave - vrtine pri hiši
št.14, da se ugotovi potrebna globina uvrtanih pilotov in izsledki
preiskav morajo biti so podani v Elaboratu geotehničnih raziskav
10) z karakteristikami zemljine na območju rekonstruirane trase ceste
in je sestavni del projektne PZI dokumentacije.
2.0 OPIS OBJEKTA
Nosilno konstrukcijo opornih sten predstavljajo ab konzolne oporne stene in na odseku pri hiši
št.14 pilotna stena iz vpetih armiranobetonskih uvrtanih pilotov premera 0,40 m z ab gredo na
vrhu in vmesnimi ab stenami deb 15cm, vse obloženo z naravnim kamnom. Oporna pilotna
stena je dimenzionirana na aktivni zemeljski pritisk zalednega terena in obstoječega objekta.
Zaledna zemljina z drenirano strižno trdnostjo okoliškega materiala ML-SM zgoraj s strižnim
kotom
cca ϕ = 27°, c =0 kPa in GP-GP/SM spodaj /pred zidom/ ϕ = 32,5°, c = 0 kPa
Oporne stene se na vidni strani obloži z dobro drenirano kamnito oblogo na zasuti stani pa se
izvede drenaža, ki odvede zaledno vodo v meteorno kanalizacijo, ponikovalnice ali vodotoke.
Celoten konstrukcijsko zaokrožen kompleks nove rekonstruirane ceste se izvede na zmrzlinsko
obstojen gramoz debeline cca 70 cm (E2 ≥ 60,0 Mpa na planumu) z nosilnostjo q t dop = 300
kN/m2.
2.1 TEMELJENJE
Temeljenje opornih sten in pilotne stene se predvideva po Elaboratu geotehničnih raziskav v
raščeno utrjeno zemljino z nosilnostjo cca 300 kN/m2. V nevezano nosilno plast pod asfaltom
se vgradi atestirani gramoz, za vse ostale plasti pa se lahko uporabi tudi kamniti material ali
drobljenec. Planum raščenih tal in prva plast blazine se utrjujeta statično, vrhnja plast pa se
utrjuje z blagimi vibracijami. Planum raščenih tal se prekrije z geotekstilom.
Na planumu posteljice morajo meritve modulov stisljivosti izkazati E2 ≥ 60,0 Mpa (din 18314),
na planumu nevezane nosilne plasti pa mora biti izkazan modul stisljivosti E2 ≥ 80,0 Mpa in E1
= 60% zahtevanega E2 oziroma E2/E1 < 2,2.
Pri pilotni steni se polnilno steno med piloti izvede na gruščnato utrjeno tamponsko podlago na
raščeni teren, ki ga sestavljajo zemljine opisane v geotehničnem poročilu.
Temeljna tla dopuščajo računsko dop nosilnost qd = 300 kPa / Mv = 25,0 – 40,0 Mpa /.
Za izvedbo polnilne utrjene blazine - zasutja za izboljšavo raščenih površin se predvideva
uporabiti zmrzlinsko obstojen gramoz. Predvideva se debelina 70,0 cm glede na stanje
raščenih tal, ki se vgradi na obstoječi raščeni teren s katerega se odstrani slabše dele zemljine
2.2 OPIS KONSTRUKCIJE
Nosilno konstrukcijo konzolnih opornih sten in pilotne stene, ki jo sestavljajo armirano betonski
uvrtani vpeti piloti, ki poleg nosilnosti zagotavljajo tudi varovanje gradbene jame, katere izkop bi
lahko ogrozil bližnji stanovanjski objekt /hiša št.14/.
Konzolne ab oporne stene in uvrtani ab piloti se izvedejo iz betona kvalitete C 25/30 in so
armirani z rebrasto armaturo kvalitete S 500 B.
Vmesne zapolnitve pilotne stene med piloti se izvedejo v dimenzijah, ki jo zahteva geometrija
pilotne stene in kamnite obloge z betonom kvalitete C 25/30 in armature S 500B.
Ab povezovalna greda na vrhu opornih sten in pilotne stene so dimenzije prikazane v načrtih in
višine 20-25 cm po zahtevah geometrije in po detajlih, ki so prikazani v načrtih.
2.3 MATERIALI
Vsi armiranobetonski deli monolitne konstrukcije so predvideni v kvaliteti betona C 25/30.
