Seminarska naloga TURISTIČNI VODNIK PO SREDNJEVEŠKEM KAMNIKU (za tekmovanje “Turistični vodnik”) Kamnik, 25.3.2015 Avtor: Benjamin Zajc Mentor: Sonja Trškan, prof. Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc KAZALO UVOD ................................................................................................................................................... 3 PROGRAM VODENJA ....................................................................................................................... 5 OPIS ODSEKOV ................................................................................................................................. 7 ALI STE VEDELI? ............................................................................................................................ 10 VIRI .................................................................................................................................................... 11 PRILOGA 1: SLIKE .......................................................................................................................... 12 PRILOGA 2: TURISTIČNA PONUDBA KAMNIKA IN OKOLICE ........................................... 16 2 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc UVOD Kamnik je mesto, ob reki Kamniški Bistrici, ki se nahaja približno 25 kilometrov severno od Ljubljane. Leži na nadmorski višini 390 m. Na vzhodni strani mesta se dviguje Bergantova gora, visoka 585 m, na severu pa se razprostira pogled na Kamniške Alpe. Kamnik, s približno 12 000 prebivalcev, predstavlja središče istoimenske občine. Zaradi raznovrstnih in unikatnih arheoloških najdb lahko razvoj Kamnika spremljamo od mlajšega paleolitika pa vse do danes. Poseljenost tega območja v paleolitiku nam potrjujeta najdbi 12 koščenih konic ter okostje mamuta v Nevljah (odkrito leta 1938). Iz časa bronaste dobe so se na območju Kamniške Bistrice ohranile različne sekire in kladiva. Najdba treh grobov kaže na naseljenost mesta v železni dobi. Da je bil Kamnik pomemben tudi v času Rimskega cesarstva potrjuje Rimska cesta, ki je potekala od Mengša, mimo Kamnika in naprej po Tuhinjski dolini. Mesto pa je zares zacvetelo v času srednjega veka (razcvet lahko spremljamo tudi skozi Valvasorjeva dela v Slavi Vojvodinje Kranjske), ko so se tu naselili Andeški grofje. Iz novcev, kovanih na kamniškem Malem gradu, lahko razberemo, da se je mesto sprva imenovalo Stein. Ime Kamnik zasledimo šele leta 1278. Srednjeveško mesto se je razvijalo za obzidjem. Območje je zaradi pisanega razvoja obrti bogatelo (mesto je postalo pomembnejše od Ljubljane), vendar se je razvoj, zaradi turških vpadov, počasi ustavil. Kamnik so v naslednjih letih prizadele mnoge nesreče (potres, požari), ki so uničile večino arhitekturne dediščine. V 19. stoletju so se v mestu pojavijla prva industrijska podjetja ter Narodna čitalnica. Skozi dve stoletji se je Kamnik začel širiti in vstopati v dobo terciarnih dejavnosti, velik pomen pa je dobil tudi turizem. Kamnik pa se poleg bogate zgodovine lahko pohvali tudi z neokrnjeno naravo, ki je skorajda na dosegu rok. Bujni gozdovi okolice ponujajo možnosti za sproščujoče ali pa izobraževalne sprehode. Pomemben naravni spomenik je tudi Velika Planina, ki jo letno obišče več tisoč pohodnikov. Za tiste, ki pa jim je Planina premajhen zalogaj, se lahko povzpnejo na vrhove Kamniško-‐Savinjskih Alp. Velika zanimivost za kolesarje in pohodnike pa je tudi izvir Kamniške Bistrice, ki ponuja tako sproščujoče kot tudi adrenalinske aktivnosti. Povezanost narave z mestom je ena glavnih prednosti Kamnika. Mesto povezuje ljudi z naravo, a hkrati strmi k napredku. Dokaz za to trditev je pravzagotovo glavna kamniška ulica Šutna. 