1. No category

2/123
februar
L E T N I K
POSEBNA ŠTEVILKA
ŠOLSKEGA ČASOPISA
OB INFORMATIVNEM
DNEVU
OSNOVNOŠOLKE
IN OSNOVNOŠOLCI
SPOŠTOVANI
STARŠI
15
X X I I
DOBRODOŠLI NA
II. GIMNAZIJI MARIBOR
Odgovorni urednik šolskega časopisa Borec
Saša Mikič, prof.
Več kot šestdeset generacij dijakov II. gimnazije
čuti neko posebno spoštovanje in ljubezen do
te stavbe in do spominov na svoja gimnazijska
leta. To dokazujejo na vseh obletnicah, ki se jih
udeležujejo v izjemno velikem številu. Obiskujejo
prireditve, pridejo na zabave. Že več kot desetletje
in pol, odkar urejam Letno knjigo II. gimnazije ali
»po domače« naš Yearbook, mi odmevajo besede
vsake generacije: »Bila je naš drugi dom.« Vse to
verjetno z razlogom. Ljubezen do Druge in močna
identiteta drugogimnazijcev imata močan razlog.
Prelepa leta, polna novih izkušenj in doživetij in
veliko spominov na tiste stvari, ki se zgodijo prvič.
D
a bi vam olajšali prve dneve v šoli,
da bi na šolo prišli čim bolje pripravljeni, da bi jo čim bolje spoznali, smo
vam v uredništvu šolskega časopisa Borec
(mimogrede – Borec je že dolgo najboljši srednje­šolski časopis v Sloveniji) skupaj
z vodstvom šole, s koordinatorji programov, profesorji in dijaki pripravili posebno številko šolskega časopisa Borec.
Predstavitev šole je zelo formalno dejanje. Na informativnem dnevu vam najpomembnejše informacije posreduje
vodstvo šole, tu pa, upamo, boste našli
tudi tiste, ki vas bodo zanimale in prihajajo predvsem od dijakov.
V tej posebni številki smo vam poskušali natančneje predstaviti programe
s stališč koordinatorjev in dijakov, dejavnosti, aktivnosti in življenje na šoli. Naši
novinarji so za vas zbrali tudi izkušnje
maturantov in vtise sedanjih prvošolcev,
predstavljamo pa vam tudi profesorje.
Dragi bodoči drugogimnazijci!
Srčno in iskreno upam, da bodo tudi
med vami uspešni olimpijci, dobitniki
zlatega ključa II. gimnazije (našega najvišjega priznanja dijakom), kralji in kraljice II.
gim­nazije (izbirajo jih dijaki), predvsem pa
zadovoljni gimnazijci, ki so od šole vzeli vsaj nekaj tistega, kar jim ponuja …, in
tega ni malo.
Prijetno branje vam želim in veliko
uspeha!
Maša Mikić
urednica Borca
BODOČI DRUGOGIMNAZIJCI!
Letošnja odločitev je pomembna in bo odločala
o tem, kako boste preživeli najlepša leta svojega
življenja. Verjamem, da se boste odločili tako, kot
je za vas prav. Vem pa, da ta odločitev ni preprosta. U
vodnik pišem že tretje leto zapored,
pa še kar nisem našla pravih besed.
Besed, s katerimi bi vas pomirila in vam
predala vse svoje izkušnje in ljubezen do
Druge v nekaj kratkih stavkih. Ta čudna
šola, po kateri stopate, ni samo srednja
šola, temveč drugi dom vsem njenim dijakom. Je šola, na kateri radi preživljamo prosti čas, se družimo in se razvijamo z obšolskimi aktivnostmi in v krožkih. Že štiri leta mi II. gimnazija daje
2
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
priložnost, da znanje spremenim v razgledanost in širino. Teh priložnosti je na
naši šoli ogromno, samo izkoristiti jih
morate in zgrabiti ponujeno. Na Drugi
boste uživali, če ste kreativni, radovedni,
kritični, samoiniciativni in pogumni dijaki, ki si želite po ustvarjati boljše okolje zase in za ljudi okrog sebe. Želim vam
obilico sreče pri vpisu in da bi hodili po
istih stopnicah, kot hodimo mi.
ŠOLSKI ČASOPIS
II. GIMNAZIJE MARIBOR
.
številka: 2/123 – februar 15
letnik: XXII
naklada: 600 izvodov
tisk: Grafiti studio
.
UREDNIŠKI ODBOR
urednica
Maša Mikić
mentorja
Saša Mikić, prof., Toni Klis, prof.
lektorica
dr. Maja Savorgnani, prof.
fotografije
Domen Ulbl, mag. Matevž
Rudl, prof., Patrik Rek, Rok Šeško
.
AVTORJI PRISPEVKOV
Maša Mikić, Hana Veler,
Ines Horvat Menih, Bruno Marinič,
Lara Oberški, Tine Brglez,
Urška Plantev, Anže Ferčec,
Eva Lobnik, Kristina Sajovic,
Minea Šučur, Ema Kmetič,
Ilona Osrajnik, Alja Grlica,
Jerneja Potočnik, Veronika Nemšak,
Tim Jeršič, Miha Malenšek,
Alja Osmani, Deja Prebevšek,
Lovro Zafred, Vita Krump,
Metka Belcl, Eva Milošič,
Nika Petelinšek, Jelena Lacmanovič,
Nika Kores, Marko Šopar,
Špela Celcar, Pia Berglez,
Jure Dvoršak, Lara in Tia Veingerl,
mag. Ivan Lorenčič, prof.,
Mateja Krumpak, prof.,
Saša Mikić, spec., prof.,
Toni Klis, prof.,
mag. Polona Vehovar, prof.,
Renato Kuzman, prof.,
Gordana Banjanin, prof.,
Karmen kaučič, prof.,
Katja Holnthaner Zorec, prof.,
mag. Gorazd Žiberna, prof.,
Barbara Bedenik, prof.,
Barbara Kovše, prof.,
Andreja Gungl, prof., Svit Vurberški,
Drago Meglič, prof., Mary Ellen
Rasimanana Virtič, prof.,
Mirjana Vudler, prof., Niko Sajko,
Viljem Babič, prof., Sanja Cvar, prof.,
Natalija R. Črnčec, prof.,
mag. Peter Cigrovski, prof.,
Alenka Novak, prof., Petra Čeh, prof.
.
DOSMRTNI BORCI
Aleš Gaube, Borut Mekina,
Sonja Bien, Urban Červek,
Melita Trop, Tomaž Tišler,
Igor Harb, Barbara Levak,
Maja Godina, Uroš Žibart,
Matjaž Lutarič, Tjaša Arko,
Andreja Hazabent, Beti Hohler,
Nataša Kramberger, Sara Levart,
Aleš Zemljak, Franja Žišt,
Tina Pajek, Jaša Lorenčič,
Tina Vrbnjak, Lana Topolovec,
Taja Rukavina, Luka Kreže,
Špela Vogrinc
DRAGE OSNOVNOŠOLKE
IN OSNOVNOŠOLCI,
SPOŠTOVANI STARŠI!
mag.
Ivan Lorenčič,
ravnatelj
Dobrodošli na II. gimnaziji, kjer smo vam ob informativnem dnevu pripravili posebno
številko šolskega glasila Borec. V glasilu so zbrane številne informacije, ki vam na
dostopen način predstavljajo šolo. Prepričani smo, da vam bodo v pomoč, ko se boste
odločali za nadaljevanje šolanja na II. gimnaziji Maribor.
II. GIMNAZIJA – VČERAJ
II. gimnazija je bila ustanovljena leta
1949 in postavljena v napol dotrajano stavbo, imenovano Začarani grad.
Mnogi so jo imenovali »šola čez Dravo«,
kamor so se vpisovali številni vozači, otroci Pobrežja, Tezna, Studencev
– otroci z velikimi sposobnostmi, pa zaradi velikih eksistenčnih stisk z majhnimi možnostmi za uspeh. V takšni šoli
so se našli dvoji, ki so odločujoči za kvaliteto dela: ambiciozni učitelji in dijaki.
Oboji so se zavedali, da je le ena možnost za uspeh: z delom ustvariti dobro
šolo in izobraziti ljudi, navajene dobrega in poštenega dela, ljudi odprtih glav
in svojega jaza.
Šola je hitro napredovala in kmalu stopila v širši mariborski prostor.
Postala je znana po svojih plesih, športnih tekmah, pevskem zboru, gledališki
dejavnosti. Dijaki so dosegali številne uspehe na tekmovanjih, mnogi dijaki so kasneje postali nosilci slovenskega
razvoja na področju gospodarstva, kulture, znanosti, politike, športa. Konec
osemdesetih let je šola začela navezovati številne mednarodne stike s šolami v
Avstriji, Italiji, Franciji itd. Velik korak
odpiranja šole v svet predstavlja uvedba mednarodne mature leta 1990, s katero se je skupaj z gimnazijo Bežigrad
kot prva šola v takratni vzhodni Evropi
vključila v družino najbolj priznanih
svetovnih srednjih šol.
II. GIMNAZIJA DANES –
ŠOLA, KI ODPRE VSA VRATA
II. gimnazija nadaljuje tradicijo in
osnovno usmeritev šole: omogočati dijakom kvalitetno znanje, razvijanje
ustvarjalnosti, iniciativnosti, samostojnosti in solidarnosti.
Šolanje dijakov poteka v naslednjih
vzgojno-izobraževalnih programih:
splošna gimnazija, športna gimnazija
in mednarodna matura. Vsi programi se
zaključujejo z eksterno maturo, ki omogoča primerljivost znanja in rezultatov.
Rezultati dijakov II. gimnazije na nacionalni maturi uvrščajo šolo med najboljše v Sloveniji. Zavidljivi so rezultati
dijakov mednarodne mature, saj uvrščajo šolo v svetovni vrh šol s tem programom. Dijaki v športnih oddelkih
dokazujejo, da je možno združevanje
šolanja in vrhunskega športa. Imena,
kot so Katja Koren, Blaž Medvešek,
Rok Kolander, Sonja Roman, Polona
Hercog, Jan Muršak, letos tudi Luka
Zahovič in drugi, najlepše dokazujejo to
združljivost.
Razvijanju ustvarjalnosti, individualnosti in vzpodbujanju iniciativnosti
posveča šola izjemno pozornost. Zato
ima šola izjemno razvite izvenšolske
dejavnosti, združene v celovit program
DrugaDruga. V DrugiDrugi ponujamo
dijakom preko šestdeset izvenšolskih
dejavnosti. Tako na šoli s svojimi predstavami razveseljuje širši mariborski,
pa tudi slovenski prostor znani English
Student Theater, Drug’ Orkester, z resnejšimi temami pa nastopa gledališče
Gnosis, uspešno deluje tudi francosko
gledališče. V amfiteatru II. gimnazije
potekajo predstave drugih gledališč in
ustvarjalcev, med njimi vsakoletni festival plesnega teatra Drugajanje. Prav
tako potekajo na šoli likovna in literarna delavnica, številne ekološke dejavnosti, raziskovalne naloge dijakov,
pevski zbor, prostovoljno socialno delo,
literarna dejavnost in še bi lahko naštevali. V jezikovne tečaje nemščine, španščine, francoščine, latinščine, ruščine
in kitajščine je vključenih preko 100 dijakov. Dvajset let izhaja šolsko glasilo Borec. V pomladanskem času je šola
organizator enomesečnega dogajanja
pod naslovom Pomlad na II. gimnaziji, ki se konča s celonočnim Kulturnim
maratonom.
Velika pozornost je namenjena pripravam na tekmovanja iz znanj.
Udeležba petindvajsetih dijakov na
olimpijadah iz matematike, fizike, kemije, biologije, astronomije, naravoslovja
in filozofskega eseja v zadnjih petih letih priča o izjemnih uspehih dijakov II.
gimnazije.
Zelo so razvite tudi mednarodne izmenjave s šolami iz Avstrije, Nemčije,
Francije, Španije, Srbije, Italije, Švedske,
Izraela. Posebej smo veseli izmenjave s Kitajsko, s konfucijsko učilnico pa
je šola postala vozlišče širjenja kitajske kulture in učenja kitajščine v tem
delu Slovenije. Posebnost je tudi Spring
Festival – Festival pomladi, kjer dijaki iz
več kot desetih evropskih držav ustvarjajo v različnih delavnicah.
Šola spada med najlepše in najbolje
opremljene v Sloveniji. V vsaki učilnici je interaktivna tabla z računalnikom,
dvorana z 200 sedeži je vrhunsko opremljena. Jedilnica s 300 sedeži omogoča
izvrstne pogoje za tople in hladne malice ter kosila. Francoska kavarna, Hyde
park Corner, Dunajska kavarna, Hard
Rock Cafe, Španski trg in Slovenska kavarna v avlah pa omogočajo izvrstne
pogoje za sproščeno druženje. Posebni
ponos II. gimnazije je telovadnica z dvema vadbenima površinama, plesna dvorana in naravoslovni prizidek s sodobno
opremljenimi učilnicami.
Naši rezultati, pripadnost šoli današnjih in bivših dijakov, uspehi dijakov v nadaljnjem življenju se odražajo
v našem geslu, ki označuje II. gimnazijo: Šola, ki odpre vsa vrata. Prepričani
smo, da jih bomo z vpisom na II. gimnazijo odprli tudi vam. Vso srečo na II.
gimnaziji!
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
3
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI
PROGRAMI
Mateja
Krumpak, prof.,
pomočnica
ravnatelja
Na šoli izvajamo naslednje vzgojno-izobraževalne programe:
program gimnazija – splošna
f program gimnazija – športna
f program mednarodne mature (International Baccalaureate)
f
PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJE
je sestavljen iz obveznih štiriletnih predmetov, obveznih predmetov in obveznih izbirnih vsebin.
Obvezni štiriletni predmeti so: slovenščina,
matematika, dva tuja jezika (angleščina, nemščina,
francoščina, španščina), zgodovina in športna vzgoja. Vsi ostali predmeti, ki so napisani v predmetniku gimnazije, so obvezni predmeti in jih imajo
dijaki od enega do treh let.
V vsakem letniku, razen v prvem, imajo dijaki na
razpolago tudi nekaj ur za izbirne predmete. Ure za
izbirne predmete omogočajo dijakom poglab­ljanje
4
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
znanj pri določenih predmetih, predvsem tistih, ki
jih bodo imeli na maturi. Dokončno se dijaki odločijo za izbirno skupino maturitetnih predmetov v 3.
letniku.
Obvezne izbirne vsebine (OIV) so programi najrazličnejših dejavnosti, ki jih šola ponuja dijakom z namenom, da si poleg osnovnih znanj in
obveznih šolskih predmetov pridobijo tudi znanja,
ki zadovoljujejo njihova individualna nagnjenja in
želje v skladu z njihovimi vrednotami in življenjskimi cilji. Del vsebin je obvezen za vse dijake, del
vsebin pa je prosta izbira.
Po končanem štiriletnem izobraževanju na gimnaziji opravlja dijak maturo. Matura je zunanji (eksterni) izpit, ki ga pod enakimi pogoji opravljajo vsi
kandidati v državi. Opravlja se vsaj iz petih predmetov, ki so razdeljeni v dve skupini. Prvo skupino
predstavljajo predmeti skupnega dela, ki so obvezni za vse dijake – to so slovenščina, matematika
in en tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina,
španščina). V drugi skupini so predmeti izbirnega
dela, ki jih izberejo dijaki glede na svoje interese.
