1. No category

Varnostni ukrepi ob
visokih temperaturah
na delovnih mestih
Janez Fabijan,
predsednik Zbornice VZD
Delovno okolje – vročina
Kakšna je maksimalna temperatura na
delovnem mestu?
 Po pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na
delovnih mestih (Ur. list 89/1999 in 39/2005)
 Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati + 28 0C.
Izjemoma so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko
preseže +28 0C, takrat delodajalec mora poskrbeti za druge varnostne
ukrepe, da se zmanjša nevarnost
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Zaradi tehnoloških procesov in/ ali povišanih zunanjih temperatur je mora
delodajalec sprejeti za zagotovitev toplotnega ugodja delavcev kratkoročne –
začasne in daljnoročne varnostne ukrepe za zagotovitev zdravja delavcev.
Tveganja za varnost in zdravje pri delu ter ukrepi morajo biti opredeljeni v
Izjavi o varnosti z oceno tveganja .
V gradivu je predstavljen sistematični pristop pri zagotavljanju varnosti in
zdravja pri delu v vročem delovnem okolju.
Vir:
http://www.hse.gov.uk/temperature/index.htm
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Varnostni ukrepi v delovnih procesih s povišano temperaturo:
1. sprejeti razumne ukrepe za doseganje toplotnega ugodja na primer z:
 izolacijo vročih obratov ali cevi;
 zagotovitvijo zračnega hlajenja obrata;
 zasenčenjem oken;
 namestitvijo delovnih postaj stran od lokacij od koder seva toplota.
2. lokalno hlajenje delovnega mesta
V zelo vročem vremenu se namesto sistema za hlajenje lahko uporabljajo
ventilatorji in povečano prezračevanje.
3. primerna zaščitna obleka
Tipični primeri ustrezne zaščitne obleke so hladilni jopiči ali/in zaščitna oblačila
z vodnim/zračnim hlajenjem
4. prostor za počitek
5. omejitev časa izpostavljenosti -rotiranje dalavcev
Delovno okolje – vročina
Kaj je razumna delovna temperatura?
Razumna temperatura za posamezno delovno mesto je odvisna od delovne
aktivnosti in okoljskih razmer na delovnem mestu.
Da bi ugotovili, če je temperatura na delovnem mestu razumna, je potrebno:
 izvesti oceno tveganja s poudarkom na oceni toplotnih razmer;
 implementirati ukrepe za nadzor na osnovi ugotovitev iz ocene tveganja.
Če je učinek sezonske narave, je potrebno ukrepe le začasno izvajati
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
.
Delovno okolje – vročina
Navodila zaposlenim za nošenje potrebne osebne
varovalne opreme (OVO)
Pri delih, kjer je potrebna osebna varovalna oprema (OVO), lahko njihova
lastnost preprečevanja izhlapevanja potu povzroči toplotno obremenitev.
Za ugotovitev, ali je temperatura na delovnem mestu razumna, je potrebno:
− dovoliti, da se aktivnosti izvaja počasneje;
− bolj pogosto menjavati zaposlene v delovnem okolju;
− dovoliti daljši čas počitka, preden se delavcem ponovno omogoči vstop v
delovni prostor;
− razmisliti o možnosti razporeditve aktivnosti v hladnejši del dneva;
− periodično revidirati oceno tveganja, razmisliti ali obstaja možnost za
avtomatizacijo procesa, oziroma ali je mogoče uvesti alternativne sisteme
dela/nadzora;
− ponovno ovrednotiti svojo OVO; mogoče je z novejšimi OVO možno
zagotavljati boljšo raven zaščite in uporabnikomZbornica
večje
ugodje.
varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Kaj je toplotno ugodje?
Definicija
Toplotno ugodje je opredeljeno v britanskem standardu BS EN ISO 7730 kot:
" subjektivni občutek, ki izraža zadovoljstvo glede toplotnega okolja . "
Torej izraz " toplotno ugodje " opisuje psihičen občutek posameznika,
enostavneje povedano, ali je osebi prevroče ali prehladno.
Toplotno ugodje je zelo težko opredeliti. Potrebno je upoštevati vrsto okoljskih
in osebnih dejavnikov pri odločanju, kdaj se bodo ljudje počutili ugodno. Ti
dejavniki opredeljujejo "človeško toplotno okolje ".
Največ kar lahko upamo je, da dosežemo toplotno okolje, ki zadovolji večino
ljudi na delovnem mestu, ali povedano enostavneje - "razumno ugodje " . V
skladu s HSE smernicami šteje 80% delavcev kot razumna spodnja meja za
zagotovljeno toplotno ugodje v delovnem prostoru.
Torej toplotno ugodje se ne meri s temperaturo zraka, temveč s številom
zaposlenih, ki s se pritožujejo zaradi toplotnega neugodja (6 dejavnikov).
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Zakaj je toplotno ugodje pomembno?
Ljudje, ki delajo v neprijetno toplih ali hladnih okoljih, so bodo verjetneje
obnašali nevarno, saj je njihova sposobnost za sprejemanje odločitev in/ali
ročna sposobnost poslabšana. Na primer:
•
•
•
ljudje iščejo in uporabljajo bližnjice, da gredo lahko hitreje iz hladnih okoljih,
ali
delavci morda ne bodo pravilno uporabljali osebne zaščitne opreme v
vročem okolju in s tem povečujejo tveganja, ali
sposobnost delavcev, da se osredotočijo na določeno nalogo lahko upade,
s tem se povečuje tveganje za napake.
Delodajalci se morajo zavedati teh tveganj in poskrbeti, da se ta vedenja
razumejo in upoštevajo Obravnava teh vzrokov bo najverjetneje izboljšala
moralo in produktivnost, kot tudi zdravje in varnost zaposlenih.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Prilagajanje toplotnemu okolju
