DOGODKI NA MEDVEDJEKU 1991
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Logistično inženirstvo Modul: Vojaška logistika DOGODKI NA MEDVEDJEKU 1991 (Analiza spopada iz osamosvojitvene vojne) Mentor: magister Zvezdan Markovič Lektorica: Ksenja Lorber, pr. uč. slov. in knjižn. Ljubljana, april 2015 Kandidat: Pavel Fajfar ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, mag. Zvezdanu Markoviću, za strokovno pomoč in napotke pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici, Ksenji Lorber, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in slovnično pregledala. Posebna zahvala moji družini, ki mi je vedno stala ob strani in mi nudila izjemno podporo pri šolanju. IZJAVA »Študent Pavel Fajfar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Zvezdana Markovića.« »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne: 30. 04. 2015 Podpis: Pavel Fajfar POVZETEK V današnjem času se v svetu soočamo z najhitrejšim razvojem človeštva v vsej njegovi zgodovini. Eden od razlogov je tudi ta, da je družba postala tekmovalna v boju za preživetje, in sicer do te mere, da so se začeli optimizirati vsi procesi, bodisi gospodarski, razvojni ali politični. Če to prenesemo v vojaško organizacijo, lahko ugotovimo, da je ta v svojih procesih tesno povezana s civilnimi organizacijami, le da se procesi v vojski dogajajo z namenom boljšega izkoristka kadra, oborožitvenih sistemov, znanja in časa. Glavna naloga takšnega procesa v vojaški organizaciji pa je zmanjšanje števila žrtev. V Slovenski vojski se, kakor v vseh sodobnih vojskah, izvajajo usposabljanja poveljniškega kadra skozi analizo dogodkov iz zgodovine. Vojaški vodja ima z zakonom določeno pravico uporabo sile z namenom izvedbe naloge. Ta pravica je hkrati tudi dolžnost, ki pa mora biti opravljena na podlagi zavedanja situacije ter ob upoštevanju in izkoriščanju vseh okoliščin v svoj prid. V prvem delu naloge je poudarek na analizi dogodka iz zgodovine, kjer na podlagi zapisov in pripovedovanj ugotavljamo dejstva, ki so se zgodila pri blokadi na Medvedjeku. Analiza tega dogodka pa nam pomaga pri simulaciji izvedbe blokade z odpravljenimi pomanjkljivostmi, ki so se zgodile ob blokadi. S tem uporabimo naučeno lekcijo iz izkušenj v zgodovini in prikažemo simulacijo dogodka v optimalnejši izvedbi. KLJUČNE BESEDE: - spopad, kolona, poveljnik. ABSTRACT Nowadays in the world performed the fastest development of mankind throughout its history. One reason for this development is that the human society has become competitive in the fight for survival to the extent that they have started to optimize all processes, either economic, or political development. If you transfer it into a military organization may determine that it is in their processes closely linked to civil organizations, only that the processes taking place in the army with a view to better utilization of personnel, weapons systems, knowledge and time. The main task of such a process in the military organization is to reduce the number of victims. The Slovenian Armed Forces, as in all modern armies conducted staff training navigating through the analysis of events from history. Military leader has a statutory right to use force in order to implement the tasks. This right is also a duty that must be carried out on the basis of awareness of the situation and having regard to all the circumstances and exploit to their advantage. In the first part of the thesis is focused on the analysis of the event from history where on the basis of records and storytelling note of the fact that they occurred at the blockade at Medvedjek. Analysis of this event could help us in the simulation performance blockade of correcting shortcomings that have occurred at the blockade. By using what they have learned a lesson from the experience in history and show a simulation of the event in optimal performance. KEYWORDS: - clash, convoy, Commander. KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 Predstavitev problema................................................................................ 