Izberejo vsaj dva predmeta, lahko tudi tri. Dijaki,
ki se vpisujejo v 1. letnik II. gimnazije, bodo imeli
možnost izbirati med naslednjimi predmeti: tujimi jeziki (angleščina, nemščina, francoščina, španščina), kemijo, biologijo, fiziko, sociologijo, psihologijo, filozofijo, zgodovino, geografijo, ekonomijo,
umetnostna zgodovina.
Po uspešno opravljeni maturi, ki je pogoj za
vpis na univerzo, lahko dijak nadaljuje s študijem
na univerzi.
skušamo olajšati šolsko delo s prilagajanjem učnega procesa njihovim športnim aktivnostim in obveznostim.
PROGRAM MEDNARODNE MATURE
V ta program se lahko vpišejo dijaki, ki so že uspešno končali 1. in 2. letnik gim­nazijskega programa.
Program je sestavljen iz šestih predmetov:
1.skupina: jezik A (materni jezik)
2.skupina: jezik B (angleščina, nemščina,
francoščina)
3.skupina: družboslovje (ekonomija, psihologija,
filozofija)
4.skupina: eksperimentalne vede (fizika, kemija,
biologija)
5.skupina: matematika, računalništvo
6.skupina: umetnost ali eden izmed neizbranih
predmetov 2., 3., 4. ali 5. skupine
Poleg tega morajo dijaki izdelati seminarsko nalogo, obiskovati predmet Teorija spoznanja in sodelovati pri interesnih dejavnostih (ustvarjalnost,
šport, socialno delo). Tudi dijaki mednarodne mature
zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti.
PROGRAM ŠPORTNIH ODDELKOV
Z izjemo športne vzgoje je enak predmetniku
v splošnem gimnazijskem programu. Dijakom
PREDMETNIK GIMNAZIJE
Predmet
letnik (število ur na teden)
standard
maturitetni
standard
4
560
560
4
4
560
560
3
3
420
420
3
3
3
420
420
2
2
2
2
280
280
3
3
3
3
420
1.
2.
3.
4.
SLOVENŠČINA
4
4
4
MATEMATIKA
4
4
PRVI TUJI JEZIK
3
3
DRUGI TUJI JEZIK
3
ZGODOVINA
ŠPORTNA VZGOJA
OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI
OBVEZNI PREDMETI
GLASBA
1,5
LIKOVNA UMETNOST
1,5
52+18*
52+18*
GEOGRAFIJA
2
2
2
210
280
BIOLOGIJA
2
2
2
210
315
KEMIJA
2
2
2
210
315
FIZIKA
2
2
2
210
315
70
280
70
280
70
280
PSIHOLOGIJA
2
SOCIOLOGIJA
2
FILOZOFIJA
2
INFORMATIKA
2
SKUPAJ
70
32
31
29
19
3885
URE ZA IZBIRNE PREDMETE
-
1
3
10-14
490-630
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
90
90
90
30
300
SKUPAJ URE
32
32
32
29-33
4375-4515
* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
5
ŠPORTNI ODDELKI
Renato
Kuzman, prof.,
pedagoški
koordinator v
športnih oddelkih
V svetu, v katerem živimo, ima šport pomembno vlogo. S svojimi pojavnimi
oblikami, športno vzgojo, rekreativno in tekmovalno dejavnostjo, prispeva h
kakovosti življenja današnjega mladega človeka in je vse pomembnejša kulturna
sestavina sodobne družbe.
Š
ola v veliki meri odloča o prihodnosti posameznika, čeprav včasih komaj upošteva posebnosti, zmožnosti in zahteve posameznih dijakinj in dijakov. To velja predvsem za športno udejstvovanje.
Poudarjena storilnostna motivacija, ki je značilna za športnike, se v enaki meri odraža tudi pri
šolskem delu. Vendar obstajajo meje, kjer športni
treningi in s tem povezana obremenjenost ter odsotnost od učnega procesa koncentriranega izobraževanja ne dopuščajo več.
Da do takšnih skrajnosti ne bi prihajalo, smo
na šoli poiskali način izobraževanja in udejstvovanja, ki bo mladim športnikom omogočal skladen
in optimalen razvoj na obeh področjih.
Čim intenzivneje se ukvarjajo s športom, tem
skrbneje je treba načrtovati in usmerjati njihov
osebnostno-intelektualni, socialni in emocionalni razvoj.
Posebna pozornost mora biti namenjena šolski
uspešnosti. Neuspehi v šoli lahko porušijo stabilnost športnikove motivacije.
Zato je odgovornost tistih, ki mlade usmerjamo, učimo in jim pripravljamo programe izobraževanja, dvojna: zagotoviti dijaku ustrezne
izobraževalne možnosti in mu omogočiti želeni
razvoj.
Dijaku športniku na II. gimnaziji usklajujemo šolske obveznosti z obiskovanjem športnega
oddelka.
Za reševanje omenjenega problema uporabljajo v svetu in tudi pri nas različne metode izobraževanja in ena takšnih je tudi izobraževanje na
daljavo.
PREDMETNIK GIMNAZIJE - ŠPORTNI ODDELKI
Predmet
Letnik (število ur na teden)
standard
maturitetni
standard
4
560
560
4
560
560
3
3
420
420
3
3
3
420
420
2
2
2
280
280
6
6
3-6
735-840
1.
2.
3.
4.
SLOVENŠČINA
4
4
4
MATEMATIKA
4
4
4
PRVI TUJI JEZIK
3
3
DRUGI TUJI JEZIK
3
ZGODOVINA
2
ŠPORTNA VZGOJA
6
OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI
OBVEZNI PREDMETI
GLASBA
1,5
LIKOVNA UMETNOST
52+18*
GEOGRAFIJA
2
2
2
210
280
BIOLOGIJA
2
2
2
210
315
KEMIJA
2
2
2
210
315
FIZIKA
2
2
2
210
315
PSIHOLOGIJA
2
70
280
SOCIOLOGIJA
2
70
280
70
280
FILOZOFIJA
INFORMATIKA
SKUPAJ
2
2
70
32
34
34
21-24
4235-4340
URE ZA IZBIRNE PREDMETE
-
-
1-2
12-14
420-525
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
90
90
90
30
300
SKUPAJ URE
32
34-35
34-36
31-36
4655-4865
* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.
6
52+18*
1,5
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
RENATO KUZMAN, prof.,
pedagoški koordinator
športnih oddelkov
BOJAN OGRINC, prof.,
športni koordinator
športnih oddelkov
JURIJ ČOPI, prof.,
prof. športne vzgoje
v športnih oddelkih
S pomočjo sponzorjev, kot so OKS in NK Maribor,
smo omogočili, da tudi pri nas na šoli poteka ta
najsodobnejša oblika izobraževanja, s pomočjo katere je v lanskem šolskem letu maturo zelo uspešno
opravil tudi dvakratni mladinski svetovni prvak v
smuku in superveleslalomu Boštjan Kline. Danes
je Boštjan že stalni član slovenske A-reprezentance
v hitrih disciplinah, nastopa na tekmah svetovnega pokala in je kandidat za udeležbo na naslednji
olimpijadi v Sočiju leta 2014.
Anita Sobočan, 3. Š,
članica prve ekipe OK Nova KBM
Bian Paul Šauper,
Luka Zahović in
Damjan Vukliševič, 4. Š
člani NK MARIBORA
Gregor Popovič, 3. Š,
plavalec
Tjaša Stanko, 3. Š,
članica državne
reprezentance v rokometu
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
7
PROGRAM
MEDNARODNE MATURE
(IB – INTERNATIONAL BACCALAUREATE)
mag. Polona
Vehovar, prof.,
koordinatorica
programa MM
Harvard, Stanford, Yale, Cambridge, Oxford, Imperial College … mogoče o teh
najprestižnejših svetovnih univerzah za zdaj še ne sanjate, zagotovo pa ste že
slišali zanje. In za nekatere dijake programa mednarodne mature to niso le sanje –
nekaj naših nekdanjih dijakov je na kateri od teh univerz že celo doktoriralo, nekaj
jih tam trenutno študira, nekateri pa so bili pred kratkim sprejeti, drugi še bodo ...
I
BO ima sicer več programov, naša gimnazija ponuja le dveletni t. i. Diploma Programme, ki je
namenjen dijakom med 16. in 19. letom, torej se
pri nas v MM vpisujejo dijaki po končanem 2. letniku gimnazije. Da bi dijak po dveh letih šolanja dobil diplomo oz. spričevalo mednarodne mature, mora v angleškem jeziku opraviti izpit iz šestih predmetov. Napisati mora tudi razširjeni esej
(Extended Essay) v obsegu 4000 besed, obiskovati
mora predmet Theory of Knowledge (TOK) ter napisati TOK-esej. Udejstvovati se mora tudi v CASdejavnostih (ustvarjalnost, športna aktivnost, socialno delo).
Študij v tujini je eden od najpogostejših razlogov, ki jih dijaki navajajo ob vprašanju, zakaj v
MM. Dobro znanje angleščine, ki ga pridobijo ob
pouku pri vseh predmetih (razen pri maternem jeziku in tujih jezikih, seveda), je temelj za nadaljnji študij. Eden od pogostih razlogov je tudi pridobitev
8
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
poglobljenega znanja, saj imajo dijaki le 6 predmetov, od katerih so trije izbirni, pouk pa poteka v
manjših skupinah. Mnoge dijake privlači tudi samostojno delo, npr. pisanje poročil in esejev ter izvajanje nekaterih raziskav po lastnem izboru.
Organizacija za mednarodno maturo (IBO) poudarja, da ta program presega zgolj učenje dejstev,
saj med cilji programa MM izstopa razvijanje kritičnega mišljenja – v obliki evalvacij teorij in raziskav, diskusij ter spodbujanja argumentiranega
zagovarjanja lastnega mnenja. Med cilji programa
MM je tudi spodbujanje vedoželjnosti, učenje dijakov, kako naj se učijo, MM pa naj bi prispeval tudi
k oblikovanju identitete, pomagal razvijati veščine
komuniciranja ter sprejemanja in razumevanja ljudi iz drugih držav.
Več informacij in prijavnico najdete na:
www.mm-druga.si
FB: IB at II. gimnazija Maribor
IB program je mojo izobraževalno pot pripeljal na II. gimnazijo Maribor, saj sem v njem videla priložnost
lažjega vpisa na tujo univerzo in predvsem boljšo pripravo na študij. Meni ljube prednosti tega programa
so bile prost izbor predmetov, delo v manjših skupinah in večji individualni pristop. To me je zelo dobro
pripravilo na študij, saj IB zahteva poleg podobnega načina ocenjevanja tudi veliko samodiscipline in
organiziranosti, ki sta za študij ključnega pomena. — HANA VELER, UNIVERSITY OF NOTINGHAM
IB program mi ni omogočil le poglobiti se v srednješolske predmete, ki me res zanimajo, temveč mi je predvsem
dal nek poseben okvir mišljenja, s katerim na različne situacije gledam bolj kritično in s širše perspektive. Četudi
smo bili generacija, ki žal na Drugi ni imela na izbiro nemščine in nadaljnje matematike, to slabost še kako
odtehtajo odlični profesorji drugih predmetov, ki te spodbujajo, da se samoiniciativno lotiš še teh, za katere
ni bilo organiziranega pouka. Tako sem bila za sprejemni izpit v nemščini za svoj izbrani študij še kako dobro
pripravljena. Tudi kasneje med študijem se izkaže, da se delovne navade, pridobljene s programom, in pisanje
esejev ter raziskovalnih nalog izjemno obrestujejo. Navsezadnje pa – kamorkoli greš in srečaš človeka, ki je prav
tako bil v IB-ju, z njim takoj najdeš nekaj skupnega in celo sam se počutiš, kot da pripadaš neki večji skupnosti.
— INES HORVAT MENIH, UNIVERZA NA DUNAJU
Program MM mi je bil že od začetka bliže od nacionalnega programa, saj smo imeli le šest osrednjih
predmetov, delo je potekalo bolj poglobljeno in predvsem v manjših skupinah, kar omogoča več osebnega
stika s profesorjem. Na fakulteti se mi trenutno zdi, da me je program dobro pripravil na študij, predvsem
predmeta kemija in matematika, ki predstavljata osnovno vsebino mojega študijskega programa.
— BRUNO MARINIČ, UNIVERSITY OF OXFORD
IB program mi je pomenil to, da sem si lahko pouk priredila svojim zanimanjem z izborom predmetov in
težavnosti. Ko s sedanjimi sošolci, ki so obiskovali IB-program drugje po svetu, primerjamo izvedbo programa
na naših prejšnjih šolah, menim, da me je program mednarodne mature na II. gimmnaziji zelo dobro pripravil
na študij naravoslovja, predvsem zaradi kvalitetne kemije in matematike, saj mi je bilo na začetku študija pri
nekaterih področjih precej lažje kot ostalim. —
LARA OBERŠKI, UCL, LONDON
ŠOLSKA DIJAŠKA SKUPNOST
Š
Toni Klis, prof.,
mentor
olsko dijaško skupnost sestavljajo dijaki predsedniki razredov in predsednik ŠDS, ki ga izmed prijavljenih kandidatov izvolijo člani v prvem tednu oktobra. Predsednikov mandat traja eno šolsko leto.
V naslednjem šolskem letu je njegova naloga še organizacija novih volitev. ŠDS lahko po svoji presoji in
potrebah sodeluje z mentorjem ŠDS, ki je eden od profesorjev učiteljskega zbora – kakšen predsednik z
njim sodeluje bolj, drugi pač nič. Nujno pa je sodelovanje z vodstvom šole, saj so ideje in pripombe, ki jih
podaja ŠDS, brez tega naslovnika le mrtva črka na papirju. Vsekakor je ŠDS avtonomna v svojem delovanju, seveda znotraj pravil hišnega in šolskega reda. Njene naloge so organizacija obšolskega življenja in
obšolskih dejavnosti, šolskih zabav in koncertov, kulturnega maratona, pomoč dijakom pri majhnih nevšečnostih dijaškega življenja, pobude za izboljšave življenja na šoli in njihova izvedba …
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
9
KNJIŽNICA
mag. Gordana
Banjanin, prof.,
vodja knjižnice
Knjižnice so vedno prostori s posebno energijo. Na nek način se čuti prisotnost
vsakogar, ki vstopi. Na Drugi jih v ta prostor vsak dan v povprečju vstopi več kot
tristo. Včasih pa se to število še podvoji. Domače branje – cobissklikkliklik; slovarji
za angleščino, nemščino – klik, klik kliklikliklik; seminarske in raziskovalne
naloge – piiiip, kliklik, kitetoje; obdobje testov in spraševanja – jojdajtemižemir;
pisanje esejev – click clickcklick, isitoktociteitlikethis; vračanje učbenikov – klikklik-naslednji-klik-klik; počitniško branje – klik-klik … klik-klik ...
V
ozadju pa bele, sive ali črne miške (podobno kot v zgodbi Svetlane Makarovič) pospravljajo vse te gore
knjig nazaj na police, izbirajo, nabavljajo in opremljajo nove knjige, nevidno usmerjajo izgubljene
duše med policami, da vendarle najdejo iskano gradivo, v kotiček nastavijo udobne blazine, na mize
pričarajo še kakšen računalnik in včasih kakšnega odčarajo ...
Ko ob koncu dne povsod ugasnejo luči, ostane prižgana še tista, kjer se zbirajo napisane, a
nedokončane, včasih nepodpisane, a dobro znane drobne zgodbe ...