3 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc Današnja Šutna je v srednjem veku predstavljala predmestje Kamnika in se je nahajala izven kamnitega obzidja. Od glavnega predela so jo ločevala Biriška mestna vrata. Na Šutni pa se poleg drugih pomembnih zgradb (Rojstna hiša Rudolfa Maistra, Sadnikarjev muzej ...) nahaja tudi Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, ki velja za eno redkih cerkva, ki se nahajajo izven mestnega jedra. Na obeh straneh ulice stoji strnjeno zaporedje hiš, ki so ostale nespremenjene od druge polovice 19. stoletja. Danes Šutna sodi v zaščiteni del Kamnika in je zaprta za promet. Na območju Šutne in Glavnega trga se skozi leto odvije mnogo prireditev, ki se odvijejo v čast bogati kulturni dediščini. Dva najbolj poznana dogodka sta zagotovo Srednjeveški dnevi in Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Področje pa vsako leto obeleži tudi avgustovski Kamfest, kjer se zberejo mladi in stari, ter uživajo v glasbi in razstavah. Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku posveča pozornost predvsem razvoju Kamnika v srednjem veku, pravtako pa turiste seznani s tremi pomembnimi deli Jožeta Plečnika (Glavni trg, Železniška postaja ter Kapela Božjega groba). Ker pa je Kamnik mesto v naročju Alp, lahko v vodniku zasledite tudi mogočnost in svežino Kamniško-‐Savinjskega gorovja. Uvod v vodnik zaključujem z mislijo slovenskega potopisca Ljudevita Stiasnyja: “Kamnik je vreden, da se imenuje biser naše domovine …” Slike: priloga 1, slike 1-‐4 4 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc PROGRAM VODENJA Skupina in vodnik se zberejo na zbirnem mestu pri železniški postaji Kamnik (priloga 1, slika 5: Zemljevid poti) ob 9:00 uri. Nato se odpravimo do prvega dela naše poti. 9:10 – 9:25 1. odsek: Grad Zaprice in Muzej na prostem Ogledamo si etnografsko zbirko kašč iz Tuhinjske doline, grad Zaprice, ki je bil zgrajen v 16. stoletju, ter lapidarij, kjer so razstavljeni rimski nagrobniki. Izvedeli boste zgodovino in okoliščine nastanka gradu ter muzeja na prostem. Obiskovalci imate nato na voljo še prostih 5 minut, ki jih lahko izkoristite za sprehod po posestvu, lahko pa tudi občudujete čudovit razgled na Kamnik. V gradu Zaprice se nahaja tudi Medobčinski muzej Kamnik, kjer si lahko obiskovalci ogledajo stalno zbirko pohištva in ostalih predmetov iz meščanskih hiš 19. stoletja. Na voljo so tudi občasne razstave. Vstopnina: 2,50€ (brez vodenja), 3€ (z vodenjem). Podrobnosti v prilogi 2. 9:30 – 9:40 2. odsek: Rojstna hiša Rudolfa Maistra in Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja Pridemo na Šutno, ki je v zapisih prvič omenjena v 13. stoletju. Pred rojstno hišo Rudolfa Maistra vam bodo predstavljeni življenje Rudolfa Maistra v Kamniku, odprtje muzeja v rojstni hiši ter kratek opis zgodovine Šutne. Nato sledi predstavitev zunanjščine in zgodovine glavne kamniške cerkve. Obiskovalci lahko obiščejo muzej v hiši. Vstopnina: 1,50€ (brez vodenja), 2€ (z vodenjem). Podrobnosti v prilogi 2. 9:45 – 9:55 3. odsek: Samčev prehod in Park Evropa Vstopimo v osrčje Kamnika. Ogled tretjega odseka začnemo z predstavitvijo Samčevega prehoda, ki je nastal leta 1882, potem pa se sprehodimo skozi park Evropa. Tu je predviden tudi 20 minutni odmor. Preživite ga lahko v parku ali pa se ustavite v slaščičarni Šutna oz. kateri koli drugi okrepčevalnici (podrobnosti v prilogi 2). 