1 1.2 Cilji naloge ................................................................................................. 1 1.3 Predstavitev okolja ..................................................................................... 2 1.4 Predpostavke in omejitve ........................................................................... 2 1.5 Metode dela ............................................................................................... 2 2 ZGODOVINSKI ORIS DOGODKA..................................................................... 3 2.1 Zgodovinsko ozadje pred, med in po osamosvojitveni vojni 1991 ............... 3 3 ŠTUDIJA PRIMERA DOGODKOV NA MEDVEDJEKU S POMOČJO UKAZA ZA DELOVANJE ...................................................................................................... 6 3.1 Situacija ..................................................................................................... 6 3.2 Sovražnik – JLA ......................................................................................... 6 3.3 Lastne sile – TO RS ................................................................................... 8 3.4 Naloga ....................................................................................................... 8 3.5 Izvedba ...................................................................................................... 9 3.6 Časovnica ................................................................................................ 10 3.7 Poveljevanje in zveze ............................................................................... 13 4 UGOTOVITVE NA PODLAGI ŠTUDIJE ZGODOVINSKEGA IN UČNEGA GRADIVA ............................................................................................................... 14 4.1 Ugotovitve pri analizi dogodkov na medvedjeku 1991 .............................. 14 5 SIMULACIJA SPOPADA S STRANI SLOVENSKE VOJSKE S SEDANJIM ZNANJEM IN STRUKTURO ................................................................................... 16 5.1 Primerjava dogodkov in ukrepanj leta 1991 z ukrepanjem SV danes ....... 16 5.2 Povezava tematike z nalogami SV danes ................................................ 21 6 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 23 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 26 KAZALO SLIK Slika 1: Oklepna kolona JLA na blokadi Medvedjek 1991......................................... 7 Slika 2: Položaji enot JLA in TO RS ob blokadi na Medvedjeku 27. 06. 1991 ......... 13 Slika 3: Ubiti tovornjakarji po napadu letal JLA ....................................................... 15 KAZALO TABEL Tabela 1: Kronološki prikaz dogodkov na dan 27. 06. 1991 ................................... 10 Tabela 2: Kronološki prikaz dogodkov v dneh od 28. 06. 1991do 30. 06. 1991 ...... 11 Tabela 3: Kronološki prikaz dogodkov v dneh od 01. 07. 1991 do 02. 07. 1991 ..... 12 Tabela 4: Primerjava dogodkov in ukrepanj 1991 z ukrepanjem SV danes ............ 20 KRATICE IN AKRONIMI JLA BOV ObmŠTO PŠTO: PLTO METT- TC MOM MSNZ SV TO RS Jugoslovanska ljudska armada bojno oklepno vozilo Območni štab Teritorialne obrambe Pokrajinski štab Teritorialne obrambe protiletalski top Mission EnemyTime Troops – Terrain Civilians Mednarodna operacija v podporo miru Manevrska struktura narodne zaščite Slovenska vojska Teritorialna obramba Republike Slovenije B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Osamosvojitvena vojna, ki jo imenujemo tudi vojna za Slovenijo, je imela velik pomen za prihodnost slovenskega naroda, saj smo z zmago 1991 leta pridobili samostojnost, suverenost in ozemeljsko celovitost. V osamosvojitveni vojni je bilo na območju Slovenije več spopadov. Omenimo lahko spopade na mejnih prehodih Šentilj, Rožna Dolina in Gornja Radgona ter ostale spopade v Ljubljani, Mariboru, Pekrah, Pesnici in še bi lahko naštevali. Žal je v vseh spopadih prihajalo tudi do žrtev, ki sta jih imeli obe strani. Jugoslovanska Ljudska Armada (JLA) je imela 45 mrtvih in 146 ranjenih. Na slovenski strani pa je bilo19 žrtev in 182 ranjenih. Ravno žrtve so tisti dejavnik, kateremu v sodobnem bojevanju