»
Brezčasje. Svojevrsten svet. Izgubljen med
stoterimi knjigami, ki me oblikujejo. Tukaj
nastajajo predstavitve, poročila in naloge, ki bi
morale nastati za domačimi zidovi. Predvsem pa
mir in tišina, prepojena z ljubeznijo knjižničark.
Globoki filozofski pogovori in odkrivanje resnice.
To je moja knjižnica. Moje vice. »
— TINE BRGLEZ, 4. A
V knjižnici se veliko zadržujem, saj je v njej
prijetna tišina z občasnim smehom in pogovori
med dijaki. V miru se lahko učim, delam nalogo ali pa
kaj preberem. Mislim, da bo takšno vzdušje ostalo še
naprej, kar mi je všeč.
— URŠKA PLANTEV, 1. B
10
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
»
Knjižničarke so zelo prijazne in so vedno
pripravljene pomagati. » Pomoč pri citiranju za
raziskovalne naloge in pri iskanju EE literature.
» Prostori so urejeni in z bogato knjižnično zbirko.
— ALJOŠA POLAJŽAR, MM2
V knjižnici je prijetno in vzpodbudno vzdušje
(čeprav je včasih malce preglasno). Je lepo urejena
in svetla. V njej preživim večino glavnih odmorov.
— ANTONIA KODRIČ, 1. B
Knjižnica je prijetna za učenje, v njej je bolj
mirno kot v kotičkih po šoli. V njej se pogosto
zadržujem med glavnim odmorom. »
»
— HANA BALOH, 1. B
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
O
Karmen
Kaučič, prof.
koordinatorica OIV
bvezne izbirne vsebine so dejavnosti, ki jih
mora dijak opraviti do zaključka izobraževanja, saj so del gimnazijskega predmetnika. Njihov
namen je, da dijaki nekatere vzgojno-izobraževalne cilje, ki so sestavni del gimnazijskega izobraževanja, dosežejo izven šole in pouka, v okviru izvenšolskih dejavnosti. Pri tem gre predvsem
za seznanitev z vsebinami državljanske kulture,
vzgoje za družino, mir in nenasilje, okoljske vzgoje, športa, knjižničnih in informacijskih znanj ter
zdravstvene vzgoje. Z izbiro dejavnosti, ponujenih
v okviru obveznih izbirnih vsebin, se dijaki lahko preizkusijo v nečem novem in morda odkrijejo
svoje talente ali celo svoje življenjsko poslanstvo.
Obvezne izbirne vsebine se delijo na:
vsebine – obvezne za vse,
ff vsebine – prosta izbira.
ff
Vsebine, obvezne za vse, pripravi in organizira šola, izvedejo pa jih v glavnem notranji izvajalci (učitelji). Razporejene so vse šolsko leto (kulturni
dnevi, obeležitve državnih praznikov, športni dnevi).
Že nekaj let zapored šola pripravi teden OIV v septembru, v katerem dijaki vseh letnikov opravijo
največji del teh vsebin.
1. letniki se v tem tednu z različnimi vsebinami spoznavajo v CŠOD-jih po Sloveniji, 2. letniki
opravljajo določene vsebine v domači okolici in na
šoli, za 3. letnike šola pripravlja tematske tabore
na različnih koncih Slovenije, 4. letniki pa obvezni
del opravijo z maturantsko ekskurzijo.
Programe proste izbire pa dijak izbere glede na
svoje interese, npr. obšolske dejavnosti, krožke,
ekskurzije itd. V okviru izbirnega dela lahko dijak
uveljavi katero koli obšolsko oz. interesno dejavnost naše šole ali zunanjih izvajalcev.
OIV IN DRUGE EKSKURZIJE
E
Mateja
Krumpak, prof.,
pomočnica
ravnatelja in
mentorica
kskurzije v okviru obveznih izbirnih vsebin (OIV) so že nekaj let najbolje obiskani del
proste izbire OIV. Ponudba se iz leta v leto dopolnjuje, poslušamo pa tudi želje dijakov, a se še vedno držimo pravil šolskih ekskurzij.
V decembru dijake odpeljemo na Dunaj, kjer
si ogledajo znamenitosti avstrijske prestolnice in
božični sejem. Prav tako postaja v decembru zanimiva Budimpešta. Maja in junija dijakom ponudimo dvodnevne ekskurzije. Izberemo destinacije,
ki se nam zdijo zanimive in hkrati poučne. Dijake
najbolj pritegnejo tiste k našim južnim in zahodnim sosedom (Plitvice – Krk, Kornati, Rimini – San
Marino).
Še vedno pa dijakom ponujamo tudi maturantske ekskurzije. V letošnjem letu se je večina bodočih maturantov odločila za Barcelono. Na pot se
bodo letošnji 3. letniki odpravili tretji teden septembra 2015.
Ker so odzivi na večino ekskurzij več kot pozitivni, se zavedamo, da moramo ponuditi še več in
predvsem to, kar je za mlade zanimivo.
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
11
DRUGADRUGA
Saša Mikić, prof.,
koordinator
programa
DrugaDruga
V sklopu programa, imenovanega DrugaDruga, ponuja šola širok izbor
izvenšolskih dejavnosti. Te so za šolo in za večino dijakov takoj za PrvoDrugo, to
je klasičnim izobraževalnim programom. DrugaDruga omogoča dijakom razvoj
individualnosti in ustvarjalnosti ter zadovoljevanje radovednosti na številnih
področjih. Veliko večino teh aktivnosti šolski izobraževalni program ne predpisuje,
zato jih šola razvija in izvaja po svoji presoji, ob pomoči in idejah dijakov ter po
svojih zmožnostih. Večina dejavnosti se izvaja po pouku, nekaj pa tudi ob koncih
tedna ali med počitnicami.
IN KAJ PONUJA DRUGADRUGA?
Trenutno ponujamo dijakom 71 različnih dejavnosti, ki so razdeljene v šest sklopov, in sicer: kultura in
umetnost, šport, znanstveno-raziskovalno delo, tekmovanja iz znanj, ekološka dejavnost ter prostovoljno socialno delo. Dejavnosti predlagajo učitelji, seveda pa smo veseli tudi novih predlogov dijakov.
IME AKTIVNOSTI
MENTOR – NOSILEC DEJAVNOSTI
IME AKTIVNOSTI
MENTOR – NOSILEC DEJAVNOSTI
ASTRONOMSKI KROŽEK
Gorazd Žiberna
POTOPISNA PREDAVANJA
Mateja Krumpak
BIOLOŠKA DELAVNICA
Helena Rihter
PREŠEROV NATEČAJ
Alenka Miklavc
BOREC – ŠOLSKI ČASOPIS
Saša Mikić, Toni Klis
PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO
Barbara Kovše, Barbara Bedenik
DEBATNI KLUB
Nina Gašparič
RAČUNALNIŠKI KROŽEK
Mirko Pešec
DOŽIVLJAJSKI ŠPORTI
Matjaž Vehovar
RAZISKOVALNO DELO DIJAKOV
Katja Holnthaner Zorec
DRUGI FOTOKLUB
Matevž Rudl
ROBOTIKA
Vojko Brantuša
DRUG ORKESTER
Niko Sajko
SPECIAL OLYMPICS
Polona Vehovar, Matjaž Vehovar
DRUGI ŠAH
Vojko Brantuša
SPLETNA STRAN
Nataša Preglau Borko
DRUGA GALERIJA
Petra Čeh
SPLETNI ČASOPIS
Karmen Kaučič
DRUGA SCENA
Drago Meglič
SPRING FESTIVAL
Toni Klis
DRUGO BRANJE
Gordana Banjanin
ŠILA
Gorazd Beranič S.
DRUGO RAZSTAVIŠČE
Vili Podgoršek
ŠOLSKI RADIO
Nataša Preglau Borko
EKO SKUPINA
Sanja Cvar
ŠPANSKA BRALNA ZNAČKA
Mirjana Vudler
ENGLISH STUDENT THEATER
Andreja Gungl, Ivan Lorenčič
TEČAJ CPP
Saša Mikić
ENGLISH KICK OFF
Tara Horvat
TEKMOVANJE ANGLEŠČINA
Peter Cigrovski
GENERACIJA EURO
Lidija Kodrin
TEKMOVANJE BIOLOGIJA
Helena Rihter
FACEBOOK
Nataša Preglau Borko
TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI
Helena Rihter
FRANCOSKA BRALNA ZNAČKA
Karmen Kaučič
TEKMOVANJE – CANKARJEVO
Maja Savorgnani
FRANCOSKI KLUB
Mary Ellen Rasimanana Virtič
TEKMOVANJE – EKONOMIJA
Lidija Kodrin
FRANCOSKO GLEDALIŠČE
Karmen Kaučič
TEKMOVANJE FIZIKA
Peter Crnjac
GLEDALIŠKA ŠOLA II. GIMNAZIJE
Svit Vurberški
TEKMOVANJE FRANCOŠČINA
Karmen Kaučič
GLEDALIŠČE GNOSIS
Svit Vurberški
TEKMOVANJE GEOGRAFIJA
Mateja Krumpak
GOETHE THEATER
Svit Vurberški
TEKMOVANJE MATEMATIKA
Jelka Vogrinec
IGRAJMO SE S KEMIJO
Leonida Serdinšek Gričnik
TEKMOVANJE KEMIJA
Zdenka Keuc
KLUB ZA RAZMIŠLJANJE
Polona Vehovar
TEKMOVANJE ŠPANŠČINA
Mirjana Vudler
KLUB DRUGIH FILOZOFOV
Matevž Rudl
TEKMOVANJE NEMŠČINA
Alenka Novak
KONCEPTUALNA DELAVNICA PERFORMANSA
Nina Šulin
TEKMOVANJE ZGODOVINA
Tamara Mithans
LIKOVNA DELAVNICA
Natalija R. Črnčec
ONLINE INTERNATIONAL RADIO
Polona Vehovar
LITERARNA DELAVNICA
Danica Križanič Muller
TIGRICE IN BORCI
Simona Krajnc
LOGIKA IN RAZVEDRILNA MATEMATIKA
Vojko Brantuša
YEARBOOK – LEKTORIRANJE
Maja Savorgnani
MATEMATIČNA KLINIKA
Ana Pušnik
ZGODOVINSKI STUDIO
Saša Mikić
MATEMATIČNI KROŽEK – 1. LETNIK
MATEMATIČNI KROŽEK – 2., 3. LETNIK
Mateja Fošnarič
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
Vilijem Babič
MOJ LONDON
Peter Cigrovski, Polona Vehovar
NEMŠKA BRALNA ZNAČKA
Barbara Kovše
PAZI SNEMAMO!
Gorazd Beranič Senegačnik
POČITNICE NA DRUGI
Vesna Hojnik
POMLAD NA II. GIMNAZIJI
Ivan Lorenčič
POP&ROCK ZGODBE
Gorazd Beranič Senegačnik
12
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
V tem šolskem letu je v program DrugaDruga vključena
dobra polovica vseh drugogimnazijcev. Naš cilj pa je, da bi se
v to dejavnost vključilo vsaj 85 odstotkov dijakov.
Koliko stane dejavnost, v katero se želi vključiti dijak?
Velika večina dejavnosti je za dijake brezplačna (izjema so
tečaji tujih jezikov). Sicer pa se programi financirajo s sredstvi
prostovoljnega prispevka staršev, iz sponzorskega sklada ter
s sredstvi, pridobljenimi na javnih razpisih.
RAZISKOVALNO DELO DIJAKOV
Ali je koloidno srebro priložnost ali grožnja? Lahko klope odženemo z naravnimi
repelenti? Je delo preko študentskega servisa pridobivanje izkušenj ali reševanje
socialnega položaja? Kako nas učijo pravljice? Ali je dve na tri lahko labod?
Katja Holnthaner
Zorec, prof.,
koordinatorica
raziskovalne
dejavnosti
T
o je samo nekaj vprašanj, ki so si jih v letošnjem
letu zastavili dijaki raziskovalci na naši šoli. Na
srečanje Mladi za napredek Maribora smo v tem šolskem letu prijavili šestindevetdeset raziskovalnih
nalog in inovacijskih predlogov, kar kaže na izjemno
raziskovalno vnemo naših dijakov in njihovih mentorjev. Raziskovalne naloge naših dijakov so vedno
med najkvalitetnejšimi in najštevilčnejšimi na regijskem in državnem srečanju mladih raziskovalcev.
Tudi nagrada dr. Brede Žerjal za najboljšo raziskovalno nalogo v okviru srečanja Mladi za napredek
Maribora zadnjih nekaj let tradicionalno pripada dijakom naše šole. V preteklem šolskem letu jo je prejela dijakinja Ines Horvat Menih, ki je pod mentorstvom Zdenke Keuc in Mojce Škerget izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Primerjava antioksidativnega delovanja prehranskih dopolnil, čajev in
svežih rastlin ameriškega slamnika (Echinacea purpurea) in ingverja (Zingiber officinalis).
Kar tri raziskovalne naloge so lani prejele
Krkino nagrado:
ff EVA LOBNIK in ANJA LOBNIK: Odkrivanje atrijske
fibrilacije z žepnim elektrokardiografom z
namenom preprečevanja možganske kapi pri
starostnikih;
ff JURE HEDERIH in JERNEJ ZORMAN: Aktivacija
naravne imunosti pri Parkinsonovi bolezni:
oligomeri in fibrile a-sinukeina sprožijo
aktivacijo inflamasoma NLRP3;
ff LARA OBERŠKI in TINKARA VOZEL: Kartiranje
epitopov poliklonskih protiteles, usmerjenih
proti grelinu.
Sodelujemo tudi na mednarodnih srečanjih mladih raziskovalcev. Maja Topla je z nalogo
Natrijev benzoat – konzervans ali grožnja za razvoj rakavega obolenja je kot finalistka svoje delo
predstavljala na 23. mednarodnem tekmovanju
mladih raziskovalcev, ki je maja potekalo v organizaciji MEF School v Istanbulu. Zdaj že bivši dijak
Kosta Cerović pa je dosegel bron na mednarodni
olimpijadi trajnostno naravnanih razvojnih projektov s področja energije, varovanja okolja in inženirstva – I-SWEEEP, ki je potekala v začetku
lanskega maja v Houstonu.
Šola nudi dijakom strokovno usposobljene
mentorje, profesorje naše šole, povezujemo se tudi
s strokovnjaki z univerze in različnih raziskovalnih
institucij. Dijake k raziskovalnemu delu usmerjamo in spodbujamo z dejavnostmi, kot so predavanja priznanih strokovnjakov/znanstvenikov, z
delavnicami za spoznavanje znanstvene metode
dela, z dnevom mladih raziskovalcev …
Srednješolsko raziskovalno delo nudi dijakom
priložnost za razvijanje raziskovalnega pristopa,
za razvoj kritičnega mišljenja, možnost za samostojno delo in širjenje znanja področja, ki posameznika zanima. Predstavlja tudi dodatno spodbudo
za delo nadarjenih dijakov in pripomore k razvijanju njihovih potencialov. Vsega tega se zavedajo
tudi številni dijaki, ki se ga lotijo, in njihovi mentorji, ki jih vodijo in vzpodbujajo.
Pridružite se nam na vznemirljivi poti odkrivanja novega!
Obseg človeškega znanja in neznanja je podoben »obsegu« vesolja. Večji je krog znanja, večji je obseg
neznanja, ki ga obdaja. Prav na tej meji se pojavljajo naša vprašanja, nastajajo hipoteze, začenja se
raziskovalno delo – vztrajno in hrepeneče prodiranje v območje neznanega, širjenje obsega znanega.