10:15 – 10.25 4. odsek: Mali grad Mali grad stoji na majhni vzpetini in velja za biser mesta. Kompleks naj bi nastal v 12. stoletju, sestoji pa iz romanske kapele, stražnega stolpa in razvalin gradu. Vodič vam tu predstavi Mali grad in legendo o kamniški Veroniki, ki jo je v svojih delih opisoval že Janez Vajkard Valvasor. Na vzpetini se razprostira razgled na Kamnik z okolico, Stari grad ter Kamniške Alpe. Mogoč je tudi ogled kapelice pod vodstvom Turistično informacijskega centra Kamnik. 5 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc 10:30 – 10:40 5. odsek: Cerkev svetega Jakoba in Frančiškanski samostan Kamnik Vodič vam predstavi baročno notranjščino cerkve ter kapelo Božjega groba (delo Jožeta Plečnika). Nato se sprehodimo po galeriji samostanskega hodnika. V samostanu se nahaja tudi ena najpomembnejšim knjižnic v Sloveniji. Najbomembnejše delo, ki ga hranijo je Dalmatinova Biblija. Obiskovalci lahko knjižnico obiščejo po predhodnem dogovoru (glej prilogo 2). 10:45 – 10:55 6. odsek: Trg talcev s kipom Rudolfa Maistra Napotimo se do Trga talcev, ki je posvečen osmim moškim, obešenim v času druge svetovne vojne. Ob trgu se nahaja tudi celopostavni kip Rudolfa Maistra. 11:00 – 11:10 7. odsek: Glavni trg Pridemo do zadnjega odseka naše poti. Ustavimo se na Glavnem trgu, kjer se zopet srečamo z deli Jožeta Plečnika. Po predstavitvi trga se vodenje zaključi na zbirni točki ob Turistično informacijskem centru Kamnik, kjer si lahko obiskovalci ogledajo dodatno gradivo, kupijo spominke (trniče, majice …) ter se seznanijo s trenutnimi kamniškimi projekti. Po želji pa se lahko ustavijo tudi v kavarni Veronika, ki ponuja kvalitetno izbiro zajterkov. (podrobnosti v prilogi 2). Ob Glavnem trgu se nahaja tudi glavna avtobusna postaja. Cena storitve: Vodenje po Kamniku po predvidenem programu: 5€ na osebo (cena ne vključuje vstopnin v muzeje) Vodenje po Kamniku po predvidenem programu + vstopnine za Medobčinski muzej Kamnik, muzej v Maistrovi rojstni hiši: 9€ na osebo (cena je bila določena po posvetu na TIC Kamnik) 6 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc OPIS ODSEKOV 1. odsek: Grad Zaprice in Muzej na prostem Grad Zaprice leži na manjši vzpetini pred glavno mestno ulico. V sredini 16. stoletja ga je, na temeljih prejšnje, sicer manjše, palače, postavil Jurij Lamberg. Objekt so do 17. stoletja večkrat dozidali in obnovil, v času baroka pa je dobil svojo današnjo podobo. Njegova notranjščina, kakor jo poznamo danes, je nastala v dobi renesanse. Ob vzhodni steni gradu je bil leta 1964 odkrit temelj apside, za katerega predvidevajo, da sega v čas antike. Zaradi najdb, ki segajo od antike do renesanse je grad postal pomemben del slovenske zgodovine. V času protestantizma so se v gradu zbirali kamniški reformatorji; kasneje, po drugi svetovni vojni, pa je služil kot zbirni repatriacijski center za begunce. Leta 1961 se je v gradu odprl Medobčinski muzej Kamnik (MMK), kjer poleg stalne zbirke pohištva iz upognjenega lesa in razstave o zgodovini kamniškega meščanstva v 19. stoletju, gostijo tudi zbirke iz drugih slovenskih muzejov. Zunaj objekta stojijo arkade, pod njimi pa stalni lapidarij z razstavljenimi kamnitimi ostanki rimskih nagrobnikov. Muzej se je kmalu razširil tudi na travnik pred gradom. Iz Tuhinjske doline so tja prenesli štiri kmečka gospodarska poslopja iz 18. in 19. stoletja -‐ kašče. Najstarejša razstavljena kašča je bila zgrajena leta 1793, na voljo pa je tudi ogled