Ljudje se toplotnemu okolju prilagajajo na različne načine, npr.
oblačenje/slačenje posameznih kosov oblačil, nezavedne spremembe v
položaju telesa, premiki na hladnejše lokacije, stran od izvirov toplote, ipd..
Problem nastane, ko se možnost prilagoditve (slečena jakna ali premik od
izvora toplote) odstrani in se ljudje ne morejo več prilagajati. V mnogo primerih
je okolje v katerem zaposleni delajo posledica delovnega procesa, zato se ne
morejo prilagoditi okolju.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Metoda šestih osnovnih dejavnikov
Najpogostejši kazalnik toplotnega ugodja je temperatura zraka –
preprosto jo je uporabiti in večina ljudi se lahko z njo poistoveti.
Vendar, kljub temu, da je to pomemben kazalnik, ki ga je potrebno
upoštevati, sama temperatura zraka ni veljaven, niti natančen indikator
toplotnega ugodja ali toplotnega udara.
Temperatura zraka mora biti vedno upoštevana v povezavi z dejavniki
okolja in osebnimi dejavniki.
Šest dejavnikov, ki vplivajo na toplotno ugodje, se navezuje tako na
dejavnike okolja, kot tudi na osebne dejavnike. Ti dejavniki so lahko
neodvisni drug od drugega, vendar skupaj vplivajo na delavčevo toplotno
ugodje.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Dejavniki okolja:
−
temperatura zraka
−
temperatura toplotnega sevanja
−
hitrost pretoka zraka
−
vlažnost
Osebni dejavniki:
−
izolativnost obleke
−
metabolna toplota-metabolizem
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Merjenje toplotnega ugodja
Najenostavnejši način ocenjevanja toplotnega
- Vprašalnik zaposlenim in njihovim predstavnikom
Klimatizirane pisarne
Ali se več kot 10% zaposlenih pritožuje, da jim
je prevroče ali prehladno?
Naravno zračene pisarne
Ali se več kot 15% zaposlenih pritožuje, da jim je
prevroče ali prehladno ?
Maloprodajna podjetja, skladišča,
tovarne in vsi drugi zaprti prostori,
ki ne smejo uporabljati klimatskih
naprav
Ali se več kot 20% zaposlenih pritožuje, da jim je
prevroče ali prehladno?
Če je odstotek nezadovoljnih delavcev višji od določene ravni, je
potrebno ukrepati. (glej Pet korakov za oceno tveganja)
Če se zadeve želite lotiti bolj znanstveno, uporabite Britanske
standarde za izračun toplotnega ugodja.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Ocena tveganja toplotnega ugodja
Metoda Petih korakov za oceno tveganja je bila prilagojena z namenom, da se
delodajalcem olajša izdelava ocene toplotnega tveganja.
Nekatere opisane točke so relevantne samo za pogoje toplotnega udara.
Pri vsaki stopnji Petih korakov je potrebno razmisliti tudi o šestih osnovnih
faktorjih. Razmislite o tem kako lahko vplivajo na zaposlene in razmislite o
načinih kontrole teh faktorjev s ciljem največjega možnega učinka.
Če je okolje na delovnem mestu pod vplivom sezonskih variacij, je potrebno (po
potrebi) ponovno evalvirati tveganja zaposlenih glede na sezono.
Pet korakov za oceno tveganja:
−
1. Korak: identifikacija nevarnosti
−
2. Korak: določitev kdo je ogrožen
−
3. Korak: ocena tveganja
−
4. Korak: zapis ugotovitev
−
5. Korak: posodabljanje ocene
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Ocena tveganja za toplotni udar
Pri izvedbi ocene tveganja za toplotni udar je priporočljivo, da uporabite pristop ocene po
korakih.
Kontrolni seznam ocene tveganja za toplotni udar (povezava: Heat stress risk
assessment checklists
1. KORAK:
IDENTIFIKACIJA TVEGANJA
−
Vizualni pregled okolja za identifikacijo tveganj (npr. izvor vročine, delavci nosijo
OVO, itd.).
−
Pregled poročil o nezgodah in o produktivnosti. Ali je toplotni udar lahko vzrok
za kakšno nezgodo (npr. nezavest, zmedenost, slaba koncentracija, ipd.)? Se
poveča število nezgod v bolj vročem vremenu?
−
Prisluhnite delavcem. Strokovnjaki so za svoje delo.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
2. KORAK:
ODLOČITEV KDO JE LAHKO POŠKODOVAN IN NA KAKŠEN NAČIN
−
Neizkušeni delavci, mladi delavci, pripravniki, izvajalci, čistilke, vzdrževalni
delavci in obiskovalci lahko potrebujejo usposabljanje.
−
−
−
−
Izkušeni delavci z redko izpostavljenostjo lahko tudi potrebujejo usposabljanje.
So navajeni dela, vendar niso navajeni dela v vročini.
Pomembno je zdravstveno stanje delavcev. Identificirajte posameznike, za
katere velja večje tveganje za toplotni udar. Če niste prepričani, se posvetujte z
zdravnikom.
Kaj se zgodi, če gre kaj narobe? Implementirajte postopke v sili. Vadite
postopke v sili. Če niste prepričani, se posvetujte z zdravnikom.
Načrtujte nepredvidljivo. Upoštevajte naravo naloge, kje se jo opravlja, katera
so tveganja in kaj vse gre lahko kaj narobe. Vzpostavite verigo odločanja.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
3.KORAK :
OCENITE TVEGANJE IN SPREJMITE ODLOČITEV, ČE SO SPREJETI
VARNOSTNI UKREPI PRIMERNI, ALI JE POTREBNO STORITI VEČ
−
−
−
Preden začnete, razmislite: ali je nujno delati v vročini? Se lahko delo
preoblikuje? Se lahko okolje/OVO/intenzivnost dela spremeni?
Bistveno je načrtovanje in usposabljanje.
Izvedite oceno tveganja in interpretirajte dobljene rezultate. V svoji oceni
tveganja za toplotni udar uporabite naslednje metode:

Osnova ocena tveganja za identifikacijo tveganja.

Kvalitativna ocena tveganja z uporabo kontrolnega lista opazovanj.

Kvalitativna ocena tveganja z uporabo indeksa WBGT.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
3.KORAK: nadaljevanje

napišite akcijski načrt. Se lahko izognete vsem nevarnostim? Če ne, kako se
lahko zmanjša tveganje za toplotni udar? Možno zaporedje za rešitev
problema lahko vključuje:

uporabite manj tvegano opcijo – npr. počakajte, da se temperatura zniža;

preprečite dostop do nevarnosti – npr. dostop imajo samo aklimatizirani delavci;



delo organizirajte tako, da zmanjšate izpostavljenost – npr. urniki dela/počitka,
menjava dela, menjava timov, več delavcev za isto delo;
predpišite osebno varovalno opremo – npr. aluminiziranega oblačila za tiste, ki
so izpostavljeni visokim sevalnim temperaturam;
priskrbite možnost za dobro počutje – npr. postopki za prvo pomoč in nujne
primere.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
4.KORAK:
ZABELEŽITE SVOJE UGOTOVITVE
 Implementirajte formalen postopek poročanja in ga vključite v obstoječe
postopke poročanja za ostala tveganja.
 Beležite sprejete ukrepe, uporabljene indekse in rezultate.
 Opišite razlago ocene.
 Poročajte o kakršnikoli komunikaciji med zdravstvenimi strokovnjaki,
strokovnjaki za toplotno okolje itd .
 Beležite ugotovitve pri pogovorih
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
5. KORAK :
PREGLED IN AŽURIRANJE OCENE TVEGANJA
 Preglejte možnosti nadzora in ga izvedite, kjer je to primerno.
 Ali vaši zaposleni mislijo, da problem še vedno obstaja?
 So se nevarne aktivnosti, nezgode, bolezni, odsotnost z dela, itd
zmanjšale?
 Je prišlo do povečanja produktivnosti, zadovoljstva delavcev, itd?
.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Kako pogosto so zaposleni izpostavljeni toplotnim razmeram, ki povzročajo
neugodje?
a) Pogosta izpostavljenost
Zavedajte se, da nova oprema, nove metode proizvodnje, nova OVO, ipd. lahko
prispevajo k spremembi v tveganju toplotnega udara. Če spremembe v večji meri
spremenijo samo tveganje udara, je potrebno izvesti oceno tveganja
izpostavljenosti toplotnemu udaru.
b) Redka izpostavljenost
Izvedite oceno tveganja pred vsako izpostavljenostjo. Poskrbite, da so vpeljane
kontrolne točke, da je bilo izvedeno usposabljanje in da so procedure v primeru
nesreče dogovorjene.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Kontrolni list toplotnega ugodja
Osnovna tabela za ugotovitev ali obstaja tveganje toplotnega neugodja za
vaše zaposlene.
(osnovni kontrolni list in ne nadomešča ustrezne ocene tveganja toplotnega
ugodja.)
Vsak dejavnik ugodja označite s primernim odgovorom.
Če odgovor 2x ali več z »DA«, obstaja možnost toplotnega neugodja in je
potrebno opraviti natančno oceno tveganja.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Kontrolni list toplotnega udobja
Dejavnik
Opis
DA
Ali se zdi zrak topel ali hladen?
Temperatura zraka
Ali se temperatura na delovnem mestu spreminja tekom običajnega
delovnega dne?
Ali se temperatura na delovnem mestu bistveno spreminja med različnimi
sezonami?
Sevalna temperatura
Ali obstaja izvor vročine v okolju?
Je v prostoru oprema, ki ustvarja paro?
Ali na prostor vplivajo zunanji vremenski pogoji?
Vlažnost
Ali zaposleni nosijo neprepustno OVO?
Ali se zaposleni pritožujejo nad presuhim zrakom?
Ali se zaposleni pritožujejo nad prevlažnim zrakom?
Gibanje zraka
Ali topel ali hladen zrak piha direktno na delovni prostor?
Ali se zaposleni pritožujejo nad prepihom?
Ali je hitrost dela srednja do intenzivna v toplih ali vročih pogojih?
Metabolna stopnja
Ali zaposleni opravljajo sedeče delo v hladnem ali mrzlem okolju?
Ali zaposleni uporabljajo OVO, ki jih ščiti pred škodljivimi strupi, kemikalijami,
azbestom, plameni, ekstremno vročino, ipd.?
OVO
Ali lahko zaposleni individualno spreminjajo svoja oblačila kot odziv na
toplotno okolje?
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
Zbornica VZD
http://www.zbornica-vzd.si/
Ali uporabljajo dihalno zaščito?
Kaj menijo zaposleni?
DVI Gorenjska in OO
Ali zaposleni menijo, da obstaja problem s toplotnim ugodjem?
Delovno okolje – vročina
Izračun toplotnega ugodja
V večini primerov bodo navodila v teh smernicah zadoščala za izboljšanje
toplotnega ugodja na delovnem mestu.
Če želite izmeriti faktorje, ki prispevajo k toplotnemu udobju bolj natančno,
lahko uporabite indeks pričakovane povprečne ocene (En.: PMV) in odstotek
nezadovoljnih ljudi (En.:PPD). Priporočamo uporabo angleških standardov BS
EN ISO 7730 in BS EN ISO 10551.
Indeksa PMV/PPD napovedujeta toplotno ugodje ljudi v določenem delovnem
okolju. Uporabljata šest osnovnih dejavnikov in sta v zadnjih letih postala
najširše uporabljena indeksa
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Kontrola toplotno ugodja
1/2
Obstaja več načinov za upravljanje s toplotnim ugodjem na delovnem mestu.
Administrativna kontrola
- vključuje načrtovanje, reprogramiranje delovnih časov, postopkov in urnika
počitka, npr. načrtovanje »vročega« dela v hladnejšem času dneva,
omogočanje fleksibilnega delovnika zaposlenim v izogib najslabšim učinkom
dela pri visokih temperaturah.
- je običajno kratkotrajna, začasne narave in tudi splošno priznana kot dražji in
na dolgi rok manj stroškovno učinkovit pristop, kot tehnična kontrola.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina - mraz
Kontrola toplotno ugodja
.
2/2
Tehnična kontrola
- mora biti prva izbira za zmanjšanje ali eliminiranje nevarnosti. Čeprav se zdijo