To zame zadnja 4 leta predstavlja največji izziv in je vodilo moje raziskovalne dejavnosti. Raziskovalno
delo mi pomeni priložnost, da poskusim nove stvari, odkrijem nekaj novega ter se seznanim z vsebinami,
ki niso v učnem načrtu, a me zanimajo in bi se rada v prihodnosti z njimi poklicno ukvarjala. Hkrati je
to tudi dobra možnost, da ugotovim, ali me delo, s katerim bi se rada nekoč ukvarjala, resnično zanima
in izpolnjuje ali bi morda raje postala kaj drugega. Rezultati, ugotovitve vsake raziskovalne naloge me
navdajo z zadovoljstvom in mi vlijejo nov zagon za prihodnje raziskovalno delo. — EVA LOBNIK, MM1
Raziskovanje mi omogoča širjenje obzorij in odkrivanje vsebin, ki presegajo učni načrt. Izkušnje s področja
raziskovalnega dela mi lajšajo iskanje informacij na katerem koli področju življenja in odpirajo kritičen pristop
do teh, kar je v modernem svetu verjetno ena najpomembnejših veščin. Končni izdelek, raziskovalna naloga, me
vedno navda z zadovoljstvom in občutkom, da sem odkrila nekaj novega. —
KRISTINA SAJOVIC, 2. F
Raziskovalne naloge sem začela pripravljati že v osnovni šoli, z njimi pa sem nadaljevala tudi v srednji
šoli. So zanimiv in inovativen način vzpodbujanja razmišljanja in ohranjanja radovednosti. S pisanjem
raziskovalnih nalog pridobiš izkušnje za pisanje bodoče diplomske in magistrske naloge. Menim, da
takšna dejavnost koristi prav vsakemu. — MAŠA MIKIĆ, 4. B
14
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
ASTRONOMSKI KROŽEK
V
mag. Gorazd
Žiberna, prof.,
mentor
letošnjem šolskem letu smo posvetili pozornost pripravam na tekmovanja iz znanja
astronomije. Prebrati je bilo treba kar precej domače in tuje literature, rešiti veliko nalog ter se pripraviti na možne pasti pri reševanju, ki jih zviti organizatorji vedno znova vključujejo v tekmovalne naloge.
Decembra smo izvedli šolsko tekmovanje. 6 dijakov je preseglo prag točk, ki je pogoj za uvrstitev
na državno tekmovanje. Slednje je potekalo na gimnaziji v Murski Soboti. Organizatorji so nas kot
po navadi sprejeli izjemno gostoljubno in nasploh
je bilo tekmovanje dobro organizirano.
Del aktivnosti je namenjen tudi praktičnemu
opazovanju nočnega neba. Tega spremljajo težave
zaradi svetlobnega onesnaženja, kar velja tudi za
okolico šole. Tako se lahko omejimo le na opazovanje Lune in nekaterih planetov.
V maju bodo na šoli potekali dnevi astronomije. Dva dni bomo gostili priznane astronome, ki
bodo s predavanji popestrili dogajanje v teh pomladnih dneh.
Astronomija je eden izmed tistih krožkov, pri katerem te sošolci gledajo malo postrani. Le kaj bi človek
lahko počel ob 18. uri na šoli, ko pa ima še življenje zunaj Druge. Povem vam, da tudi tukaj ni tako slabo. Gre predvsem za nadgrajevanje že poznane snovi iz osnovne šole. Tako spoznaš nekaj novega, zraven nekaj izračunaš, nato pa zbiješ še kakšno astronomsko in ne-ravno-astronomsko šalo s profesorjem.
Pregledaš še stara tekmovanja, se včasih malo zgroziš in preden se sploh zaveš, sta 2 uri že minili. Po takšnem sproščanju pa si res že težko predstavljaš boljše preživljanje petkovega večera. — MINEA ŠUČUR, 4. F
TEKMOVANJA IZ ZNANJ
II. gimnazija Maribor namenja posebno pozornost tekmovanjem iz znanj.
Zanje so organizirane priprave, ki dijakom omogočajo poglobljeno znanje in
odlične rezultate na državnih tekmovanjih in olimpijadah.
mag.
Ivan Lorenčič,
ravnatelj
V
šolskem letu 2013/14 so tako dijaki II. gimnazije Maribor na državnih tekmovanjih iz fizike, matematike, razvedrilne matematike, računalništva, ekonomije, debate, kemije, biologije, nemščine, angleščine, španščine, francoščine, logike,
astronomije, slovenščine, naravoslovja, sladkorne
bolezni in geografije dosegli kar 44 zlatih, 137 srebrnih in 437 bronastih priznanj.
Posebni ponos II. gimnazije Maribor so udeleženci olimpijad iz znanj. V zadnjih petih letih se
je olimpijad iz kemije, fizike, matematike, naravoslovja, astronomije in filozofskega eseja udeležilo
22 dijakov II. gimnazije Maribor.
Izjemno uspešno je bilo prav lansko šolsko
leto, ko se je kar 5 dijakov se je uvrstilo na olimpijade znanj iz kemije, matematike, naravoslovja,
astronomije in lingvistike.
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
15
PROSTOVOLJSKO DELO
DRUGA DRUGIM
Barbara Bedenik,
prof., mentorica
Na II. gimnaziji Maribor spodbujamo mlade k prostovoljskemu delu, solidarnosti,
medsebojni pomoči, predvsem pa jih ozaveščamo o družbenih razlikah, ki jih
gospodarska kriza povečuje. Dijaki spoznavajo ranljive skupine, ob katerih z
lastnim prispevkom udejanjajo idejo »Deluj lokalno, razmišljaj globalno.«
N
Barbara Kovše,
prof., mentorica
aši prostovoljci delujejo v domovih
starejših občanov, na osnovnih šolah in
v vrtcih, v mladinskih domovih, sodelujemo z
Zvezo prijateljev mladine Maribor, Infopeko,
Centrom za sluh in govor ter zavetiščem za živali.
V novembru smo ponovno organizirali
enotedenski računalniški tečaj za starejše, ki so
ga vodili dijaki prostovoljci. Vsak popoldan je šolo
obiskalo 30 »seniorjev« - učencev.
Prostovoljka v Domu Danice Vogrinec sem že tretje leto. Obiskujem starejšo gospo, ki je mojega obiska
vedno zelo vesela. V prvem letniku je bilo prostovoljko delo le način pridobivanja OIV-ur, počasi pa sem
se na gospo zelo navezala. Zadovoljna sem, ko vidim nasmeh na njenem obrazu ob mojem prihodu. Lepo
se je pogovarjati z nekom s toliko izkušnjami in življenjskimi modrosti. Ko odhajam od nje, sem vesela,
saj vem, da sem storila nekaj dobrega zase in zanjo. Opravljanje prostovoljskega dela me veseli, zato bom
s tem nadaljevala še naslednje leto. Ugotovila sem, da moramo poskrbeti za starejše generacije, da bi si
zagotovili dobro prihodnost. — EMA KMETIČ, 3. C
Sprehajanje psov je ena izmed dejavnosti, ki potekajo v okviru prostovoljstva na Drugi in se jih rada udeležujem
v svojem prostem času. Za sprehajanje psov iz zavetišča sem se odločila zato, ker doma nimam psa, ki bi ga lahko
sprehajala, zato raje polepšam dan kakšnemu zapuščenemu psu iz zavetišča. Tako se tja odpravim približno
1-krat ali 2-krat na mesec, večinoma ob vikendih. Tam mi nato uslužbenci, ki so vedno zelo prijazni, dodelijo
psa, ki se še ni razgibal, in ga peljem na sprehod. Takšna izkušnja me je zelo spremenila, saj prideš v stik z
zapuščenimi psi, ki si želijo malo človeške družbe, in ti si tam zato, da jim to nudiš, pa čeprav samo za tisto “urco
pa pol”, ko jih pelješ na sprehod. —
ILONA OSRAJNIK, 2. D
16
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
ŠOLSKI ČASOPIS BOREC
Borca smo začeli fotokopirati v poznem oktobru l. 1993. Naredili smo toliko
Borcev, koliko je bilo papirja ali dokler ni zmanjkalo barve ali dokler se ni pokvaril
stroj. In drugo jutro – drugo jutro nekateri razredi niso mogli pisati testa.
Saša Mikić, prof.,
mentor
Š
Toni Klis, prof.,
mentor
1/122
december
14
LETNIK XXII CENA 1 EUR
debATNI
TUrNIr
TeKmOVANJA
IZ ZNANJ
IZmeNJAVe
KOSTANJeV
PIKNIK
mISLI IN
rAZmISLeKI
olska glasila se hitro rodijo in nato tudi hitro
izginejo. A ne Borec. Po treh letih je Borec prešel v ustaljene tirnice in počasi napredoval. Četrto
leto smo začeli pripravljati še Informativni Borec
za osnovnošolce, predhodnika tega, ki ga držite
v rokah. V tem času je Borec zagotovo postal del
identitete II. gimnazije.
Danes Borec spremlja dogajanje na šoli že polnih 21 let. To je redkost med srednješolskimi glasili, pet ali več številk letno pa še večja. Na leto
torej izide najmanj 5 številk, vsaka pa ima tudi do
60 strani. V 21 letih je Borcu tako uspelo izdati 122
številk. Zasluga gre urednikom in novinarjem (v
enem šolskem letu članke napiše okoli 40 novinarjev –
dijakov), brez katerih Borca seveda ne bi bilo.
V izdanih številkah spoznavamo šolsko dogajanje, kritične poglede na šolo in odzive na dogodke
izven nje. S tem ima Borec neprecenljivo vlogo pri
ohranjanju spominov na najbolj živahen del našega življenja, to je obdobje srednje šole. Poleg pisanja o aktualnih dogodkih na šoli omogoča dijakom
razvijanje ustvarjalnosti, saj jim daje možnost izražanja in pisanja o temah, ki jih zanimajo.
Borec je tudi dijaški prostor debate in »bluzenja«, prostor, kjer se profesorji spreminjajo v ljudi.
Gre za prostor, ki ga dijaki dobijo, da lahko o nekaterih stvareh, ki so v njihovem življenju ključne,
v miru in na dolgo pišejo. Borec dijake nauči, da
mora biti domišljija brez meja. Če se odločiš, da je
prozorna barva, potem lahko o tem pišeš, kot da je
to res. Če želiš napisati pravljico, pa je prekratka za
celo knjigo, jo lahko objaviš v Borcu.
Borec je izjemno uporabno sredstvo za javno sproščanje lastnih frustracij (in verjemite, teh bo veliko).
— ALJA GRLICA, 2. F
Pisanje za Borca je zelo zabavno in zanimivo. Pišemo
lahko o vsem, kar nas zanima. Borec je tudi najboljši
vir informacij na šoli. S pisanjem člankov pridobivam
nove izkušnje, za katere upam, da jih bom kdaj v prihodnosti lahko uporabila. —
VERONIKA NEMŠAK, 2. B
Te moti odnos profesorjev? Ne razumeš smisla IŠin OIV-ur? Imaš svoj pogled na svet? Bi rad poročal o dogodkih na šoli, v kulturi in glasbi? Razkril
kaj pikantnega? Borec je resnica o II. gimnaziji.
— JERNEJA POTOČNIK, 2. A
Šolski časopis Borec je veliko več kot sredstvo komuniciranja za dijake Druge. Omogoča nam kreativno pisanje, razvijanje kritičnega mišljenja in nas povezuje z
vrstniki. Je kritičen, smešen in aktualen. Namenjen je
vsem dijakom, ki se želijo izpopolniti v novinarstvu in
se preizkusiti v vlogi kritičnega opazovalca. Poleg vseh
navedenih formalnosti naj omenim, da je najboljši del
Borca pisarna s kavčem in sestanki ob jutranji kavi.
Pridružite se vsi, ki ste radi ustvarjalni in ste navdušeni nad pisanjem! —
KRISTINA SAJOVIC, 2. F
Pri Borcu je fajn, ker lahko (skoraj) vedno napišeš,
kar ti paše, in bo tako tudi objavljeno. Pa še kakšne
dodatne ugodnosti se najdejo. — TIM JERŠIČ, 3. F
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
17
ENGLISH STUDENT THEATRE
Andreja
Gungl, prof.,
koordinatorica EST
in Šole muzikala
English Student Theatre deluje že 24. leto. Po začetni ideji prof. Emila Pečnika je
ustvarjanje muzikalov kmalu preseglo amaterske okvirje dijaškega glasbenega
gledališča. V štiriindvajsetih letih delovanja so bili odigrani naslednji muzikali: Cats,
Nesrečniki, Fantom iz opere, Briljantina, Aladin, Levji kralj, We Will Rock You, Feel
the Beat, Showtime!, Deček iz Džungle (The Jungle Boy) in Romeo + Julija.
V
sezonah 2009/2010 in 2010/2011 smo odigrali muzikal SHOWTIME, kolaž najbolj znanih
muzikalov, ter tako obeležili 20 let obstoja English
Student Theatra. Na slavnostni akademiji so se nam
poleg aktivnih članov EST-ja pridružili tudi nekdanji
člani, ki so ponovno zasedli odrske deske v svojih najstniških vlogah. Tako so bili z nami danes priznani
umetniki: igralec Primož Bezjak, pevka Ana Bezjak,
pevka Maja Keuc, igralec Peter Harl in številni drugi.
Vsak muzikal je bil izvajan dve sezoni v matični dvorani Amfiteatra II. gimnazije Maribor in je
doživel približno 50 ponovitev. Muzikale si je ogledalo okrog 10.000 gledalcev. Muzikali Briljantina,
Aladin, Levji kralj, We Will Rock You, Feel the
Beat, Showtime in Deček iz džungle so bili uprizorjeni na Velikem odru Festivala Lent. V sodelovanju s Cankarjevim domom so se tudi v njihovi
dvorani uprizorili naši muzikali – We Will Rock
You leta 2006, Feel the Beat v letih 2008 in 2009,
Showtime v letih 2010 in 2011, Deček iz džungle v
letu 2013 ter Romeo + Julija v letu 2014. Omenjene
muzikale si je ogledalo preko 25.000 navdušencev.
Novembra 2008 je bil muzikal Feel the Beat
– Ujemi ritem uprizorjen v Mestnem gledališču
Bolzano v Italiji, aprila 2009 pa v Mestnem gledališču Kruševac v Srbiji. V letu 2010 je muzikal
Showtime gostoval v beograjskem Pozorištu na
Terazijama. Vse dosedanje muzikale si je ogledalo
blizu 115.000 gledalcev.
Letos je na sporedu druga sezona muzikala
Romeo in Julija, ki je pravo muzikalno in gledališko presenečenje. Predstava poudarja igralsko interpretacijo in dramaturgijo. Režija (Matjaž Latin),
glasba, koreografija (Maja Pihler, Sebastjan Starič),
kostumografija (Mateja Krofl), scenografija (Jani
Kancler), luč (Urban Berčič, Luka Himmelreich) in video (Dorian Šilec Petek) … vse je podrejeno konceptu predstave in sporočilu muzikala. Vsak element
deluje zase, skupaj pa se povezujejo, podpirajo in
nadgrajujejo. Gre za izjemno premišljen režijski
koncept in unikatno uprizoritev klasičnega teksta.
Smo prvi s konceptom »ves svet je Romeo + Julija«,
s konceptom, v katerem nista samo dva tista najlepša in idealna, ampak nas je več, več Romeov in
Julij, v gledalcih in igralcih.