notranjosti po predhodnem dogovoru. Ob obzidju posestva se odpira razgled na Plečnikovo železniško postajo Kamnik. Zgrajena je bila v prvi polovici 20. stoletja, zaradi prihoda kralja Aleksandra, ki se je odpravljal na dvorec v Kamniški Bistrici. Slike: priloga 1, slike 6-‐9 2. odsek: Rojstna hiša Rudolfa Maistra in Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja Leta 1874 se je, v danes obnovljeni hiši na Šutni v Kamniku, rodil slovenski general in pesnik Rudolf Maister. Hiša, na ulici Šutna 16, je nastala iz dveh zgradb, ki sta bili v lasti premožnega kamniškega meščana Blaža Svetica. V 19. stoletju je zamenjala veliko lastnikov, kasneje pa je postala last kamniške občine. Leta 2002 se je začela obnova hiše. Takrat so odkrili stenske poslikave iz druge polovice 19. stoletja. Leta 2013 je bila odprta Rojstna hiša Rudolfa Maistra, ki na sodoben muzejski način predstavlja življenje slavnega kamniškega rojaka. Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja stoji ob Rojstni hiši Rudolfa Maistra. Prvotna gotska cerkev je na istem mestu stala že leta 1207. Zaradi velikega požara šutenske ulice in potresa so jo morali večkrat obnoviti, nato pa so leta 1734, na pobudo župana Maksimiljana Leopolda Raspa, postavili novo cerkev. Streho baročne cerkve krasi pet, štiri metre visokih, kamnitih kipov. Od prejšnje cerkve se je ohranil le zvonik, ki pa danes stoji ločeno od cerkve. Slike: priloga 1, sliki 10-‐11 7 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc 3. odsek: Samčev prehod in Park Evropa Samčev prehod je nastal leta 1882 z namenom, da poveže glavni trg s Šutno. Prej je bila na tem mestu grbina, ki je oteževala pot skozi Kamnik. Prehod se imenuje po takratnem županu Kamnika Maksu Samcu. Vsako leto na zidove prehoda izobesijo razstavne fotografije Kamnika. Park Evropa je lociran levo od Samčevega prehoda. Park je simbol povezovanja Kamnika z drugimi pobratenimi evropskimi mesti. Leta 1962 je bil v parku postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. Slike: priloga 1, sliki 12-‐13 4. odsek: Mali grad Mali grad stoji na manjšem griču nad Kamnikom. Sestoji iz tronadstropne romanske kapelice, razvalin gradu in stražnega stolpa. Najdbe na vzpetini kažejo na prisotnost ljudi že v času antike. Mali oz. spodnji grad se prvič omenja v letu 1202. Na gradu naj bi bila v času grofov Andeških tudi kovnica denarja. Sam grad se, razen dela obrambnega zidu, ni ohranil. Izkopani ostanki kažejo na vpliv romanike v gradnji. Romanika se kaže tudi v dobro ohranjeni obgrajski kapelici. Le-‐ta se deli na dva dela: spodnjo kapelo svete Marjete s kripto in nadzidano kapelo svetega Eligija. Okoli leta 1700 je kapela doživela barokizacijo in dobila današnjo podobo. V notranjosti so se ohranile gotske in baročne freske. Celoten kompleks Mali grad velja za enega najpomembnejših romanskih spomenikov na slovenskem. Na griču pa je locirana tudi razgledna točka, ki ponuja razgled na mogočne Kamniško-‐Savinjske Alpe, Bergantovo goro s Starim gradom ter Kamnik z okolico. Vsako leto se v Kamniku organizira festival Kamfest, glavno prizorišče dogajanja pa je ravno Mali grad. Tu se v enem tednu odvijejo koncerti različnih glasbenih skupin. Z Malim gradom pa je povezana tudi legenda o Veroniki. Zgodba pa gre nekako tako: Pred davnimi časi so v Kamniku živeli trije bratje trojčki. Kamničani so v čast trem bratom, ki so se šolali za duhovnike, želeli postaviti novo cerkev. Le-‐ta je bila hitro končana, a je imelo ljudstvo premalo denarja, da bi poplačalo vse stroške. V