Vgrajena armatura mora biti kvalitete S 500 B.
3.0 NADZOR NAD IZVEDBO OBJEKTA
Nadzor nad izvedbo objekta mora zagotoviti investitor s svojim pooblaščencem, ki mora skrbno
spremljati izvedbo, ki bo zagotavljala varnost, uporabnost in trajnost objekta. Predvidena
izvedba omogoča normalen nivo rednega vzdrževanja.
Pri hiši št.14 je potrebno pred izvedbo pilotne stene izdelati detajlni posnetek obstoječega stanja
objekta in namestitev plomb na obstoječe razpoke. Posnetek bo služil kot dokaz za eventuelne
poškodbe, ki bi nastale pri izvedbi uvrtanih pilotov pilotne stene!
Nadzor predstavlja naslednje aktivnosti:
−
izvedba pregledov izkopa, utrjenost in kvaliteta utrjene gruščnate tamponske blazine z
meritvami, pregled armature, kontrola tehnologije uvrtanih pilotov, kontrola izvedbe
betoniranja in negovanja svežega betona.
3.1
TEHNIČNI PREGLED
Tehnični pregled se opravi ob predaji objekta. Imenovan je tudi ničelni pregled in poteka v
skladu z veljavnim Zakonom o graditvi objektov. Opravi ga upravni organ, ki je izdal gradbeno
dovoljenje.
Pri tehničnem pregledu se ugotavlja predvsem:
− ali je objekt izveden v skladu s tehnično dokumentacijo ter predpisi in standardi za
gradnjo
− kontrola dokazil kvalitete vseh vgrajenih materialov.
− Kontrola stanja obstoječih objektov ob trasi rekonstruirane ceste
3.2
PREDPISI
Pri izdelavi statičnega računa so bili upoštevani veljavni tehnični predpisi,
pravilniki in standardi Eurocode.
Dimenzioniranje armirano betonskih konstrukcij je izvedeno z upoštevanjem
Eurocode standardov EC 2.
Pri izdelavi statičnega računa so bili upoštevani Eurocode standardi.
Dimenzioniranje armirano betonskih konstrukcij je izvedeno po EC 2.
Izračuni so bili izvedeni z programsko opremo RIB-LIMES, Nemškega proizvajalca
RIB Bausoftware GmbH, Vaihinger strase 151, D-70567 Stuttgart!
Ljubljana, Maj 2012
Odgovorni projektant:
Matjaž KODEK, univ.dipl.ing.gradb.
TEHNIČNO POROČILO – JAVNA RAZSVETLJAVA
Splošni opis in lokacija
Glede na podane zahteve in na podlagi predložene situacije je v nadaljevanju izdelan
projekt za izvedbo nove javne razsvetljave rekonstrukcijo ceste LC 390051 Tupaliče
Olševek. Projekt določi rešitev javne razsvetljave in napajanje svetilk. Priključitev na
distribucijsko omrežje ni predmet tega projekta.
Pri svetlobno tehničnih izračunih posameznih površin moramo izbrati določen tip
svetilke, zato smo predvideli svetilke tipa Modus LVL z vgrajeno sijalko 1x36 W, ki se
namesti na kandelabre višine 6m. Kandelabri naj se namestijo na betonske temelje, ki
se jih locira na ustreznih mestih. Za napajanje javne razsvetljave se predvidi kabel NYYJ 4x10+2,5 mm2, ki bo položen v kabelski kanalizaciji in bo potekala skupaj v isti trasi z
NNO.
Lokacije kandelabrov ob pločniku je v medsebojni razdalji cca 20-30m. Za zaščito pred udarom
električnega toka se predvidi sistem TN-C – samodejni odklop napajanja.
Predvidena lokacija JR oziroma kandelabrov je razvidna iz priložene situacije.
Svetilke se bodo napajale iz novega prižigališča (NN priključek ni predmet tega projekata).
Odsek 1.02
Osnovni podatki, tehnično poročilo
Kandelabri:
- višina 6 m
- premer cevi kandelabra na vrhu ∅ = 60 mm
- priključna plošča v kandelabru, tipa »PVE-5/16-1« z varovalko 6,3 A
- vroče pocinkani.
Kandelabri bodo postavljeni na tipske betonske temelje s pomočjo sidrne plošče.