Vse informacije o English Student Theatru in
Šoli muzikala lahko najdete na naši spletni strani
www.est.si.
EST je skupina talentiranih ljudi, ki se ukvarjajo s plesom, glasbo in igro. A poleg tega je EST skupina,
katere člani so med seboj močno povezani. Seveda je produkcija in igranje muzikalov precej naporno in, na
trenutke, tudi malce monotono, vendar se na koncu splača. Ne samo zaradi aplavzov, ki smo jih deležni na
odru, in verjemite, nekateri so zares neverjetni, ampak tudi zaradi že prej omenjene povezanosti skupine.
Na kratko povedano – EST je ena velika družina, ki redno nastopa na odru. — MIHA MALENŠEK, 2. F
EST je izjemna priložnost za razvijanje in odkrivanje svojih talentov, privajanje na delo v skupini ter čudovita
združitev plesa, igre in petja. Predvsem pa ti EST nudi prelepo možnost spoznavanja, povezovanja ter druženja s
sovrstniki, na svojevrsten način. —
ALJA OSMANI, MM2
Seveda se kot večina drugogimnazijcev po napornem tednu najbolj veselim petka popoldan. Pa ne le
zato, ker vem, da je obveznosti konec (vsaj za nekaj dni) in da me čaka težko zasluženi vikend, ampak
zato, ker je petek popoldan v slovarju EST-jevcev čas za še eno predstavo. Je čas, ko spet zagledam znane
obraze prijateljev, čutim metuljčke v trebuhu ob aplavzu publike in živim nekoč najlepše spomine svojega
srednješolskega življenja. — DEJA PREBEVŠEK, 4. E
18
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
GLEDALIŠČE GNOSIS
G
Svit Vurberški,
mentor
ledališče Gnosis je začelo delovati že leta 1999.
Začeli smo v Pekarni magdalenske mreže, mariborskem alternativnem kulturnem centru, kjer
smo uprizorili delo Franza Kafke V kazenski koloniji. Trudili smo se iz predstave narediti gledališki dogodek, kar nam je tudi uspelo, vendar smo
ugotovili, da smo na napačnem »placu«. Center, ki
je več ali manj naravnan na alternativno glasbo in
multimedijsko upodabljanje, težko prenese klasično gledališče. Ker smo v Pekarni delovali kot tujek,
smo razmišljali, kam bi se preselili, in prišli smo na
II. gimnazijo.
Naredili smo Peklensko pomarančo Anthonyja
Burgesa v dramatizaciji Mihe Jesenška, našega člana.
Predstava se je uvrstila na medobmočno Linhartovo
srečanje in zmagala na festivalu Transgeneracije.
V naslednjih letih smo vsako leto uprizorili eno
ali dve predstavi, med njimi Bartolovega Alamuta (ni
bil Jovanović prvi!), Krasni novi svet Aldousa Huxleyja
(priredba Miha Jesenšek) in Bejbe Erica Berlina. V sezoni 2004/05 smo odigrali Vi kar mirno spite naprej, jaz sem samo sen, v dramatizaciji Roka Tkavca
in Svita Vurberškega, po motivih Franza Kafke.
Predstava je pri kritikih požela precej pohval. TVS je
naredila o njej 15-minutno reportažo, ki je bila prikazana na II. programu TVS. S predstavo smo se uvrstili
na festival Transgeneracije in na državno Linhartovo
srečanje, kjer nam je zmanjkal kanček do zmage (šlo
je za edino predstavo, ki ni bila komedija).
S predstavo Stroj Hamlet smo zmagali na
Vizijah in si na Linhartovem srečanju prislužili naziv najboljšega gledališkega ansambla. Še enkrat smo se lotili Heinerja Mülerja in s predstavo
Mauser zmagali na festivalu Transgeneracije.
Pet let nazaj smo se lotili Baala Bertolta Brechta.
Naš Baal je bil pravzaprav sestavljen iz teksta Brechta
in Mihe Jesenška, našega dramaturga. Največji uspeh
smo dosegli z uvrstitvijo na festival Čufarjevi dnevi
in na njem drugo mesto po izboru publike.
V šolskem letu 2011/12 smo postavili na oder
tekst Ionesca Plešasta pevka. Uprizorili smo tudi
Gospe in gospodje, gremo konje krast, ki je opisovala krut zločin norveškega nacionalista Andresa
Brevika, ko je ubil 69 mladih. Naša zadnja predstava
so bili Dürrenmattovi Fiziki, ki so bili tudi obvezno
maturitetno čtivo za leto 2014.
Iz gledališke šole Gnosis izhajajo trije mladi poklicni igralci (Uroš Kaurin, Tina Vrbnjak, Vito Weis).
Trenutno obiskuje drugi letnik AGRFT naša igralka
Mia Skrbinac.
Čeprav smo večkrat že slišali, da smo preveč »resni« za mlado gledališče, bomo vztrajali naprej v tem
slogu, saj smo skupaj z gledališko šolo I. gimnazije Maribor redki v državi, ki se uspešno ukvarjamo s
takšno zvrstjo gledališča.
Ker se tradicionalno lotevamo zahtevnejših projektov, bomo letos uprizorili dramo Edwarda Bonda
Rešeni.
Nekajkrat na teden se v amfiteatru II. gimnazije zbira čudna druščina. Vsak, ki je del te ne le druščine, pač pa tudi
družine, prehodi prav posebno pot. Prvo leto ti je zanimivo, nenavadno, občuduješ starejše igralce, malo pa te je
strah. Potem pride najlepše obdobje, v katerem vse soigralce in režiserja vzljubiš, postanejo tvoja družina, ti pa
postaneš v tem času pravi igralec. In zadnje leto, ko si že malo zrelejši, ko si »tisti izkušeni igralec«, takrat postaneš mentor, tutor prihodnji generaciji nadobudnih igralcev, ki dajejo šoli čar in edinstvenost. —
LOVRO ZAFRED, 4. E
Gnosis je dogodek, kraj in čas, kjer izživim vse svoje gledališko-odrske strasti, kjer se družim z ljudmi, ki
so tako ali še bolj »gledališko čudni« kakor jaz in ki cenijo čar odra in zaodrja. Pri Gnosisu je razpoloženje
sproščeno, a delovno in to se zrcali v končnem izdelku. — VITA KRUMP, 2. B
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
19
ŠOLSKA GLEDALIŠKA
SKUPINA DRUGA SCENA
Drago Meglič, prof.,
mentor
S
kupina je lansko šolsko leto uprizorila komedijo Boeing boeing, v slovenskem gledališkem
prostoru bolj znano pod naslovom Stevardese pristajajo. Skupina je ohranila izvirni naslov igre,
podnaslovila pa jo je kot ‘letečo komedijo’.
Delo se je pričelo že oktobra 2013, ko je bila
opravljena avdicija za izbor igralk, končalo pa v začetku junija 2014, ko je bila na sporedu še zadnja
ponovitev predstave. V njej je sodelovalo 5 igralk
in 1 igralec, tem pa so bili v veliko pomoč tudi prišepetovalka in tehniki. Igralci so med nastajanjem
predstave prešli vse faze gledališkega dogodka; po
samostojni interpretaciji gledališke predloge so se
začele bralne vaje, tem pa so sledile še vaje za dihanje in izgovor, nebesedno govorico in gibanje na
odru ter vaje aranžirke. Igralci so dejavno sodelovali
tudi pri ostalih prvinah, tj. sooblikovali scenografijo, kostumografijo, plakate, gledališke liste in vstopnice, poskrbeli pa so tudi za rekvizite in za zvok.
Gledališka predstava je bila premierno uprizorjena v drugi polovici aprila, nato je imela še nekaj
ponovitev, zaradi uspešne uprizoritve pa bila ponovljena še junija 2014.
Letošnje šolsko leto skupina intenzivno pripravlja predstavo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani, ki
si jo bo premierno mogoče ogledati 23. marca 2015.
FRANCOSKO GLEDALIŠČE
T
Karmen Kaučič,
prof., mentorica
a dejavnost na šoli poteka že dvanajsto leto. Skupino drugogimnazijcev vsako leto pripravljata na
uprizoritev nekega francoskega literarnega dela strokovnjak za režijo Matevž Biber in tuja učiteljica
za francoščino Mary Ellen Ramasimanana Virtič. Pohvalimo se lahko z uspehi v Saint Maloju (na severozahodu Francije) na festivalu FETLYF in v Orthezu (v Franciji):
ff 2006/2007 1. mesto za najboljšo tujo skupino s predstavo La marche Bernarda-Marie Koltès;
ff 2007/2008 1. mesto za predstavo Les Bonnes avtorja Jeana Geneta;
ff 2008/2009 1. mesto s predstavo Nouvelles sous ecstasy avtorja Frédérica Beigbederja;
ff 2009/2010 1. mesto za najboljšo žensko vlogo prejela dijakinja Katja Škafar za odlično igro v predstavi
Guillaumea Apollinairea z naslovom Les mamelles de Tirésias;
ff 2010/2011 nagrada »Prix Victor Hugo« za predstavo Roberto Zucco avtorja Bernard-Marie Koltèsa za
najboljšo tujo skupino;
ff 2011/2012 nagrada »Prix d’excellence« na festivalu »Pantomines 2012« v Orthezu;
ff 2012/2013 priznanje »Création poétique« za najboljšo pesniško uprizoritev na odru.
Mary Ellen
Ramasimanana
Virtič, prof.,
mentorica
Francosko gledališče nam omogoča kulturno izpopolnjevanje in poglabljanje v francoskem jeziku. Pogled nanj
namreč ponuja z drugega vidika, kot nenadomestljivo sredstvo komuniciranja ter izražanja. Spodbuja samoiniciativnost, neodvisnost in krepi umetniškega duha. Je enkratna priložnost za vse dijake, ki se želijo preizkusiti v
igranju in se družiti z vrstniki v prijetnem, artistično navdahnjenem okolju. — KRISTINA SAJOVIC IN ALJA GRLICA, 2. F
20
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Dandanes je znanje tujih jezikov nepogrešljivo. Ne samo da nam odpre mnoga
vrata, tako na potovanjih kot pri iskanju zaposlitve, ampak s pomočjo tujih jezikov
spoznavamo tudi druge kulture in na ta način bogatimo svoje vedenje o svetu.
Mirjana
Vudler, prof.,
koordinatorica za
fakultativne tečaje
tujih jezikov
P
rav zato na II. gimnaziji po izredno ugodni
ceni ponujamo kopico fakultativnih tečajev
tujih jezikov, ki se izvajajo 1- do 2-krat tedensko v
majhnih skupinah. Dijaki lahko v letošnjem šolskem letu obiskujejo naslednje začetne tečaje tujih
jezikov: nemščina, francoščina, španščina, ruščina
in latinščina.
Poleg tečajev tujih jezikov pa ponujamo
tudi posebne tečaje, na katerih se udeleženci
pripravljajo na mednarodno veljavne izpite iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine. Na
teh tečajih poleg priprav udeležencem nudimo tudi
vse informacije o opravljanju izpitov in jih napotimo oz. pospremimo na slovenske inštitucije, kjer
se posamezni izpiti lahko opravljajo. Mednarodni
izpiti iz angleščine se opravljajo v Ljubljani, izpit iz
španščine v Mariboru, izpita iz nemščine in francoščine pa se opravljata na naši šoli.
Fakultativni tečaj francoščine se mi zdi zanimiv, saj sem se v zelo kratkem času naučila kar veliko stvari –
pravilne in nepravilne glagole, tvorjenje stavkov in veliko različnega besedišča. Ker ne gre za redni pouk,
gre vse hitreje in je manj pritiska, ker ni ocen, pa še nekaj novih ljudi spoznaš. —
METKA BELCL, 2. E
V šolskem letu 2014/2015 sem se odločila, da bom opravljala angleški izpit CAE, saj mi odpira možnosti za študij
v tujini. Priprave potekajo enkrat na teden po dve šolski uri, od oktobra do junija, ko opravljamo izpit. Priprave
mi zelo pomagajo pri pridobivanju novega besedišča in na splošno pri izboljševanju svojega znanja angleščine.
— EVA MILOŠIČ, 3. E
Tečaj španščine nama je omogočil spoznavanje nove kulture, novega jezika in novih ljudi. Za DELE
(priprave na mednarodno veljavni izpit iz španščine) sva se odločili zaradi certifikata, ki nama bo prišel
prav v prihodnosti, saj nameravava študirati v Španiji. Tečaj je odlična priprava na izpit, veliko se dela na
slovnici in besedišču, zato vam ga priporočava. —
NIKA PETELINŠEK IN JELENA LACMANOVIĆ, MM1
Obiskujem tečaj DELE. Sproti se s profesorico Vudler dogovarjamo za termine, ki vsem ustrezajo, kar mi je zelo
všeč. Razlika med poukom španščine in tečajem je predvsem v tem, da slednji poteka v zelo sproščen vzdušju in
ker smo majhna skupina, lahko vse poteka na bolj individualni ravni. —
NIKA KORES, 4. E
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
21
DRUG’ ORKESTER
Niko Sajko,
mentor
D
rug’ orkester je bil ustanovljen leta 2002 in združuje sedanje in bivše dijake II. gimnazije Maribor
ter nekaterih drugih šol, ki se bodisi aktivno glasbeno
šolajo oziroma so v svojem šolanju dosegli primeren
nivo igranja za sodelovanje v orkestru. Orkester vsako leto pripravi dva programska sklopa, in sicer nastopi na božičnem koncertu ter na letnem koncertu,
za katerega pripravi celovečerni program. Repertoar
orkestra je raznovrsten: od filmske glasbe, muzikalov,
klasike, rock glasbe do jazza in evergreenov slovenske popevke. V šolskem letu 2014/15 v orkestru sodeluje 32 članov, kar je največ doslej. Dijaki, ki se mu želijo pridružiti, morajo uspešno opraviti avdicijo. Del
skladb, ki jih orkester pripravlja, predlagajo dijaki,
končno odločitev pa sprejme dirigent, ki tudi pripravi
aranžmaje. Kljub vsakoletni menjavi članov, zelo različnim instrumentalnim zasedbam ter velikim razlikam v glasbenih veščinah članov uspe orkester razviti
poseben zvok, ki združuje komponente revijskega orkestra, jazz banda in rock skupine. Kot glasbeni gostje
so v več kot desetletnem delovanju orkestra sodelovali nekateri pomembnejši izvajalci tako popularne kot
tudi klasične glasbe (Vlatko Stefanovski, Marko Hatlak,
Boštjan Gombač, Tomaž Gajšt, Jadranka Juras, Bilbi,
Ana Bezjak in drugi). Poleg prirejanja svojih koncertov
v Amfiteatru II. gimnazije je orkester nastopil tudi
drugod: v Veliki dvorani Narodnega doma Maribor,
Veliki dvorani SNG Maribor, v Dvorani Tabor, na
Večerovem odru Festivala Lent, v Minoritski cerkvi
Festivala Lent, v Veliki dvorani Zavoda sv. Stanislava
Ljubljana. Orkester od ustanovitve vodi violončelist
Nikolaj Sajko, namestnik solo čelista v Simfoničnem
orkestru SNG Maribor in umetniški vodja cikla koncertov komorne glasbe Carpe artem. V letošnjem
šolskem letu se mu je pridružil dirigent Aleksander
Čonč, študent kompozicije na ljubljanski Akademiji
za glasbo, že nekaj let pa kot mentor orkestra in asistent dirigenta sodeluje kontrabasist Gašper Žerjal,
študent glasbe na Univerzi Antona Brucknerja v
Linzu.