stiski so se Kamničani zatekli k prevzetni grofični Veroniki, ki je živela na gradu nad cerkvijo. Zaradi njenega slabega slovesa, si nihče, nikoli poprej, ni upal prestopiti praga njenega dvorca. Ko je Veronika videla proseče ljudi, jim je zabrusila hladen odgovor: “Poberite se, berači! Raje se pri tej priči spremenim v kačo, kakor da bi dala samo en vinar za vaše prazno delo!” Nebo je uslišalo kletev mlade ženske in izpolnilo njeno željo. Veronika se je spremenila v pol kačo in pol dekle. V grozi in jezi je močno vdarila v kamen in v njem pustila vtis svoje pesti. Nato pa se je zemlja odprla in požrla mlado grofico. Grad se je nato porušil, pod njem pa Veronika čuva svoj zaklad in čaka na svojega odrešenika. Nekega dne je Veronika opazila mladega fanta in ga prosila naj jo trikrat udri s šibo. To naj bi izničilo urok. Otrok jo je ubogal, a se je po drugem udarcu Veronika spremenila v ostudno pošast in prestrašen fant je pobegnil. Tako, pod ruševinami Malega gradu, pol kača in pol dekle še danes čaka na svojega odrešitelja. Slike: priloga 1, slike 14-‐16 8 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc 5. odsek: Cerkev svetega Jakoba in Frančiškanski samostan Kamnik Cerkev svetega Jakoba se prvič omenja v letu 1423, samostan pa so zgradili v letu 1493. V času turških upadov so bile v cerkev prenešene relikvije svetega Primoža in Felicijana. Kasneje so samostan razpustili in poslopje je služilo kot fara s šolo. Ko so samostan zopet dobili frančiškani, so ga obnovili in v notranjosti cerkve zgradili šest oltarjev. Leta 1695 pa so, na pobudo ljubljanskega mecena Jakoba Schella pl. Schellenburga, cerkev popolnoma obnovili. Zaradi boljše dostopnosti so cerkvi spremenili tudi orientacijo in do mesta speljali manjšo ulico. Od stare cerkve je tako ostal le majhen del in obnovljeni zvonik. Nova cerkev je bila zidana v slogu italijanskega baroka. V letu 1952 je Jože Plečnik v cerkvi svetega Jakoba zgradil Kapelo Božjega groba, ki se ponaša z bogato simboliko. Leta 1992 je samostan doživel ponovno prenovo, a tokrat brez opaznejših slogovnih sprememb. Po letu 1627 pa se je v samostanu začelo tudi sistematično zbiranje knjig. V skoraj 400 letih so zbrali več kot 10 000 knjig in zvezkov. Knjižnica hrani Dalmatinov prevod Peteroknjižja iz leta 1578. Ta je bil nekakšen poskus za prevod celotne Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin izdal leta 1584. Posebnost Biblije, ki jo hrani tukajšnja knjižnica je, da ima ohranjen Dalmatinov predgovor, ki so ga morali v času protireformacije v večini primerov odstraniti. Slike: priloga 1, sliki 17-‐18 6. odsek: Trg talcev s kipom Rudolfa Maistra Trg Talcev se nahaja nekaj mestrov severno od kamniške občine. Je preprosto zasnovan trg, katerega glavni del predstavlja osemkotni vodnjak. Na strebru vodnjaka so vklesana imena osmih talcev (Grabnar Janez, Erjavšek Franc, Kregar Karol, Balantič Anton, Rebernik Zorko, Jeras Franc, Preklet Mihael, Osenar Julij), ki so bili 30. junija 1942 na tem mestu obešeni. Ob trgu stoji celopostaven kip Rudolfa Maistra, ki ga je naredil kipar Sigulin, leta 1970. Ta spomenik je prvi, ki je bil postavljen v čast Rudolfu Maistru. Slike: priloga 1, sliki 19-‐20 7. odsek: Glavni trg Glavni trg je svojo podobo dobil po zaslugi Jožeta Plečnika. Le-‐ta je leta 1953 izdelal načrt za ureditev trga in preureditev fasad hiš ob trgu. Plečnik je kasneje zaradi nezgode pri gradnji od projekta odstopil, trg pa je dokončal arhitekt Bitenc. Fasade na trgu predstavljajo glavne srednjeveške obrti v