V kandelabru se na višini 1,3 m nad zemljo nahaja kabelska omarica z vgrajenim priključno varovalnim
elementom. Kratki stiki v svetilki so varovani s 6,3 A cevnimi varovalkami.
2
Kandelabri so dimenzionirani na cono vetra 1,10 kN/m – III vetrovno območje.
Svetilke:
- svetilka z ravnim steklom
- montaža: natik svetilke na kandelaber na višini 6 m od tal
- okvir: tlačno ulit aluminij, pobarvan z zaščitno metalizirano barvo
- priključek: okov E40, predstikalna naprava, v kompenzirani vezavi, priključne
sponke
- priključna sponka za vodnike do 2,5 mm2
- zaščitna stopnja IP 66.
Svetilka je zaprte izvedbe, sestoji se iz telesa svetilke z elementi za pritrditev na drog in
iz ohišja z vgrajenimi predstikalnimi napravami za vžig. V svetilko je vgrajena sijalka
1x36 W, ki ima dolgo življenjsko dobo, visok svetlobni izkoristek in zanesljivo delovanje.
Prižiganje razsvetljave bo prilagojen režimu prižiganja obstoječe razsvetljave.
Priključno varovalni element:
V kandelabru se na višini 1,3 m nad zemljo nahaja kabelska omarica tipa »PVE-5/16-1« z vgrajenim
priključno varovalnim elementom. Kratki stiki v svetilki so varovani s 6,3 A cevnimi varovalkami tipa SRA.
S pretikanjem varovalke se lahko izbira napajalna faza svetilke (L1, L2, L3). Napajalni kabel svetilke je PP2
y 4x2,5 mm , ki se priključi v izvodne vijačne sponke.
Točen potek tras napajalnih kablov in posameznih svetilk oziroma kandelabrov je razviden iz priloženih
načrtov.
Svetlobno tehnični izračun
Razsvetljava je projektirana na osnovi priporočil SRD.
Odsek 1.03
Napajanje, krmiljenje in meritve električne energije
(i) Napajanje in meritve električne energije
Novo projektirana javna razsvetljava se bo napajala z električno energijo iz novega prižigališča (NN
priključek ni predmet tega projekta).
Meritve električne energije so nameščene v novem prižigališču.
Krmiljenje
Krmiljenje javne razsvetljave je izvedeno v novem prižigališču
1.4 Dimenzioniranje odvoda javne razsvetljave
Obravnavani objekti napajanja javne razsvetljave so priključeni na NN omrežje TP. Pri tem smo
upoštevali dovoljen padec napetosti med napajalno točko in najdaljšo točko javne razsvetljave, ki ne sme
presegati 3%, za razsvetljavne tokokroge. Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne
instalacije (Ur. List SFRJ štev. 53/88)).
1.5
Zaščita pred električnim udarom
V NN omrežjih in nanje priključenih instalacijah se uporabljata napajalna sistema TN in TT. V obeh
primerih bazira zaščita pred posrednim dotikom na avtomatičnem odklopu napajanega okvarnega voda
oziroma naprave z :
- nadtokovno zaščito (varovalka, odklopniki)
- diferenčno zaščito
- lahko pa tudi kombinacijo obeh
Kot zaščitni ukrep pred posrednim dotikom se v obravnavanem omrežju javne
razsvetljave uporabi sistem zaščite TN-C, v katerem bosta nevtralni vodnik N in zaščitni
vodnik PE združena v PEN. Ker se kandelabri javne razsvetljave smatrajo kot
strelovodni lovilci, jih moramo medsebojno povezati. Povezavo izvedemo z pocinkanim
železnim valjancem 25×4 mm, ki ustreza strelovodni in istočasno tudi obratovalni
ozemljitvi.
V vseh kandelabrih se izdela tudi povezava PEN vodnika in ozemljitve.
Na ozemljitve oz. PEN vodnik se priključijo vse kovinske dele, ki so drogovom bližje od 0,5 m.
Pocinkani valjanec za ozemljitev se položi v zemljo v isti rov kot nizkonapetostni kabli za napajanje javne
razsvetljave in sicer 20 cm nad kablom. Za ozemljitev kandelabrov se izvedejo odcepi za vsak kandelaber
posebej. Valjanec naj se na drogove javne razsvetljave pritrdi z dvema vijakoma. Polaganje valjanca,
izdelavo spojev in povezav je treba izvesti skrbno in zagotoviti trajno dober galvanski spoj.