Drug’ orkester nudi odlično priložnost, da dijaki z aktivnim igranjem inštrumenta nadaljujemo tudi v
srednji šoli. Vzdušje na vajah je zelo sproščeno, skladbe, ki jih igramo, pa so po zvrsti zelo različne (od
rocka in popa do jazza) in jih lahko predlagamo tudi člani orkestra. Orkester ima iz leta v leto več članov,
poleg novih glasbenih izkušenj tako pridobimo tudi veliko novih prijateljev. Trud na vajah je poplačan, ko
dobimo velik aplavz na božičnem in letnem koncertu. — MARKO ŠOPAR, 4. D
Orkester obiskujem že od prvega letnika in svoje vtise lahko strnem v enem samem stavku: »Biti član Drug’
orkestra je zakon!« Drug’ orkester je nekaj več kot le igranje na inštrumente, pri obiskovanju orkestra spoznaš
nove ljudi in skleneš nova prijateljstva, sobotna jutra pa preživiš obkrožen s smehom in glasbo. Čeprav je včasih
težko vstati v soboto zjutraj, ko bi rad nadomestil izgubljene ure spanca, se na koncu vse izplača. Aplavz na
koncu koncerta, zadovoljni obrazi obiskovalcev in ponosen izraz na obrazu našega dirigenta – neprecenljivo.
— ŠPELA CELCAR, 3. D
Drug’ orkester je spoznavanje igranja glasbe vseh zvrsti z uporabo inštrumentov, ki so ti na voljo. Tako
na vsaki vaji spoznaš nove priredbe skladb in nove načine igranja inštrumentov. Vzdušje na koncertih
je vedno zelo entuziastično, kar ti da nov zagon in motivacijo. Vaje so večinoma sproščene, kar pa se za
sobotne dopoldneve tudi spodobi. Kot član takšnega orkestra si del pestre, razgibane in vedno šaljive
družbe, polne dogodkov, ki se jih kasneje z veseljem spominjaš. —
MINEA ŠUĆUR, 4. F
MLADINSKI ZBOR
L
Viljem Babič, prof.,
mentor
22
etošnje šolsko leto smo člani Mladinskega
pevskega zbora II. gimnazije pričeli z obujanjem spominov. Uživali smo ob poslušanju koncerta v Kazinski dvorani, ki smo ga maja odlično odpeli. Po zasluženih počitnicah smo bili takoj
pripravljeni na novo pevsko sezono. Pričeli smo
z avdicijami za nove člane. Novo šolsko leto vedno prinese nekaj novega in tudi to je prineslo v
naš zbor valove svežine. Sprejeli smo namreč veliko novih pevcev, trenutno nas v zboru prepeva
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
49 pevskih entuziastov, ki pridno obiskujemo popoldanske ponedeljkove vaje. Letošnja novost je
Dekliška pevska zasedba, ki se je prvič predstavila
na tradicionalnih novoletnih koncertih na Drugi.
Trenutno pridno postavljamo novi program in
se pripravljamo za zborovsko tekmovanje marca v Pragi. In tako zazrti v prihodnost, kjer nas
poleg Prage čaka še veliko pomembnih nastopov
in gostovanj, že nestrpno pričakujemo vas, dragi
osnovnošolci, da se nam pridružite.
EKOSKUPINA
E
Sanja Cvar,
univ. dipl. inž.,
mentorica
koskupina II. gimnazije Maribor deluje že več
kot dvajset let. Kot prva slovenska gimnazija
smo se vključili v mednarodni projekt Ekošola kot
način življenja, ki s svojimi akcijami povezuje veliko osnovnih in srednjih šol v Sloveniji in Evropi.
Temelj je aktivno udejstvovanje dijakov na tradicionalnih akcijah in v aktualnih projektih, s katerimi spodbujamo odgovoren odnos do okolja.
Šolska VRTilnica je projekt, ki smo se ga lotili, ker se zavedamo, kako pomembno je ohranjati
pestrost kulturnih rastlin. V delavnicah Od semena do semena se učimo trajnostnega vrtnarjenja,
ustvarili smo šolsko gredo po načelih permakulture in z našimi pridelki si lahko od pomladi do jeseni popestrimo malico.
Tradicionalna je dobrodelna akcija ob 4. oktobru – svetovnem dnevu živali. Zbiramo prostovoljne prispevke in odeje za zapuščene živali,
obiščemo Zavetišče za živali Maribor in predamo donacijo. Z akcijo Zeleni bicikel spodbujamo
prihod v šolo na okolju prijazen način: peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Posvojili smo Pekrski
potok je akcija, v kateri opravimo kemijsko in
biološko analizo ter ocenimo kakovost vode v
Pekrskem potoku. Organiziramo tudi kuharske
delavnice Zdravo z Drugo, na katerih pripravljamo
zdravo hrano iz svežih sestavin, ki so ob nakupu v
minimalni količini embalaže. V prednovoletnem
času pečemo pecivo, ki je namenjeno prodaji na
dobrodelnem sejmu. Organiziramo še druge delavnice in omogočamo raziskovalno delo.
Aktivni smo v mednarodnem projektu
Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC),
kjer mladi iz sedmih alpskih držav razpravljajo o ekoloških problemih in ekonomskem razvoju
alpskega prostora. Vsako leto srečanje organizira ena izmed sodelujočih šol in naši dijaki, odlični debaterji, imajo vedno vidno vlogo pri delu
parlamenta.
Ekoskupino Druge gimnazije sem spoznala lani, ko sem se udeležila predavanja v okviru Šolske VRTilnice,
kjer smo ob koncu projekta na dvorišču Druge izkopali in zasadili vrt. Ideja se mi je zdela fantastična. To
me je tako pritegnilo, da sem napisala tudi raziskovalno nalogo. —
PIA BERGLEZ, 2. E
Bi radi vsaj delno občutili, kako živijo politiki, pri tem pa spoznali kakšno postavno mladenko/postavnega
mladeniča, se za en teden preselili v katero od idiličnih alpskih mestec (Chamonix, Vaduz, Sonthofen, Trogen ...)
in se pri vsem tem še zelo zabavali? Potem se preprosto morate prijaviti za delegacijo II. gimnazije na YPAC-u
(Youth Parlament of Alpine Convention – Mladinski parlament Alpske konvencije). —
JURE DVORŠAK, 3. B
LIKOVNA DELAVNICA
Natalija
R. Črnčec, prof.,
mentorica
L
ikovna delavnica je skupnost mladih ustvarjalcev. Njen bistveni namen je razvijanje posameznikove ustvarjalnosti, doživljanja in razumevanja likovne umetnosti ter ukvarjanje s sodobnimi likovnimi praksami. Dijaki se v delavnici srečajo s praktičnim likovnim ustvarjanjem in izražanjem. Uporabljajo različne materiale, orodja in postopke, s katerimi spoznavajo, doživljajo, razumejo in vrednotijo likovni svet ter svoja likovna dela
predstavljajo na likovnih razstavah. V letošnjem
letu raziskujemo različne likovne prakse in pristope s poudarkom na slikovni ploskvi in prostorski
sliki. Tako smo se seznanili z zakonitostmi prostorskega križa, vrst prostorov in likovnega prostora. Izvajamo različne likovne naloge, pri katerih nas zanima prikaz prostora na slikovni ploskvi
(konceptualna, osna, ukrivljena, linearna, svetlobna perspektiva (chiaroscuro), atmosferska in barvna perspektiva) ter gradnja slike v prostoru (instalacija). Sodelujemo z različnimi ustanovami
(Umetnostno galerijo Maribor, Pekarno Magdalenske
mreže, Pedagoško fakulteto, ZPM …), realizirali pa
smo tudi zanimivo likovno delavnico preoblikovanja oblek iz jeansa s podjetjem s. Oliver.
Likovna delavnica je krasen kraj za izražanje (in basanje z napolitankami). Za vsakega se nekaj najde,
saj obravnavamo zelo različne teme. Pod vodstvom prof. Natalije Črnčec lahko vsak teden preživite dve
uri sproščenega ustvarjanja. Če imaš veselje do risanja, slikanja, preoblikovanja svojih kavbojk in jedenja
napolitank, je to krožek zate. —
LARA & TIA VEINGERL
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
23
FESTIVAL POMLADI –
SPRING FESTIVAL
Toni Klis, prof.,
koordinator
festivala
F
estival je eden od vsakoletnih vrhuncev mednarodnega dogajanja na Drugi. Sestavlja ga
pet pomladnih dni ustvarjanja v delavnicah, obiskovanja kulturnih prireditev, izletov, seveda pa
tudi brez zabave ne gre. Na festivalu vsako leto
sodeluje okoli 160 dijakov (tako gostov kot domačih), ki prihajajo iz več kot 10 različnih držav.
Gostili smo že dijake iz Slovenije, Hrvaške, Srbije,
Makedonije, Italije, Poljske, Slovaške, BiH, Indije,
Španije, Švedske, Izraela, Rusije ... Dijake gostijo
dijaki II. gimnazije Maribor, ki se prav tako udeležujejo programa, delavnic, prireditev in večernih
kulturnih dogodkov na šoli ter izven nje. Cilji festivala so: spoznavanje in sprejemanje drugačnosti,
preseganje stereotipov in predsodkov, spodbujanje
dijaške ustvarjalnosti, razvijanje jezikovnih kompetenc in kvalitetno ter usmerjeno preživljanje
prostega časa. Festival se začne z otvoritvijo, na
kateri se gostujoče šole predstavijo. Nadaljuje se v
dvodnevnih delavnicah, kjer dijaki skupaj ustvarjajo in se na ta način spoznavajo ter hkrati presegajo
osebne in kulturne razlike. Na zaključni prireditvi
se prikažejo rezultati dela v delavnicah oz. končni izdelki. Spring festival je izjemna priložnost preseganja kulturnih in nacionalnih razlik ter prikaza ustvarjalnega potenciala mladih, ki vedno znova iskreno navduši nove in nove generacije dijakov,
tako naših kot tujih.
KONFUCIJSKA UČILNICA
NA II. GIMNAZIJI MARIBOR
mag.
Ivan Lorenčič,
ravnatelj
24
M
aja 2013 je bila s pomočjo Konfucijskega inštituta iz Ljubljane odprta Konfucijska učilnica na II. gimnaziji Maribor. Namen učilnice je
vzpodbujanje učenja kitajščine in spoznavanja kitajske kulture. Delo kitajske učilnice financira
Državni urad za kitajski jezik – Hanban.
V okviru Konfucijske učilnice že drugo leto poteka učenje kitajščine s pomočjo kitajskih učiteljic,
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
gostovali pa so tudi odlični kitajski umetniki. V začetku februarja 2014 so v organizaciji Konfucijske
učilnice potekali prvi kitajski dnevi. Delavnice
kaligrafije, priprave kitajske hrane in razstava
Kitajska na Drugi – Druga na Kitajskem ter praznovanje kitajskega novega leta v znamenju konja
so prinesli seznanitev z nadvse bogato in precej
drugačno kulturo.
IZMENJAVA Z INDIJO
Barbara
Bedenik, prof.,
mentorica
P
o OIV-tednu in maturantskih izletih (23. 9.–
3.10. 2014) se je skupina 6 dijakinj odpravila indijski pustolovščini naproti. V ekipi so bile
same maturantke: Saša Brdnik, Jana Verčič, Anja
Berčič, Mija Primec, Maša Mikić in Urška Butolen.
Enajstdnevno potovanje smo pričele s štirimi letališči in do Ahmedabada potovale ves dan. Naši
gostitelji prihajajo iz devetmilijonskega mesta
Ahmedabada, iz zahodne indijske države Gujarat.
Na zasebni šoli Adani Vidya Mandir so nas praznično in spoštljivo sprejeli učenci, direktor izobraževanja dr. Bhadrayu Vachhrajani in ravnateljica Raji Jayaprasad. Oba, tako ravnateljica
kot direktor, sta nas povabila domov na večerjo.
Program izmenjave je vodila Shubhangi Raajput,
profesorica kemije, ki je bila v aprilu na II. gimnaziji.
Ogledali smo si znamenitosti mesta, nato pa
smo se z vlakom odpravile na štiridnevno potovanje. Spoznale smo fundacijo Adani, obiskale pristanišče, elektrarno in rafinerijo olja v Mundri.
Lastnik je gospod Gautam Adani, tretji najbogatejši Indijec. Razsežnosti njegove lastnine so bile za
nas nepredstavljive.
Ob večerih smo plesale na devetdnevnem
Navratri festivalu. Naše gostiteljice so nas naučile
ples garba, ki se pleše v krogih do pozne noči. Gre
za dinamičen, pisan in poskočen ples. Lepo je videti plesati dekleta in fante, otroke in starke.
Obiskale smo veliko šol. Šolanje v zasebni
osnovni šoli je v Indiji pogoj za verodostojno življenje. Javna šola, ki smo jo nenačrtovano
obiskale, v ničemer ni spominjala na vzgojno-izobraževalno ustanovo. Ob ribiški vasici je za otroke
pomenila le revno zatočišče pred vročino. Ob odhodu smo v Ahmedabadu pustile 43 °C.
Na šolskih delavnicah so nam spretne učenke narisale vzorce mehendri na dlani in stopala. Ženske si jih rišejo ob praznikih in porokah.
Dekleta so se na hodnikih naučila preprostih vzorcev rangoli. Indijci tako krasijo tla s semeni, barvnim prahom in rižem.
Mija (4. b) je zabeležila nekaj iskrivih trenutkov: »Zagotovo si bom najbolj zapomnila gostoljubnost in iskreno prijaznost, ki so nam jo izkazovali.
Navdušile so me adrenalinske vožnje z rikšami, jahanje kamel ob sončnem zahodu na obali ter banane, ki
se kar precej razlikujejo od naših. Dobra preizkušnja
prilagodljivosti sta bili nočni vožnji z vlakom. Ko se
odpravljaš spat, upaš, da svojega ležišča ne boš delil
s ščurki. Nepojmljiv se zdi tudi izjemen kontrast med
bogastvom in revščino. Spoznala sem, kako malo je
potrebno, da nekoga osrečiš – moj nasmeh in pozdrav
skozi šipo avtobusa sta bila dovolj, da se je na obrazih
mimoidočih razlezel širok nasmešek. Mnogo je spominov, novega znanja in vtisov, ki sem jih prinesla s seboj v Slovenijo. Nekaj je gotovo – iz Indije sem prišla
bogatejša za mnoge življenjske izkušnje in spoznanja,
ki jih ne nudi nobena knjiga, televizijska oddaja ali katerikoli drug sodoben medij.«
IZMENJAVA Z ITALIJO
Peter
Cigrovski, prof.,
mentor
26
II.
gimnazija Maribor in italijanska naravoslovna gimnazija Liceo Scientifico Banfi
že kar nekaj let uspešno organizirata izmenjavo.
Tokrat so izmenjavo prevzeli učitelji angleščine in
jo »posvojili« kot svojo, angleško izmenjavo. Je že
res, da ne gre za angleško šolo, je pa jezik sporazumevanja angleščina in dijaki, ki se izmenjave udeležijo, morajo angleščino intenzivno uporabljati.
Svoje italijanske kolege smo že obiskali oktobra,
obisk pa pričakujemo v času Spring festivala aprila 2015.