Kamniku (usnjarstvo, kovništvo in kovinarstvo). Kot zanimivost velja omeniti tudi, da je Plečnik idejo za motive na eni od hiš na Glavnem trgu dobil po pogovoru s kamniškimi dekleti. Le-‐te so mu omenile, da je v mestu premalo rož, zato je Plečnik vklesal motive cvetja v fasado zgradbe. Slike: priloga 1, sliki 21-‐22 Sedem predstavljenih odsekov nam prbliža glavni del občine Kamnik in predstavi mestno zgodovino. Vodnik je primeren predvsem za obiskovalce, ki si želijo spoznati eno pomembnejših zgodovinskih mest v Sloveniji. V prilogi 2 pa je navedeno tudi nekaj destinacij, kjer se lahko obiskovalci sprostijo in začutijo domačnost kamniške pokrajine. 9 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc ALI STE VEDELI, … •
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
da je uradna brava Kamnika modra. da je v Kamniku živelo mnogo znanih Slovencev (npr. Marija Vera in Tomaž Humar) in ima zato skoraj vsaka hiša v Kamniku spominsko ploščo namenjeno enemu izmed njih. da se pod Malim gradom nahaja predor, ki so ga včasih uporabljali kot skrivališče. da se na enem od zidov Samčevega prehoda nahaja še en predor, kamor so se skrivali protestanti v času protireformacije. da so, konec leta 2014, v Parku Evropa posadili spominsko lipo Edvardu Peperku, padlemu v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. da se v kamniški okolici nahaja ena najstarejših ohranjenih slovenskih kmetij – Budnarjeva domačija. da ima Kamnik mestno tržnico, kjer okoliške kmetije postrežejo z lokalnimi dobrotami. Ta tržnica se pripravi vsako zadnjo soboto v mesecu na Glavnem trgu. da je Kamnik znan tudi po različnih jedeh, ena izmed njih je trdi sir imenovan trnič. da so v Kamniku odkrili okostje mamuta. da ima Kamnik eno najlepših razgledov na slovenski del Alp. da se je na nekaterih planinah v Kamniku ohranila pašna živinoreja, ki služi kot vir hrane kot tudi turistična atrakcija. da se v Kamniku nahaja eden najpomembnejših slovenskih kamnolomov. •
O Kamniku je možno napisati še in še, a nobeno besedilo se ne mora primerjati z energijo in svežino, ki ju oddaja to mesto. Da pa le-‐ti občutimo, je dovolj le kratek sprehod skozi granitno tlakovane ulice. 10 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc VIRI http://www.slovenia.info/si/Domov.htm?home=0&lng=1 http://franciskani-‐kamnik.rkc.si http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=797 http://www.gradovi.net/grad/kamnik_mali_grad http://kamnik-‐tourism.si/index.php/ http://www.muzej-‐kamnik-‐on.net http://sl.wikipedia.org/wiki/Mali_grad,_Kamnik http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamnik http://sl.wikipedia.org/wiki/Šutna,_Kamnik http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Zaprice http://www.kamnik.si Stopar, Ivan, Dr.: Gradovi na Slovenskem, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987 Andrej Hrausky: Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji: vodnik in zemljevidi, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007 11 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc PRILOGA 1: Slike Slika 2: Lokacija Kamnika (vir: www.sl.wikipedia.org) Slika 1: Kamnik z Alpami v ozadju (vir: www.kamfest.org)
Slika 3: Velika planina (vir: www.mydestination.org)
Slika 4: Valvasorjev bakrorez Kamnika (vir: www.commons.wikimedia.org)
Slika 5: Zemljevid poti (vir: www.google.com/maps) 12 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc Slika 7: Grad Zaprice (vir: www.muzej-‐
kamnik-‐on.net) Slika 6: Valvasorjev bakrorez posestva (vir: www.muzej-‐kamnik-‐on.net)