1.6 Izvedba javne razsvetljave
1.6.1. Polaganje kablov
Napajanje predvidenih svetilk javne razsvetljave od prižigališča dalje se izvede
zemeljskim kablom tipa NYY-J, 4 x 10+2,5 mm2, 1 kV. Kabel bo položen v plastično
Stigmaflex cev φ 110 mm z kabelskimi jaškom pred kandelabrom. Točen potek tras
napajalnih kablov je razviden iz priloženih načrtov v merilu 1:250.
1.6.2. Kabelska kanalizacija
Predvidena kabelska kanalizacija, ki se izdela iz Stigmaflex cevi 1 x φ 110 mm. Cev se
položi v zemljo v globino 100 cm na betonsko podlogo in obbetonira, jarek pa zasuje z
izkopanim materialom z nabijanjem v plasteh po 20 cm. Ravno tako kot je opisano
zgoraj tudi tu položimo pocinkan železni valjanec in opozorilni trak.
Prerez kanalizacij je razviden iz priloženih načrtov. Pri vleki kabla v cevi je potrebno
paziti, da ne presežemo maksimalne dopustne vlečne sile, ki je za obravnavani kabel v
primeru, ko se le ta vleče z ustrezno nogavico manjša od:
Fd - dopustna vlečna sila (daN)
D - zunanji premer kabla (mm)
Fd = 0,5 . D2 = 0,5 . 18,32 = 167 daN (10mm2)
Pri lomih trase moramo paziti, da kabla ne krivimo bolj od dopustnega polmer krivljenja.
R - dopustni polmer krivljenja (mm)
D - zunanji premer kabla (mm)
R = 12 . D = 12 . 18,3= 220 mm (10mm2)
1.7 Križanje in približevanje z ostalimi komunalnimi vodi
Vsa eventuelna križanja in približevanja z ostalimi komunalnimi vodi naj se izvedejo v skladu s predpisi in
zahtevami upravljalcev ostalih komunalnih vodov.
Pri izvedbi NN kablovoda javne razsvetljave naletimo na ostale komunalne naprave, zato so v
nadaljevanju opisani ustrezni odmiki:
Vodovod :
-
približevanje :
Rmin = razmak med najbližjimi robovi inštalacij
Rmin ≥ 0,5 m za cevovode nižjega tlaka in za hišne priključke
Rmin ≥ 1,5 m za magistralne cevovode
- 30 % v primeru če sta obe inštalaciji zaščiteni s specialno mehansko zaščito
-
križanje :
d = svetli razmak
d ≥ 0,5 m za magistralne cevovode
d ≥ 0,3 m za priključne cevovode
(razmaka sta enaka tudi v primeru zaščitne cevi za kabel)
Kanalizacija :
-
približevanje:
d ≥ 1,5 m za kanale večje ali enake fi 60/90 cm
d ≥ 0,5 m za manjše kanalizacijske cevi ali hišne priključke
-
križanje :
h = globina od temena
d ≥ 0,3 m
h ≥0,8 m kot mehanska zaščita se polagajo TPE cevi fi 160 mm ali 200 mm v sloju 5 cm
suhega betona
h < 0,8 m kot mehanska zaščita se polagajo Fe cevi fi 150 mm v sloju 5 cm suhega
betona
Plinovod :
-
polaganje elektroenergetskega kabla nad ali pod plinovodom ni dovoljeno razen na mestu križanja
-
približevanje :
Rmin ≥ 1,5 m za magistralne plinovode p > 4 bar
Rmin ≥ 0,5 m za plinovode p ≤ 4 bar in hišne priključke
-
križanje :
d ≥ 0,5 m za magistralni plinovod
d ≥ 0,3 m za priključni plinovod
(razmaka sta enaka tudi v primeru zaščitne cevi za kabel)
Objekti (temelj) :
-
približevanje :
d ≥ 0,6 m
Telekomunikacijski vodi :
-
približevanje :
d ≥ 0,3 m
-
križanje :
d ≥ 0,3 m
0
0
Križanje se izvede praviloma pod kotom 90 , nikoli pa ne manjšim od 45 .
Električni kabli do 1 kV :
-
približevanje :
d ≥ 0,07 m