Ni treba poudarjati, da Italijani za nas lepo skrbijo, saj so znani kot gostoljuben narod. Poleg gostoljubnosti pa so italijanski kolegi pripravili za
nas razgiban program: strogi center italijanske (in
seveda tudi svetovne) modne prestolnice smo si lahko ogledali večkrat; enkrat s šolo, drugič pa s svojimi dijaki – gostitelji v prostem času. Ogledali smo
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
si svetovno znano operno hišo La Scalla. Imeli
smo srečo: La Scallin orkester je imel pravkar vajo
in umetnike smo lahko poslušali pri delu. Sledil
je še bežen obisk gradu Castel Vecchio in Doumo
di Milan. Peljali smo se tudi na ogled čudovitih
Boromejskih otokov, ki so še danes v zasebni lasti
plemiške družine in pričajo o luksuznemu življenju, ki so ga italijanski plemiči nekoč imeli. Šli smo
tudi na tipično italijansko tržnico ter iskali skriti
zaklad v bližnjem mestu Monza, sicer bolj znanem
po tekmovanju iz formule 1.
Vsekakor menim, da je tudi tokrat naša italijanska izmenjava dobro uspela; dijaki so dobili vpogled v italijansko kulturo in njihov družinski
vsakdan; nenehno smo uporabljali angleščino in
jo še dodatno izbrusili ter seveda – ustvarili smo
nova prijateljstva, ki jih bomo aprila še dodatno
utrdili.
IZMENJAVA S FRANCIJO
Karmen
Kaučič, prof.,
mentorica
II.
gimnazija Maribor se je pred dvanajstimi leti pobratila s francosko gimnazijo
Jacques Cartier iz Saint Maloja. V tem času je bilo
organiziranih veliko slovensko-francoskih izmenjav. To pomeni, da so francoski dijaki nastanjeni
pri slovenskih družinah približno teden dni. Ko pa
gremo mi v Francijo, se vloge zamenjajo. Med dijaki se spletejo posebne vezi, prijateljstva, ki jih nato
gojijo tudi prek spletnih omrežij in v živo.
Poudariti je treba, da si vedno na poti v
Francijo ogledamo še številne znamenitosti, kraje in pokrajine (Strasbourg, Pariz, Saint Malo, Mont
Saint Michel, Bretanijo, Normandijo, Chamonix).
Tako poskrbimo za pester in medpredmetno bogat
program. Ta enkratna doživetja nam vsem dolgo
ostanejo v spominu. Res je nepozabno, zato prav
lepo vabljeni vsi, ki bi se nam želeli pridružiti!
IZMENJAVA S KITAJSKO
Toni Klis, prof.,
mentor
V
zadnjem tednu septembra in začetku oktobra smo na šoli za slab teden gostili 18 dijakov in 2 učitelja srednje šole Nantong First Middle
School, ki se nahaja v mestu Nantong v bližini
Šanghaja. Dijaki so stanovali pri družinah naših
dijakov; enako bo tudi, ko bodo naši dijaki odpotovali na Kitajsko. Gostom smo razkazali Maribor,
Ljubljano, Bled, Piran, Postojnsko jamo, sodelovali so v etnoloških in folklornih delavnicah, s čimer
smo jim želeli kar najbolj približati Slovenijo, naše
ljudi in kulturo. Gosti so bili navdušeni predvsem
nad naravo, zelenjem v mestih, majhnostjo in dostopnostjo vsega (Nantong ima več prebivalcev kot
vsa Slovenija), še posebej pa niso mogli verjeti, da
pri nas lahko pijemo vodo iz pipe. Nasprotno pričakovanjem se tudi nad našo hrano niso pritoževali. Naši dijaki bodo kitajskim obisk vrnili v aprilu 2015.
IZMENJAVA Z NEMČIJO
Alenka
Novak, prof.,
mentorica
II.
gimnazija Maribor že enajst let zapored organizira izmenjavo dijakov z moderno Marion-Dönhoff gimnazijo v Möllnu.
Mestece Mölln je znano po nemškem šaljivcu Tillu
Eulenspieglu in leži v deželi Schleswig-Holstein
na severu Nemčije, približno 50 km od Baltskega
morja in 40 km od Hamburga. Cilji izmenjave so spoznavanje drugih kultur, znamenitosti
(Hamburg, Lübeck, Ostsee, Berlin ...) in tam živečih
ljudi, sklepanje novih prijateljstev in nenazadnje
izpopolnjevanje znanja tujega jezika. Izmenjava
poteka vsako drugo leto. Tako bodo dijaki tudi v
letu 2015/16 imeli možnost prijave nanjo.
Dijaki stanujejo pri gostiteljski družini, ki jim
nudi vso oskrbo. Do sedaj smo zaprosili tudi za finančno podporo nemške vlade, ki je znašala med
65 in 90 evri na dijaka.
IZMENJAVA S SRBIJO
Petra Čeh, prof.,
mentorica
T
radicionalna izmenjava s srbsko gimnazijo
Kruševac poteka že od leta 2003 na pobudo
profesorja in organizatorja izmenjave Saše Mikića.
Kot vsako leto je tudi tokrat ponudila pestro dogajanje, s katerim so dijaki spoznavali obe deželi, kulturne razlike in podobnosti. Prav tako smo
se oboji zelo zabavali ob odkrivanju stereotipov, ki
jih imamo drug o drugem – mi na primer o tem, da
popijemo preveč kave in pojemo ogromne količine zelenjave. Namen izmenjave je tudi pristna komunikacija, ki poteka med dijaki, ter nova prijateljstva, ki se spletejo tako močno, da ob odhodu
gostov preteče nemalo solza. Naši dijaki so srbske gostili v svojih domovih, dejavnosti so potekale ves teden; v nedeljo so dijaki po lastnem izboru razvajali goste, v ponedeljek so spoznali šolo ter
glavne značilnosti Slovenije in Maribora, v naslednjih dneh smo imeli izlet od Ljubljane (tudi ogled
Parlamenta), Postojnske jame do Pirana. Gostje
so imeli v četrtek možnost obiskati tudi pouk in
predmete po lastni izbiri. Izmenjava se je končala uspešno, ob koncu smo bili zadovoljni prav vsi,
gostje pa so nam še nekaj dni za tem pošiljali fotografije in zahvale.
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
27
VTIS PRVOŠOLCEV
PO PRVIH PETIH MESECIH
KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O II. GIMNAZIJI
PO PETIH MESECIH ŠOLANJA NA NJEJ?
ff Težka šola je, brez dvoma, ampak ko si enkrat »not«, vsak
padec pomeni nov začetek.
ff II. gimnazija je najboljša šola, ki bi jo lahko izbral. Učitelji
so super – komunikativni, prijazni, večina jih dobro
razlaga snov in vedno so pripravljeni pomagati. Sošolci pa
so itak najboljši.
ff Zdi se mi, da je šola res zelo prijazna dijakom. Profesorji
so razumevajoči tudi do drugih obveznosti dijakov in nam
poskušajo čim bolj olajšati učenje, tako da se nam ni treba le
učiti. Na šoli je tudi sproščeno vzdušje, kar mi je zelo všeč.
ff Super, izpolnila je vsa moja pričakovanja.
ff Menim, da sem se pravilno odločil in ujel ritem šole.
Učenja je le nekoliko več kot v osnovni šoli. Učitelji so
sedaj profesorji in so večinoma zelo prijazni in dobro
predavajo snov.
ff Tu je prijazno okolje. Všeč mi je, da sem se zelo hitro
prilagodila sistemu. Profesorji so v veliki večini zelo dobri.
ff Zdi se mi, da je šola natanko takšna, kot se predstavlja –
uglajena, s prijaznimi profesorji, nauči te veliko, postane
tvoj drugi dom. Šolanje na II. gimnaziji mi je v užitek, še
posebej v družbi prijateljev.
ff Na Drugi dobiš poleg odličnega faktografskega znanja tudi
praktično in življenjsko znanje. Lahko se vključiš v katero
koli od številnih dejavnosti in se v njej najdeš.
ff Mislim, da ponuja veliko priložnosti, da se lahko izkažeš
na mnogih področjih. Šola pa mi je kot zgradba zelo všeč,
ker je svetla in prostorna.
ff Šola je SVETOVNA! Pravični profesorji, dobri sošolci in
totalna organiziranost.
ff Toliko kolikor obožujem Drugo, jo tudi sovražim.
Zadnja beseda je seveda premočna, a je to bolj kot ne
odraz moje nejevolje, ker sem prelena. In kljub mojemu
prvemu stavku svoje odločitve o srednji šoli nikoli ne bi
spremenila. Druga je zakon!
ff Ni mi žal, da sem se odločila priti v Maribor na II.
gimnazijo, čeprav bi lahko šla na vsaj 3 druge gimnazije,
ki so bližje mojemu domu. Ponuja odlično izobrazbo,
profesorji so bolj ali manj super in so dobri pri podajanju
snovi, ogromno je izvenšolskih dejavnosti in veliko
ekskurzij, ki so dobro organizirane.
ff Zelo sem zadovoljen.
ff Nad šolo sem iskreno navdušena, saj je zelo očitno, da se
zaposleni zelo trudijo za nas dijake. Pričarajo nam odlično
vzdušje, omogočajo različne dejavnosti in se nam tudi
prilagajajo. Šola je super kul!
28
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
KAKŠNA JE BILA ZATE SPREMEMBA
MED OSNOVNO ŠOLO IN GIMNAZIJO?
ff Velika. OŠ, ki sem jo obiskovala, je bil vrtec za starejše
otroke. Strah me je bilo, kot je najbrž tudi tebe. Strah je
zaman, Druga je zakon.
ff Moram priznati, da me je bilo srednje šole kar strah.
Predvsem me je skrbelo, kakšne bodo moje ocene in kakšni
bodo sošolci, vendar so bile vse skrbi zaman.
ff Dobil sem najboljše sošolce, ocene pa so odlične. Najhujši
je začetek, vendar ko se navadiš na šolo, vse lepo steče.
ff Največja razlika je, vsaj zame, v predavanju profesorjev,
kar se na začetku zdi precej nenavadno, ko se navadiš, pa je
super. Seveda se je treba tudi več učiti, kar pa ne pomeni,
da to delam od jutra do večera. Pomembno je, da se snovi
ne »napiflaš«, saj si veliko več zapomniš, če se učiš logično.
ff Dokaj velika, predvsem kar se tiče delovnih navad.
ff Gimnazija je bolje opremljena (interaktivne table), nekaterih
sprememb pri pouku se je bilo treba privaditi (iz predavanja
snovi moram sam določiti pomembnost).
ff Ni velike spremembe, učiti se moraš vsepovsod.
ff Sprememba je bila velika, ne pa dramatična. Zagotovo
se mi zdi, da je več snovi ter več časa, ki ga porabim za
usvojitev te.
ff Res je, da se je treba nekoliko več učiti, vendar sem pred
testi veliko bolj sproščena kot v OŠ, ker me ne skrbi za vpis
na SŠ.
ff Sprememba je dokaj očitna, vendar se sčasoma navadiš.
Sama sem imela izjemno »domotožje« po OŠ, vendar zdaj ne
bi šla več nazaj za nič na svetu.
ff Preskok ni prevelik. Mogoče se zdaj moram malo bolj učiti
in nikakor ti ne znese »piflanje«.
ff Zelo velika (večinoma v učenju), ampak se mi zdi, da sem se
navadil.
ff Zelo pozitivna. Nekoliko več je učenja, je pa zato veliko
bolj zanimivo.
ff Znanje je veliko bolj obširno in poglobljeno, šola je zaradi
tega tudi težja, a se splača vpisati na njo.
ff Profesorji so veliko bolj razgledani kot v osnovni šoli.
KAJ MENIŠ O DIJAKIH NA II. GIMNAZIJI?
So kul, zelo raznoliki. Starejši dijaki pa so polni nasvetov.
ff Vidi se, da ob vstopu na Drugo vstopiš med inteligentnejše
ljudi, ki sicer marsikdaj brezglavo izgubijo svojo torbo,
medtem ko gredo v Špar na malico, posedajo ob kavnih
avtomatih, se (pomotoma) izgubijo med urami matematike,
ampak je vsak na svoj način poseben, edinstven.
ff Dijaki so super, z vsemi se razumemo.
ff
Starejši dijaki so zelo prijazni, tudi pripravljeni pomagati, če
jih zanjo prosiš. Velika razlika je v številu dijakov, to se mi zdi
dobro, saj se lahko družiš, s komer koli želiš.
ff So zelo prijazni. S sošolci se dobro razumemo.
ff Prve tedne te jih je mogoče malo strah, saj vse zelo opazujejo.
Čez nekaj časa se jih navadiš in za nekatere sploh ne veš, da
obstajajo.
ff Dijaki so kultivirani in sovpadajo z dobrim in spoštljivim
ugledom II. gimnazije. Kljub starostnim razlikam so vedno
pripravljeni pomagati drugim drugogimnazijcem.
ff So prijazni in odprti ljudje. Če te kaj zanima, ti bodo z veseljem
pomagali. Svojega življenja ne posvečajo zgolj učenju, temveč
tudi življenjskim interesom. Sam se lahko odločiš, kaj želiš.
ff Zmeraj pripravljeni pomagati. Brez besed, v pozitivnem
smislu.
ff So zelo mirni (večino časa), strpni in spoštljivi.
ff Zelo so prijazni in pripravljeni pomagati, če le vprašaš za
pomoč.
ff Dijaki so prijazni, zanesljivi in zagnani. Fantje pa so itak top.
ff Všeč mi je, da se mi ne posmehujejo, če hodim po šoli z
zvezkom pred nosom.
ff Ni jim problem posoditi zapiskov ali pomagati pri učenju.
ff Najdeš vsakovrstne ljudi in tako tudi pravo družbo zase.
ff Z razredom je treba imeti srečo.
ff Zagotovo boš našel nekoga tako čudnega, kot si ti.
ff
IMAŠ KAKŠEN NASVET ZA BODOČE FAZANE?
Najtežje je priti na Drugo.
ff Ne se bati, vsi smo na istem. Po prvih testih in spraševanjih so
tudi profesorji bolj sproščeni. Padel si zato, da se pobereš.
ff
Če je mogoče (če se vam da), delajte sproti, če ne pa morate pač
zadnji teden več delati, ampak ni težko. Verjemite, najtežje je
priti na Drugo, potem pa ni težko.
ff Koristno je, če med vikendom vsaj malo preletiš snov
prejšnjega tedna, saj veliko lažje slediš razlagi profesorjev, pa
tudi v sprotnem spraševanju se dobro odrežeš.
ff Priporočam sprotno učenje in ne kampanjsko.
ff Če imaš željo po boljšem, novem in te ni strah novih izkušenj,
se vpiši na Drugo. Odvečne skrbi o veliki količini učenja so
nepotrebne, saj je učenja le nekoliko več kot v osnovni šoli.
ff Na dan krsta imejte na sebi veliko oblačil. Nikar kulturno ne
stradajte.
ff Svetujem, da naj se gimnazije veselijo, jo sprejmejo takšno,
kot je, in tukaj preživijo najboljša možna 4 leta.
ff Če se ne znajdeš takoj, ne skrbi! II. gimnazija te bo hitro
sprejela v svoje vrste. Tudi gimnazijci so ti vedno pripravljeni
pomagati. Tudi če ne veš, kaj točno te najbolj veseli, boš to
odkril na Drugi in se hitro vključil.
ff Bodi sproščen in predvsem bodi to, kar si! Prav to ti omogoča
II. gimnazija, biti drugačen in unikaten – to je čar! Verjemi vase
in sledi toku, ki te vodi!
ff Prinesite mleko za fazaniranje, toplo se oblecite in učite se ter
poskusite čim več opraviti čim hitreje.
ff Fazani, bodite polni energije! Ko padete, se še hitreje poberite
in sledite toku Druge, ki vas bo popeljal v najlepša leta vašega
življenja!
ff IŠ-ure opravi čimprej, pa tudi stare teste si priskrbi.
ff Ne se ustrašiti, sploh ni grozno. Uživajte v osnovni šoli, ko
ste doma že ob dveh, od septembra dalje boste ob šestih. Se
vidimo!
ff
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
29
VTISI IN NASVETI
ČETRTIH LETNIKOV
KAJ MENIŠ O II. GIMNAZIJI PO ŠTIRIH LETIH ŠOLANJA?