Slika 8: Lapidarij (vir: www.kraji.eu) Slika 9: Kašče (vir: www.kraji.eu) Slika 10: Rojstna hiša R. M. (vir: www.hervardi.com) Slika 11: Cerkev (vir: osebni arhiv) Slika 12: Samčev prehod (vir: www.mojaobcina.si) 13 Slika 13: Park Evropa (vir: osebni arhiv) Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc Slika 14: Rekonstrukcija Malega gradu (vir: www.kamnik.si)
Slika 16: Kapela Malega gradu (vir: www.hostel-‐kamnik.si)
Slika 15: Kompleks Mali Grad (vir: www.sl.wikipedia.org) Slika 17: Frančiškanski samostan (vir: www.franciskani-‐kamnik.rkc.si) Slika 18: Del notranjščine (vir: www.franciskani-‐kamnik.rkc.si) 14 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc Slika 19: Trg talcev (vir: www.svetlana.si)
Slika 20: Maistrov kip na Trgu talcev (vir: www.kraji.eu) Slika 22: Detajl na fasadi (vir: www.kamra.si)
Slika 21: Glavni trg (vir: www.kamra.si) 15 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc PRILOGA 2: Turistična ponudba Kamnika in okolice Medobčinski muzej Kamnik Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Delovni čas: Ponedeljek: zaprto; torek – petek: od 8:00 do 15:00; sobota, nedelja in prazniki: od 10:00 do 13:00 Za več informacij: http://www.muzej-‐kamnik-‐on.net Rojstna hiša Rudolfa Maistra Štuna 16, 1241 Kamnik Delovni čas: torek – sobota: od 10:00 do 18:00; ponedeljek, nedelja, prazniki: zaprto Za več informacij: http://www.muzej-‐kamnik-‐on.net/sl/Rudolf+Maister/Dostop+in+urnik+za+obiskovalce Slaščičarna Šutna Šutna 2, 1241 Kamnik Delovni čas: ponedeljek – sobota: od 7:00 do 22:00; nedelja: od 8:00 do 22:00 Kavarna Veronika Glavni trg 6, 1241 Kamnik Delovni čas: ponedeljek – četrtek: od 7:00 do 22:00; petek in sobota: od 7:00 do 23:00; nedelja in prazniki: od 7:00 do 21:00 Za več informacij: http://www.veronika-‐kamnik.si Turistično informacijski center Kamnik Glavni trg 2, 1241 Kamnik Delovni čas: od junija do septembra: vsak dan od 9:00 do 21:00; ostali meseci: ponedeljek – sobota: od 10:00 do 18:00; nedelja in prazniki: od 10:00 do 14:00 Za več informacij: http://kamnik-‐tourism.si/index.php/about-‐us/tic-‐kamnik/ Knjižnica Frančiškanskega samostana Za ogled knjižnice se predhodno dogovorite v Turistično informacijskem centru. Hotel Malograjski dvor Maistrova ulica 13, 1241 Kamnik Za več informacij: http://www.kamnik-‐tourism.si/nastanitve/hoteli/hotel-‐malograjski-‐dvor-‐/ Kavarna, gostilna in galerija Majolka Maistrova ulica 11, 1241 Kamnik Za več informacij: http://www.majolka.si Galerija Mihe Maleša Glavni trg 2, 1241 Kamnik Delovni čas: torek – sobota: od 8:00 do 13:00 in od 16:00 do 19:00 Za več informacij: http://muzej-‐kamnik-‐on.net/sl/Galerija+MM/Dostop+in+urnik+za+obiskovalce . Terme Snovik Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, nedelja: od 9:00 do 20.00; sreda, petek, sobota: od 9:00 do 22:00 Za več informacij: http://terme-‐snovik.si Velika planina http://www.velikaplanina.si Turistično društvo Kamniška Bistrica Kamniška Bistrica 3, 1242 Stahovica Za več informacij: www.srce-‐me-‐povezuje.si/kamniska-‐bistrica Arboretum Volčji Potok Volčji Potok 3, 1235 Radomlje Delovni čas: http://www.arboretum-‐vp.si/obiscite-‐nas/odpiralni-‐cas Za več informacij: http://www.arboretum-‐vp.si/index.php Budnarjeva domačija Zgornje Palovče 5, 1241 Kamnik Delovni čas: sobota in nedelja: od 14:00 do 17:00; Za več informacij: www.domacija.com 16 Turistični vodnik po srednjeveškem Kamniku Benjamin Zajc Zemljevid kamniških gostišč, restavracij in ostalih zanimivosti (vir: www.okusikamnika.si) 17