začetni stroški tehnične kontrole visoki, je bilo ugotovljeno, da se stroški
implementacije pogosto izravnajo z izboljšanjem produktivnosti in
zmanjšanjem izpadov v proizvodnji, zmanjšanim absentizmom in povečano
motivacijo.
- pomembno je poudariti, da je vsaka praktična rešitev za nadzor nad toplotnim
ugodjem kombinacija različnih mnenj in konsenz
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Generični ukrepi za nadzor
Obstaja osem glavnih metod za nadzor:
a) nadzor nad virom toplote
− tega ne upoštevajte samo v povezavi s temperaturo zraka;
− zmanjšanje/povečanje temperature, vlažnosti, toplote sevanja ali gibanje zraka;
− izolirajte vir toplote ali mraza.
b) nadzor nad okoljem
− zamenjate vroč zrak z mrzlim, ali obratno – kar je pač potrebno;
− povečajte ali zmanjšate stopnjo vlažnosti – kar je potrebno;
− povečajte pretok zraka z zračenjem ali uporabo klimatske naprave;
− zmanjšajte neugodje zaradi prepiha s preusmeritvijo ventilatorja ali klimatske
naprave na način, da ne piha direktno v delavca.
c) odstranite vir toplote/mraza iz bližine delavca
− postavite zapore, zaščitite delovno območje ali prepovejte dostop;
− preoblikujte delovne procese in s tem odstranite delavce iz območja.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
d) nadzor opravil
− omejite čas izpostavljenosti vročim ali hladnim pogojem;
− nadzirajte količino dela, ki jo morajo delavci opraviti;
− vpeljite mehanična pomagala za lažje opravljanje fizično zahtevnih del
v toplih in vročih okoljih ali kadar delavci nosijo veliko količino oblačil.
e) nadzor nad oblačili
− če delavci uporabljajo OVO, zagotovite, da delavci ne uporabljajo več
OVO kot je potrebno (večji varnostni faktor, kot je potrebno);
− če delavci uporabljajo uniforme, ocenite možnost uporabe drugega
dizajna, novih materialov, ipd. za izboljšanje počutja delavcev;
− ocenite kodeks oblačenja in dovolite delavcem, da prilagajajo svoja
oblačila kjer je to le možno;
− večplastnost oblačil omogoča delavcem, da se prilagajajo okolju glede
na subjektivno počutje.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
f) dovolite delavcem, da prilagodijo svoje obnašanje
− kjer je to le možno, odstranite vse prepovedi, ki delavcem lahko omejujejo
manjša prilagajanja v oblačenju ali delovni hitrosti;
− zagotovite območja za ohladitev ali ogrevanje;
− zagotovite osebne grelce ali ventilatorje;
− dovolite delavcem, da prilagodijo termostate ali odprejo okna.
g) zaščitite delavca
− zagotovite primerno obleko in/ali opremo (npr. namizni ventilatorji);
− zagotovite usposabljanje.
h) spremljajte vedenje delavca
− zagotovite ustrezen nadzor;
− pridobite zdravniški nasvet za nosečnice, delavce s kroničnimi boleznimi
ali invalidnostjo, oziroma delavce, ki jemljejo zdravila;
− opravite specifično oceno tveganja za noseče delavke z namenom
identificiranja in upravljanja vseh tveganj.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Osebna varovalna oprema (OVO) in toplotno ugodje:
 Osebna varovalna oprema (OVO) je v skladu s predpisi (zadnji izmed
ukrepov)
 OVO zmanjšuje zmožnost telesa, da oddaja znoj. Če je OVO okorna ali
težka, lahko prispeva k povečanju toplote, ki jo ustvari človeško telo.
 Uporaba OVO v toplem/vročem okolju in/ali pri delih, ki zahtevajo hitrost,
lahko poveča tveganje vročinskega stresa.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Toplotni udar
Toplotni udar je posledica stanja, ko telo ne zmore več nadzorovati svoje
notranje temperature.
Temperatura zraka, vlaga, oblačila, ki jih delavci nosijo med delom lahko
povzročijo toplotni udar. Za nekoga, ki se samo sprehodi skozi rizične prostore
ni nujno, da sploh opazi, da obstaja nevarnost toplotnega udara.
Tako delodajalci, kot tudi delojemalci morajo biti seznanjeni na kakšen način je
delo varno v vročem okolju, poznati dejavnike, ki vodijo do toplotnega udara in
na kakšen način zmanjšati tveganje.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Tipičen primer toplotnega udara
Posameznik, ki oblečen v zaščitno obleko, ki opravlja težko delo v vročih in
vlažnih pogojih, je izpostavljen toplotnemu udaru, ker:
 znojenje preprečuje tip oblačil in vlažnost okolja;
 toplota se v telesu dodatno ustvarja zaradi dela. Če je odvajanje le-te
onemogočeno, se telesna temperatura prične dvigovati;
 ko se temperatura telesa zvišuje, telo reagira s povečanim izločanjem znoja,
posledično se lahko pojavi dehidracija;
 zviša se tudi srčni utrip, kar dodatno obremeni telo;
 če telo generira več toplote, kot jo lahko izgublja, se bo telesna temperatura
zviševala;
 sčasoma doseže stopnjo, ko telesni nadzorni mehanizem neha delovati;
 simptomi se bodo stopnjevali glede na dolžino dela v enakih pogojih.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Kakšni so učinki toplotnega udara?
Toplotni udar ima različne posledice; nekateri posamezniki so bolj dovzetni kot
drugi.
Tipični simptomi so:
−
nesposobnost koncentracije;
−
mišični krči;
−
vročinski izpuščaji;
−
močna žeja – simptom se pojavi dokaj pozno;
−
omedlevica;
−
izčrpanost - utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža;
−
vročinska kap – vroča, suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba
zavesti. To je najhujša možna posledica in se lahko konča s smrtjo, če se je
ne opazi v zgodnji fazi.
Delovno okolje – vročina
Na kaj moramo biti posebej pozorni pri izdelavi ocene tveganja?
Ob izdelavi ocene tveganja moramo upoštevati sledeče dejavnike:

teža dela – pri težjih delih se generira več telesne toplote;

delovna klima – vključuje zračno temperaturo, vlažnost, gibanje
zraka, delo v bližini izvora vročine;

delovna obleka in oprema za zaščito dihal – lahko zmanjša
učinkovitost znojenja in drugih načinov za reguliranje telesne
temperature;

delavčevo starost, telesno zgradbo in zdravstveno stanje – vse
lahko vpliva na toleranco za posameznika.
Najprej pogovor z delavci in delavskimi predstavniki:
- glede pojavnosti zgodnih znakov toplotnega udara.
Če obstaja možnost za potencialni problem toplotnega udara, se
boste morda morali posvetovati z ljudmi, ki so bolj izkušeni pri
ugotavljanju tveganja dela v vročih okoljih, na primer poklicnimi
higieniki, medicinskimi sestrami ali zdravniki Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Kako lahko zmanjšamo tveganje?
1/2
Kjer je to le možno, odstranite ali zmanjšate vire vročine:

nadzorujte temperaturo, npr. s tehničnimi rešitvami, npr.:

s spremembo procesov;

z uporabo ventilatorjev ali klimatskih naprav;

s fizičnimi preprekami za zmanjšanjem toplotnega sevanja.


priskrbite delovna orodja kjer je to le možno za zmanjšanje težavnosti dela;
regulirajte čas izpostavljenosti, npr.:

dovolite delavcem vstop v prostor samo, če je temperatura pod
določenimi stopinjami ali opravljanje dela samo v hladnejšem delu
dneva;

v navodilih za delo opredelite koliko časa je dovoljeno delati v
razmerah, kjer obstaja tveganje;

zagotovite odmore in hladne prostore za odmor .
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Kako lahko zmanjšamo tveganje?
2/2
.

Preprečite dehidracijo.

Priskrbite osebno zaščitno opremo..

Zagotovite usposabljanje

Dovolite delavcem, da se prilagodijo na svoje delovno okolje

Ugotovite kateri delavci so bolj dovzetni za toplotni udar, bodisi zaradi
bolezni/zdravil,

Spremljanje zdravja delavcev, ki so izpostavljeni tveganju
-
.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Meritve pri tveganjih toplotnega udara
1)
Temperaturni indeks »Wet Bulb Globe – WBG« oziroma indeks mokrega
termometra
2)
Ocenjevanje stopnje metabolizma – EMR
3)
Fiziološki monitoring
4)
Srčni utrip
5)
Ocenjevanje izolativnih vrednosti oblačil
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Pri ocenjevanju vročih okolij se uporabljajo tri metode:
−
empirična – uporaba laboratorijskih rezultatov za predvidevanje
najverjetnejših učinkov okolja na posameznika (npr. fizičen odziv); metoda
omogoča predvidevanje vpliva hitrosti dela, stopnje metabolizma, faktor
vpliva oblačil, ipd.
−
neposredna – uporaba standardiziranih inštrumentov za merjenje okoljskih
parametrov npr. temperature
−
racionalna – izračun izmenjave toplote med zaposlenim in delovnim okoljem
zagotovi metodo za predvidevanje odziva zaposlenih.
Namen uporabe teh metod je ocena ali ugotovitev fizičnih odzivov posameznika
na okolje. Končni cilj je zagotoviti vrednost, ki omogoča primerjavo med okoljem,
različnimi delovnimi situacijami in različnimi tipi oblačil.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
1. Temperaturni indeks »Wet-Bulb Globe (WBGT) oziroma
indeks mokrega termometra
Index WBGT je najpogosteje uporabljen in sprejet indeks za ocenjevanje
tveganja toplotnega udara v industriji. Objavljen je bil kot britanski standard BS
EN 27243.
Indeks WBGT je empirični indeks.
Index je bil razvit posebej za uporabo v industrijskih okoljih. Zaradi možnosti
enostavne implementacije v industrijsko okolje je index kompromis med
natančnostjo in enostavno možnostjo ter enostavnim spremljanjem meritev.
WBGT naj se uporablja za oceno, ali problem obstaja ali ne, s primerjavo
referenčne vrednosti z izmerjenimi vrednostmi. Ko so referenčne vrednosti
prekoračene, je potrebno uporabiti bolj napreden indeks (BS EN 12515 –
Zahtevana stopnja znojenja) za zagotovitev natančnejše ocene možnosti
tveganja toplotnega udara.
Indeks WBGT je kombinacija treh meritev:
−
temperature mokrega termometra (tnw)
−
temperature globus termometra (tg)
−
zračne temperature (ta)
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Spodaj navedeni formuli služita za ilustracijo odnosa med različnimi meritvami.
Notranji prostori in zunanji prostori brez vpliva sončne radiacije (obremenitve
sonca):
− WBGT = 0.7tnw + 0.3tg
Zunanji prostori z obremenitvijo sončne radiacije ali notranji prostori s prisotnostjo
toplotnega sevalnega vira:
− WBGT = 0.7tnw +0.2tg +0.1ta
Za pridobitev vrednosti WBGT indeksa se v eno izmed zgornjih formul vnese
vrednost opravljenih meritev. Vrednost se na to primerja z referenčnimi
vrednostmi, ki so v standardu za primerno metabolno stopnjo in stopnjo
prilagojenosti delavca na delovno okolje.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Spodnji primer prikazuje, kako se lahko uporabi WBGT referenčna vrednost.
Nanaša se na pogoje, kjer je lahko 95% vseh delavcev izpostavljenih možnosti
toplotnega udara brez negativnih učinkov na zdravje. Pomembno je dodati, da te
referenčne vrednosti predvidevajo fizično sposobnost delavcev, njihovo dobro
zdravje, običajno oblačilo, ustrezen vnos soli in vode in - če razmere ostanejo
znotraj meja – njihovo sposobnost učinkovito delati, ne da bi presegli telesno
temperaturo 38 ° C
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Temperaturna v okolju se v tovarni meri kot del ocene tveganja;
Primer:
 temperatura zraka (ta) = 26°C;
 temperatura globus termometra (tg) = 26.5°C in;
 temperatura mokrega termometra (tnw) = 18°C (kar pomeni, da je relativna
vlažnost 55% in delni parni tlak 1.662 kPa.);
 zrak se skoraj ne giblje;
 za delavce, ki so prilagojeni na okolje, se predvideva, da delajo 250 W/m2;
 vnos v formulo WBGT da WBGT vrednost 20.5°C. Ta vrednost je
primerjana z WBGT referenčno vrednostjo;
 uporabimo referenčno vrednost 25°C za »metabolno stopnjo razreda 3«, ko
je »posameznik prilagojen na vročino« in »ob skoraj nepremičnem zraku«;
 izmerjena vrednost 20.5°C je pod WBGT referenčno vrednostjo 25°C za
opisano okolje. Ker referenčna vrednost 25°C ni presežena, lahko
sklepamo, da v okolju ni tveganja za toplotni udar.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Ponovna ocena – poletje
Če se med poletjem delavci v istem okolju pritožujejo, da jim je vroče, je
potrebno napraviti novo oceno z novimi izmerami:




temperatura zraka (ta) = 32°C;
temperatura globus termometra (tg) = 33°C in;
temperatura mokrega termometra (tnw) = 28°C (kar pomeni, da je relativna
vlažnost 55 delni parni tlak 1.662 kPa.).
izmerjena vrednost je 29.5°C, kar je nad WBGT referenčno vrednostjo
25°C in kaže na to, da v teh okoliščinah obstaja tveganje toplotnega udara.
DVI Gorenjska in OO
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
Zbornica VZD
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Referenčne vrednosti WBGT indeksa po standardu ISO 7243 v
povezavi z maksimalno telesno temperaturo 38°C
Metabolna stopnja, M
Referenčna številka WBGT
Razred
metabolne
stopnje
V povezavi z
enoto
površine kože
W/m-2
Skupaj
(za povprečno Oseba prilagojena na
površino kože temperaturo
°C
1.8m2)
W
Oseba neprilagojena na
temperaturo
°C
0 (počitek)
M≤65
M≤117
33
32
1
65<M≤130
117<M≤234
30
29
2
130<M≤200
234<M≤360
28
26
3
200<M≤260
360<M≤468
Brez
zaznavnega
gibanja zraka
25
4
M>260
M>468
23
Zaznavno
gibanje zraka
26
25
Brez
zaznavnega
gibanja zraka
Zaznavno
gibanje zraka
23
22
18
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
20
Delovno okolje – vročina
2. Ocenjevanje metabolne stopnje
Metabolna stopnja se lahko ocenjuje z uporabo spodnje tabele, ali z uporabo britanskega standarda BS 8966 :
Nivo
I
Metoda
Natančnost
Pregled delovnega mesta
A – Klasifikacija glede na
vrsto aktivnosti
Groba informacija, kjer je
tveganje napak visoko
Ni nujen
B – Klasifikacija glede na
poklic
II
A – Uporaba tabel skupne
ocene
Informacija o tehničnih
napravak in delu
Visoko tveganje za napako; Nujno opazovanje v
natančnost ± 15%
časovnem obdobju
B – Uporaba tabel ocene
za specifično aktivnost
C – Uporaba srčnega
utripa; pogoji definirani za
posameznika
III
Meritve
Ni nujen
Tveganje za napako znotraj
mej v povezavi z
Nujno opazovanje v
natančnostjo meritve in
časovnem obdobju
časa preučevanja;
natančnost ±5%
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Klasifikacija metabolnih stopenj glede na aktivnost (ISO 8996):
Razred
Srednja metabolna stopnja (Wm-2)
Primer
Počitek
65
počitek
Nizka
100
udobno sedenje/stanje
Zmerna
165
dolgo delo z rokami/dlanmi
Visoka
230
intenzivno delo
Zelo visoka
290
zelo intenzivna do maksimalna
aktivnost
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Klasifikacija glede na poklic (primeri iz ISO 8996):
Poklic
Metabolna stopnja (Wm-2)
zidar
110 do 160
tesar/mizar
110 do 175
steklar
90 do 125
slikopleskar
100 do 130
vrtnar
115 do 190
voznik traktorja
85 do 110
Obrniki:
Kmetijstvo:
Itd.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Preračun povprečne metabolne stopnje v obdobju,
ko se izvajajo različne naloge in aktivnosti (BS EN 8996):
Trajanje (s)
Metabolna stopnja (Wm-2)
Hoja po tovarni 4 km h-1
35
165
Nošnja bremena teže 30 kg
50
250
Stanje
25
70
Časovno tehtano povprečje = 200 Wm-2
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Ocenjeno povečanje metabolne stopnje pri uporabi osebne zaščitne opreme:
Počitek
Nizka
metabolna
stopnja
Zmerna
metabolna
stopnja
Visoka
metabolna
stopnja
Zelo visoka
metabolna
stopnja
Varovalni čevlji/nizki škornji
0
5
10
15
20
Visoki varovalni škornji
0
10
20
30
40
Respirator (nizka/zmerna
zmogljivost, npr. P1, P2)
5
10
20
30
40
Respirator (visoka
zmogljivost, npr. P3)
5
20
40
60
80
Zaprti dihalni aparat
10
30
60
95
125
Lahka, paroprepustna
zaščitna obleka za
kemikalije (npr. za enkratno
uporabo)
5
10
20
30
40
Kemična zaščitna
paroneprepustna OVO, npr.
iz PVC materiala, s kapuco,
rokavicami in škornji
10
25
50
80
100
Visoko izolativna, delno
paroprepustna zaščitna
obleka, npr. oprema gasilcev
15
36
OVO
DVI Gorenjska in OO
Zbornica varnosti
115
in zdravja pri delu
Zbornica VZD
http://www.zbornica-vzd.si/
75
155
Delovno okolje – vročina
3. Fiziološki monitoring
Fiziološki monitoring se izvaja kadar ne moremo implementirati nobenih drugih
metod, iz naslova nepraktičnosti, ali pa zaposleni delajo v okoljih izven objekta
- z drugimi metodami - nadzorovanih delovnih mestih.
V primeru uporabe fiziološkega monitoringa je potrebna pomoč specialista in
uporaba standarda ISO 9886.
Meritve (npr. telesne temperature, srčnega utripa, stopnje potenja, itd.)
zahtevajo, da:
 se zaposleni strinjajo in se v polni meri zavedajo morebitnega nelagodja ali
tveganja, povezanega z uporabljenimi metodami ter se strinjajo z njihovo
uporabo in zagotovijo svoje sodelovanje;
 zaposleni lahko kadarkoli zavrnejo sodelovanje pri meritvah. To zagotovi, da
je monitoring etičen, oziroma opravljanje meritev v nobenem primeru ne
izpostavi zaposlenega kakršnemkoli tveganju zaradi le-teh.
 možno je, da bo edini način, da delavcev ne izpostavimo kakršnemkoli
tveganju toplotnega udara, implementacija osebne metode monitoringa.
Zaradi praktičnih omejitev se zato monitoring običajno izvaja periodično,
vendar ta način zmanjšuje stopnjo možnosti detekcije tveganja.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina - mraz
4. Srčni utrip
1/2
Merilna oprema za merjenje srčnega utripa je na voljo, enostavna za uporabo
in interpretacijo (npr. prenosni aparati za merjenje srčnega utripa in ure za
merjenje srčnega utripa).
Naprave so uporabne, ker ne motijo delavca pri opravljanju dela in niso
neprikladne, kot na primer elektrokardiogram. Nekatere naprave za merjenje
srčnega utripa imajo možnost shranjevanja podatkov in pregleda nad utripom
v določenem obdobju.
Druga možnost je, da lahko delavec, nadzornik ali zdravstveni delavec pri delu
enostavno uporabi ročno merjenje srčnega utripa z zaznavanjem pulza na
zapestju ali vratu; v tem primeru jih je treba usposobiti za izvajanje ročnih
meritev.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina - mraz
4. Srčni utrip
2/2
V situacijah, v katerih je termično sevanje zelo visoko (kot predvideno v metodi,
ki je opisana v standardu ISO 7933), je nujno potrebno istočasno meriti tudi
telesno temperaturo. Poleg tega mora uporabljen sistem omogočati monitoring
srčnega utripa v realnem času med samo izpostavljenostjo. Idealno bi bilo to
ugotoviti s testom posameznika oziroma predvideti s sledečo enačbo:
HRL = 185 - (0.65*A)
Legenda: HRL = meja srčnega utripa in A = starost.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
HR mejna vrednost na delovnem mestu ne sme prekoračiti maksimalne
vrednosti za posameznika, zmanjšane za približno 20 udarcev/minuto.
Uporaba te formule lahko predstavlja pomembno tveganje za nekatere
posameznike.
V skladu z maksimalno mejo telesne temperature 39°C, je maksimalna
mejna vrednost za porast HR iz naslova toplotne obremenitve 60
utripov/minuto. To velja v enakih okoliščinah in predvsem, kadar je na voljo
medicinski nadzor in stalni monitoring.
− trajen srčni utrip manj kot 160 udarcev/minuto, če je delavec, mlajši od
35 let;
− trajen srčni utrip manj kot 140 udarcev/minuto za delavce starejše od
35 let.
Ne glede na uporabljeno metodo je pomembno, da se ne obravnava
vsakega posameznega ukrepa (simptomi, telesna temperatura, srčni utrip)
posamezno, ampak se - če je le mogoče - upošteva vse tri.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Za delavce, ki so izpostavljeni vročini, je potrebno opraviti zdravstveni
nadzor, da se oceni ustreznost in ugotoviti morebitne razloge za prepoved
dela v tem okolju. Zdravstveni nadzor teh delavcev naj bo izveden s strani
ustrezno usposobljenega medicinskega osebja, ki ima veliko izkušenj z
obravnavanjem zdravja ljudi, ki so izpostavljeni tem vplivom (glej SIST EN
ISO 12894 (2001)).
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
5. Ocenjevanje izolativne vrednosti oblačil
Iz BS ISO 9920: »Ergonomija toplotnega okolja - Ocena toplotne izolacije in
odpora izhlapevanja oblačil«
Za pridobitev podatka izolativne vrednosti oblačil se lahko uporabi dve
metodi:

ocena izolativnosti na podlagi tabel, ki so na voljo v standardu

izračun izolativnosti za določeno oblačilo na podlagi tega, kar delavec
dejansko nosi (npr. čevlji, nogavice, majica, ipd.), na podlagi materiala
vsakega kosa in površine, ki jo vsak kos pokriva.
Poiščite oblačilo, ki je najbolj reprezentativno tistemu, ki ga delavec nosi,
pridobite ocenjeno izolativno vrednost oblačila. Ta vrednost bo uporabljena v
kvantitativni oceni tveganja:
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina - mraz
Izolativne vrednosti oblačil
Delovna obleka
Clo vrednost
Spodnje hlače, srajca, delovni kombinezon,
0.8
nogavice in čevlji
Spodnja majica z dolgimi rokavi
in ​spodnjice z dolgimi hlačami, srajca,
hlače, delovni kombinezon, čevlji in
nogavice
1.1
Spodnje perilo, delovni kombinezon,
termojakna in termohlače, čevlji in
nogavice
1.4
Te izolativne vrednosti veljajo za specifična oblačila, to se pravi narejena iz
specifičnih materialov, s posebnim prileganjem, ipd.. Lahko zadostuje uporaba
ocenjenih izolativnih vrednosti, ki so navedeni v standardu (kot zgornji primer)
in ni potrebe po posebni natančnosti.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Dehidracija
−
−
−
−
Dehidracija lahko resno vpliva na sposobnost varnega funkcioniranja
zaposlenega, ko je ta pod vplivom toplotnega stresa.
Učinke dehidracije je v stresih situacijah zaradi toplote mogoče zmanjšati
s spodbujanjem zaposlenih, da pogosto pijejo hladno vodo (raje kot čaj,
kavo ali gazirane pijače) v manjših količinah za nadomeščanje izgube
tekočine zaradi potenja.
žeja ni dober kazalnik dehidracije. Ko so zaposleni žejni, že začnejo trpeti
zaradi posledic dehidracije.
Zaposleni morajo pri težkem delu v vročih okoljih zaužiti okoli 250 ml
tekočine vsakih 15 minut ali 500 ml vsakih 30 minut.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Delo na prostem
Pri delu na prostem lahko vreme učinkuje na učinkovitost posameznika;
tega ne moremo upravljati samo z tehničnimi kontrolami. Najbolj
učinkovito upravljanje v teh okoljih je vpeljava nekaterih enostavnih
administrativnih nadzorov, na primer:
Hladno okolje:
• zagotovite ustrezno osebno varovalno opremo
• zagotovite mobilne objekte za ogrevanje in spodbujajte pitje toplih
tekočin, kot je juha ali vroča čokolada;
• uvedite pogostejše odmore za počitek;
• ali se lahko delo prestavi in se opravi v toplejšem obdobju v letu brez
ogrožanja zdravja;
• naučite delavce prepoznati zgodnje simptome stresa zaradi mraza.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Vroče delovno okolje:

prestavite dela na hladnejše obdobje v dnevu;

zagotovite pogostejše odmore in senco na območjih namenjenih počitku;

zagotovite prost dostop do hladne pitne vode;

zagotovite senco na območjih, kjer posamezniki delajo;


spodbujajte, da delavci odložijo osebno varovalno opremo med počitkom
za boljšo izgubo toplote;
naučite delavce prepoznati zgodnje simptome toplotnega udara.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Delo na soncu
− Kaj je problem?
Preveč sončne svetlobe je škodljivo za kožo. Zagorelost je znak, da je koža
poškodovana. Škodo povzročajo UV žarki v sončni svetlobi.
− Kdo je ogrožen?
Pri delu na prostem dlje časa, je koža izpostavljena soncu dlje, kot je to
zdravo. Delavci, ki so lahko ogroženi, so na primer kmetje, gradbeni delavci,
vrtnarji, delavci v dejavnostih na prostem in nekateri javni uslužbenci. Še
posebej pozorni morajo biti:

svetlopolti in pegavi posamezniki, katerih koža ne zagori ali pordeči preden
postane zagorela;

svetlolasi, rdečelasi in modrooki posamezniki;

posamezniki z velikim številom lepotnih znamenj.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina - mraz
Delo na soncu
− Kateri so škodljivi učinki?
Kratkoročno tudi manjše pordečitve kože zaradi izpostavljenosti soncu
pomenijo, da je le-ta poškodovana. Opekline povzročijo mehurje in luščenje
kože.
Dolgoročno se problem poveča. Preveč sonca pospeši staranje kože, le-ta
zadebeli, postane lisasta in zgubana. Najresnejša posledica je lahko povečana
možnost razvoja kožnega raka.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina - mraz
Kaj lahko storimo, da se zaščitimo?






ostanite oblečeni (navadno oblačilo iz gosto tkanega blaga, kot so na
primer delovne obleke z dolgimi rokavi ali jeans, ustavijo večino UV
žarkov);
nosite pokrivalo z robom, zaščito ušes in/ali vratu;
kadarkoli je to možno, med odmorom in – še posebej – med malico
ostanite v senci;
uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (vsaj SPF15) na
izpostavljenih delih;
pijte veliko vode, da se izognete dehidraciji;
redno preverjajte svojo kožo, če se pojavijo nenavadni madeži ali lepotna
znamenja. V primeru, da opazite spremembo v obliki, velikosti, barvi
znamenj takoj obiščite zdravnika. Enako velja, če madež/znamenje srbi
ali celo krvavi.
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Zaključek:
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročem in zdravem delovnem
okolju torej zahteva:
 sistematičen pristop pri identifikaciji in ocenjevanju tveganja.
 usposabljanje zaposlenih in nadzornikov
 nadzor,….
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Temperatura [°C]
Primer: Ocenjevanja tveganja v okolju z visokimi temperaturami
42
41
40
39
38
37
36
35
34
33
32
31
30
29
28
27
26
25
24
23
22
25
48
46
45
43
42
40
39
37
36
34
33
32
30
29
28
27
26
25
24
23
22
30
50
48
47
45
44
42
40
39
37
36
34
33
32
30
29
27
26
25
24
23
22
35
52
51
49
47
45
44
42
40
39
37
36
34
33
31
30
28
27
26
24
23
22
40
55
53
51
49
47
45
44
42
40
39
37
35
34
32
31
29
28
27
25
24
22
45
57
55
53
51
49
47
45
44
42
40
38
37
35
33
32
30
29
27
26
25
23
50
59
57
55
53
51
49
47
45
43
41
40
38
36
35
33
31
30
28
27
25
24
55
62
59
57
55
52
50
48
46
44
42
40
39
37
35
33
32
30
29
28
26
25
Vlaga
60
64
61
59
57
55
52
50
48
46
44
42
40
39
37
35
33
32
30
28
27
25
[%]
65
66
64
61
59
56
54
52
50
48
46
44
42
40
38
36
34
33
31
29
28
26
Nevarnost
Smrtna nevarnost
Resna nevarnost
Močno neudobje
Neudobje
Rahlo neudobje
Udobje
70
68
66
63
61
58
56
54
51
49
47
45
43
41
39
37
35
34
32
30
28
27
Stopnja
5
4
3
2
1
0
75
71
68
65
63
60
58
55
53
51
48
46
44
42
40
38
36
34
33
31
29
27
80
73
70
67
65
62
59
57
54
52
50
48
45
43
41
39
37
35
34
32
30
28
Ocena
5
4
3
2
1
0
85
75
72
69
66
64
61
59
56
54
51
49
47
45
42
40
38
36
34
33
31
29
90
77
74
71
68
66
63
60
58
55
53
50
48
46
43
41
39
37
35
33
32
30
95
80
76
73
70
67
65
62
59
57
54
52
49
47
45
42
40
38
36
34
32
30
100
82
79
75
72
69
66
63
61
58
55
53
50
48
46
43
41
39
37
35
33
31
Opozorilo – navodilo- ukrep
SMRTNO NEVARNO: Skorajšnji toplotni udar
NEVARNO: Ustavite fizične aktivnosti
OPOZORILO: Izogibajte se naporom
Opozorilo: Omejite najtežje aktivnosti
Občutek rahlega neudobja
Občutek udobja
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
Delovno okolje – vročina
Vir:
http://www.hse.gov.uk/temperature/index.htm
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
HVALA ZA POZORNOST !
Zbornica varnosti
in zdravja pri delu
http://www.zbornica-vzd.si/
65