Šola je najbrž takšna kot večina ostalih, včasih zelo težka,
včasih manj. Družba, vzdušje in odnosi z dijaki in profesorji pa
lahko včasih popravijo tudi kakšno slabo izkušnjo.
ff Ni mi žal, da sem se vpisala na Drugo. Če bi se odločala še
enkrat, bi izbrala isto. Dala mi je ogromno znanja.
ff Dobra šola, vendar težka.
ff Zahtevna šola, vendar omogoča razvoj sposobnosti dijakov
na ogromno področjih.
ff Druga gimnazija je šola, ki te nauči več kot samo snov, ki je
v učnem načrtu. Nauči te sodelovanja z ljudmi, odgovornosti in
ostalih stvari, ki so pomembne za življenje. Čeprav je šola kar
težka, se splača potrpeti.
ff Menim, da sem se dosti naučila pri vseh predmetih, saj
profesorji snov razlagajo dokaj obširno.
ff Šola je definitivno ena najtežjih, vendar se da vse uspešno
opraviti (z odličnim uspehom) in je hkrati dobra priprava za
življenje.
ff Šola je zelo zahtevna, vendar ti pomaga pri sprejemanju
življenjskih odločitev. Zelo hitro ugotoviš, kaj ti leži in kaj ne.
ff Vsak teden se rajši vračam, torej menim, da je nekaj
najboljšega.
ff Šola, ki ti ponuja največ možnosti za življenje v Sloveniji.
Najbolj kompetitivno okolje, v katerem se kadarkoli bil(a).
ff Veliko novih znanj, nov pogled na svet, združevanje
drugačnih ljudi, veliko novih aktivnosti … vse to združuje Druga!
ff Šola, ki ti da veliko znanja, nove poglede na svet, razum,
predvsem pa združevanje ljudi z različnimi interesi.
ff
KAJ TI BO NAJBOLJ OSTALO V SPOMINU?
Maturantska ekskurzija, upam, da tudi maturantski ples.
ff Končni izleti, razred.
ff Medšolske izmenjave dijakov.
ff Zagotovo mi bo najbolj v spominu ostal moj razred in vsi
dogodki, povezani z njim, saj smo v teh 4 letih preživeli veliko
zanimivega.
ff Končne ekskurzije in maturantski izlet.
ff Najbolj so mi v spominu ostali OIV-tedni in maturantska
ekskurzija.
ff V spominu mi bodo ostali organizirani dogodki na šoli –
Kulturni maraton, Back in time ...
ff Omarice, vaje pri kemiji in biologiji.
ff Kostanjevi pikniki, božični dogodki, obšolske dejavnosti …
ff Učne ure, profesorji, smejanje, spoznavanje novih ljudi in
znanj, odnosi s profesorji in sošolci … predvsem pa sklenjena
prijateljstva in maturantski izlet.
ff Genialna ekskurzija v Francijo v 2. letniku, kjer smo imeli
po 8 ur prostega časa na dan in kjer smo res uživali.
ff Najbolj mi je ostal v spominu 1. šolski dan. Bilo je resnično
nepozabno. Domov sem odšla prestrašena, v kaj sem se podala
in kakšni ljudje so tukaj. Veliko se od takrat ni spremenilo.
ff Druženje med odmori.
ff Ekskurzija v Piran – zmagali smo na tekmovanju za
najboljšo eko šolsko spletno stran.
ff Izmenjave in izleti.
ff
TVOJI NASVETI BODOČIM PRVOŠOLCEM
Ne se sekirati (zaradi ocen). Učite se sproti.
ff Ne ugovarjajte profesorjem, držite skupaj in
najpomembneje: ne obupajte, tudi če izgleda, da je vse
končano (vse se da rešiti).
ff Moj nasvet je, da naj delajo sproti vse domače naloge in da
se naj sproti učijo.
ff Pridobite si status športnika, umetnika … skratka,
ugodnosti.
ff Učitelji so vsako leto prijaznejši. Poskušaj se učiti in delati
sproti (tudi mi še ne znamo).
ff Ne bodite egoisti.
ff Delajte sproti, predvsem IŠ-ure opravite čim prej!
ff Ne se bati! Nova izkušnja, ki ti bo dala veliko novih znanj (ne
le na šolskem področju); pripravite se na veliko odrekanj in učenja.
ff Uživajte vsa štiri leta na šoli in kljub trdemu delu se najde
čas za sprostitev in lenarjenje. Pripravite se predvsem na
Extreme survival v mesecu maju.
ff Določite svoje želje in koliko ste pripravljeni vložiti vanje.
Organizacija in delavnost sta ključ do vsega, morate pa si to
resnično želeti in se občasno tudi spomniti svojih ciljev.
ff
KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O PROFESORJIH?
Niso tako hudi, kot se zdi na začetku.
ff Razumevajoči in prijazni (v večini).
ff Nekateri so prezahtevni, vendar v večini zelo razumevajoči in
poleg resnega dela pripravljeni tudi na šaljive trenutke.
ff Kot povsod. Nekateri zelo dobri, pravični, razumevajoči,
drugi pač manj. Čisto odvisno od posameznika, v splošnem pa
velikokrat pripravljeni pomagati.
ff Profesorji so pripravljeni pomagati pri dodatni razlagi.
ff Zahtevajo veliko znanja; prilagodljivi glede testov in
spraševanj.
ff Nekateri prestrogi zahtevajo snov, ki jim je ne bi bilo treba.
Nekateri ravno prav strogi, da nekaj dejansko odneseš. Večinoma
prijazni, razumevajoči, se trudijo, da bi bili čim boljši.
ff Profesorji so super, če delaš sproti, je vse OK.
ff Profesorji so takšni kot na vsaki šoli. Nekateri prijazni, drugi
ne (čeprav se lahko to zdi le tebi), nekateri so starokopitni, nekateri
moderni (powerpointi, računalnik …). Po večini so korektni.
ff Z njimi se da vse dogovoriti.
ff
30
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
ZANIMALO VAS JE ...
BOREC VAM ODGOVARJA
Med osnovnošolci smo povprašali, kaj jih pravzaprav sploh zanima o
šoli, na katero se želijo vpisati. In jim zagotovili, da bodo ob prihodu na
informativni dan odgovore na svoja vprašanja prejeli v našem Borcu.
So profesorji strogi?
Ob tem vprašanju se lahko samo nasmejem.
Če se odločiš priti na Drugo, boš ob naših profesorjih spoznal, da so kakor vsi mi le ljudje, ki tudi
sami ne trpijo strogosti in čiste tišine. Tudi oni se
radi kdaj nasmejejo ali z veseljem spravijo nas v
smeh. Nam poklonijo kakšno prosto uro … Seveda
pa ima vse svoje meje, če jo dijaki prestopimo, potem tudi oni stopijo na strogo stran, kar je dokaj
logično in normalno. Ampak načeloma so naši
profesorji zelo pozitivno, prijazno in sproščeno
nabiti osebki!
Ali so dijaki višjih letnikov vzvišeni
nad fazani?
Odvisno. Zna se zgoditi, da bo v kantini vrsta
pred tabo kar naenkrat postala večja. Možno pa je
seveda tudi, da te bo kdo z izgubljene poti pripeljal
do prave učilnice, ti dal kakšen star test ali kakšno
koristno informacijo. Razumeti pa moraš, da za
pridobitev mesta na Drugi ni dovolj samo vpis.
Je krst fazanov na Drugi res tako zelo
hud, kot govorijo nekateri?
Ljudje govorijo marsikaj! Jaz pa ti povem, da
to sploh ni tako hudo oz. to je tista stvar, ko z
veseljem še sam napihneš, kako je huda, dejansko pa v njej uživaš. Stvar je smešna in zabavna
za vas fazane kot za nas drugogimnazijce. Kot
fazan to pač moraš prestati in lahko si vesel,
saj je v prvem letniku to edini dogodek, ko bo
vsa šola vso svojo pozornost usmerila nate.
Ali je Druga res tako zelo težka šola?
Druga je šola, ki ima gimnazijski program kakor vse gimnazije in nič kaj drugačnega in težjega.
Mogoče je res dejstvo, da se med profesorji ustvarja neko pričakovanje tvojega globokega predznanja in zasidranih korenin, kar v tebi ob spoznanju,
da imaš mogoče kakšne luknjice, vzbudi občutek
neznanja in težavnosti. Mogoče ti težavnost predstavlja tudi večja količina predmetov, kar pa mislim, da je z uvedbo devetletke že odpravljeno. Je
pa res, da je Druga šola, ki zahteva, da daš nekaj
od sebe.
Se na Drugi dogaja kaj zabavnega?
Na Drugi se ves čas dogaja. To je dejstvo št. 1,
ki si ga je treba zapomniti.
Za več informacij prelistaj par strani naprej ali
nazaj.
Ste v šoli lahko obuti?
Seveda. Tako urejenim deklicam ne bo treba več sezuvati čevljev, ki se tako dobro ujemajo
s torbico ali novimi hlačami. Fantje pa ne boste zapravljali tistih dragocenih minut, da se
preobujete, ko bo treba kam hitro odleteti; torej, v koš s copati in kupite si kakšne zanimive čevlje.
Kje lahko odložimo svoja oblačila ipd.?
V svoji omarici! Ja, prav ste slišali, vsak izmed
dijakov dobi svojo omarico. Vanjo lahko spraviš
vse, od učbenikov do oblačil, športne opreme, rolerjev … Če si manjše rasti, tudi sebe.
Odločite se pravilno!
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
31
Trg Miloša Zidanška 1
SI-2000 Maribor
T: +386 2 33 04 430
F: +386 2 33 04 440
[email protected]
www.druga.si
Ravnatelj
IVAN LORENČIČ
Pomočnica ravnatelja
MATEJA KRUMPAK
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
33
AKTIV BIOLOGOV
Stojijo: ALENKA PRAPOTNIK ZALAR, BERNARDA DEVETAK,
KATJA HOLNTHANER ZOREC
Sedita: VESNA HOJNIK, HELENA RIHTAR
AKTIV SLAVISTOV
Stojijo: ALENKA MIKLAVC, MAJA SAVORGNANI, MARIJA SAJKO,
NATAŠA PREGLAU BORKO
Sedijo: GORAZD BERANIČ SENEGAČNIK, GORDANA BANJANIN, DRAGO MEGLIČ,
BORIS SVETEL
34
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
AKTIV FIZIKOV IN UČITELJEV RAČUNALNIŠTVA
Stojijo: Sedita: MIRKO PEŠEC, MARKO JAGODIČ, LADISLAV HORVAT
PETER CRNJAC, GORAZD ŽIBERNA
AKTIV GERMANISTOV IN ROMANISTOV
Stojijo: ALENKA NOVAK, MIRJANA VUDLER,
MARY ELLEN RAMASIMANANA VIRTIČ
Sedijo: TANJA FAJMUT, KARMEN KAUČIČ, BARBARA KOVŠE
Manjkajo: NINA GAŠPARIČ, ZLATA NOVAK, NATAŠA LEŠNIK ŠTRAFELA,
MELITA PERKOVIČ
AKTIV KEMIKOV
Stojijo: SANJA CVAR, ZDENKA KEUC, LEONIDA SERDINŠEK GRIČNIK
Sedijo: ANITA MUSTAČ, DARJA KRAVANJA
AKTIV ANGLISTOV
Stojijo: ANDREJA GUNGL, JASNICA BOBIĆIĆ, POLONA VEHOVAR
Sedijo: EMIL PEČNIK, JASNA SUKIČ KRAJNC, ZLATA NOVAK,
PETER CIGROVSKI
Manjkata: NINA GAŠPARIČ, KLAVDIJA KREMPL
AKTIV MATEMATIKOV
Stojijo: JELKA VOGRINEC, DUŠANKA REISMAN, MOJCA PREMZL, ANA PUŠNIK
Sedijo: MATEJA FOŠNARIČ, VOJKO BRANTUŠA, TATJANA SIMONIČ,
BARBARA PEĆANAC
Manjka: POLONCA KRIŽANIČ
AKTIV ZGODOVINARJEV IN GEOGRAFOV
Stojijo: TAMARA MITHANS, VILI PODGORŠEK, RENATO KUZMAN,
VESNA VERVEGA, MATEJA KRUMPAK
Sedijo: ANTON KALIN, SAŠA MIKIĆ, TONI KLIS
Manjka: ANJA SOVIČ
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
35
AKTIV SOCIOLOGOV, FILOZOFOV, PSIHOLOGOV
IN EKONOMISTOV
Stojijo: BARBARA BEDENIK, LIDIJA KODRIN, MATEVŽ RUDL, JANINA CURK,
MAJA NEMŠAK
Sedijo: POLONA KIKER, TARA HORVAT, IRENA DOGŠA, TJAŠA LEPOŠA
AKTIV UMETNOSTNE IN GLASBENE VZGOJE
PETRA ČEH, VILJEM BABIČ, NATALIJA R. ČRNČEC
36
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
AKTIV ŠPORTNIH PEDAGOGOV
Stojijo: MATJAŽ VEHOVAR, MIRKO PETERMANEC, SIMONA KRAJNC,
DARIJ KOTNIK
Sedijo: BOJAN OGRINC, JURIJ ČOPI, TOMAŽ PETROVIČ
TEHNIČNO OSEBJE
Zgoraj: ALOJZ ŠENK, MOJCA ŠOBERNIK, JANI KANCLER
Sredina: TATJANA ZAGORANSKI, JOŽICA ŠENK
Spodaj: MIRAN GLINŠEK
RAZPOREDITEV PROSTOROV
II. NADSTROPJE
I. NADSTROPJE
PRITLIČJE
KLET
38
ODPRLI SMO MNOGO VRAT
PROGRAM INFORMATIVNEGA DNE
PETEK, 13. 2. 2015
09.00
/ 15.00 Skupni del – športna dvorana
10.00
/ 16.00 Predstavitev dejavnosti po šoli
10.30
/ 16.30 Predstavitev športnih oddelkov – učilnica 2L4
/ 16.30 Predstavitev oddelkov mednarodne mature – učilnica PL4
SOBOTA, 14. 2. 2015
09.00
Skupni del – športna dvorana
10.00
Predstavitev dejavnosti po šoli
10.30
Predstavitev športnih oddelkov – učilnica 2L4
10.30
Predstavitev oddelkov mednarodne mature – učilnica PL4
VSE INFORMACIJE o šoli in informativnem dnevu
najdete od 13. 2. 2014 na šolski spletni strani
www.druga.si ali
www.facebook.com/solakiodprevsavrata oz.
II. gimnazija Maribor (uradna stran),
www.facebook.com/gremnadrugo.