dajemo velik pomen. To je razvidno skozi zgodovino bojevanja. Če je svet v prvi svetovni vojni imel okoli 17.000.000 žrtev in v drugi svetovni vojni 60.000.000 žrtev, se v vojnah današnjega časa to število žrtev bistveno zmanjšuje. Za relativno majhno število žrtev osamosvojitvene vojne je bila ključna povezanost naroda v času vojne, kar je bil eden od bistvenih dejavnikov za uspeh v vojni, saj je zaradi tega Slovenija pokazala povezan odpor proti takratnemu vodstvu Jugoslavije, s čimer se trajanje vojne ni podaljšalo ampak je trajala le deset dni. TO RS je, kljub pomanjkanju sredstev in sodobnega vojaškega znanja, zaradi velike in enotne želje po samostojni državi uspela zmagati v vojni. Pozabiti ne smemo še civilnih žrtev, ki jih je bilo skupaj 12. Vojna pa ni imela vpliva samo v času trajanja, ampak ga ima še danes. Tako je eden od teh vplivov ta, da smo s samostojnostjo dobili lastno vojsko, ki se je skozi četrtletje prestrukturirala v profesionalno vojaško organizacijo. Uveljavili so se sodobni standardi v okviru severno atlantskega zavezništva. Prav ti standardi so danes višji kot so bili v uporabi, ko se je odvijala vojna. Zaradi tega bi se Slovenska vojska (SV) na spopad v današnjem času pripravila z v določenih podrobnostih drugačnim pristopom. 1.2 CILJI NALOGE Prvi cilj naloge je analiza dogodkov pred, med in po oboroženem spopadu na območju Medvedjeka. Pridobljeni podatki nam bodo pomagali, da analiziramo potek dogajanj, na katerega so vplivale odločitve bodisi takratne politike, bodisi poveljnikov na terenu. Drugi cilj naloge se tesno povezuje s prvim, saj bomo na podlagi analize dogajanj in pridobljenih podatkov iz spopada na Medvedjeku to prenesli v današnji čas ter prikazali predviden potek dogodkov, če bi se le ta zgodil Slovenski vojski s strukturo sil, kakršno poznamo danes. Predvideni rezultati naloge se bodo pokazali v tem, da bi se oborožen spopad Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 1 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija končal z drugačnimi zaključki, če bi ga izvajala Slovenska vojska v sestavi, kot jo poznamo danes. Predvidevamo lahko, da bi se priprave na zaustavitev kolone JLA izvedle natančneje, kar bi se kasneje izražalo v razpletu dogodkov in verjetnem manjšem številu civilnih žrtev. 1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA Slovenska vojska je kot vojaška organizacija vzpostavljena po strukturi, ki ji omogoča uspešno uporabo sil znotraj nje. Celotna organizacija je v osnovi namenjena vojaški obrambi lastne ter pomoči pri izvajanju naravnih in drugih nesreč. Struktura sil pa se uporablja za sodelovanje v mednarodnem okolju v sklopu severnoatlantskega zavezništva NATO RS. 1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Literatura in viri, ki opisujejo zgodovino vojskovanja v svetu, so zelo razširjeni, vendar tu govorimo o opisovanju spopadov, bitk in vojn, ki se niso dogajale na našem ozemlju. Ravno zaradi tega je SV začela dajati velik poudarek na učenju iz izkušenj ter študiju nekaterih bitk, ki so se dogajale na našem ozemlju in je vanje bila tudi sama vpletena. S pridobljenimi podatki si poveljniški kader SV pomaga pri sprejemanju taktičnih odločitev pri pripravah na naloge v sklopu SV. Glede na to, da je arhivsko gradivo o spopadu na Medvedjeku leta 1991 nedostopno, se je potrebno opirati na obstoječo znanstveno-strokovno in memoarno ali spominsko literaturo. 1.5 METODE DELA V nalogi bomo uporabili naslednje metode dela: deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, študijo in interpretacijo že napisane literature; eksperimentalno-kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in rezultatov iz eksperimentiranja (testiranje v simulirani situaciji); deduktivno metodo za prikaz splošnih okoliščin ter konkretne predstavitve spopada. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 2 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 2 ZGODOVINSKI ORIS DOGODKA 2.1 ZGODOVINSKO OZADJE PRED, MED IN PO OSAMOSVOJITVENI VOJNI 1991 Slovenija je bila po 2. svetovni vojni ena izmed republik Jugoslavije, ki je obstajala med letoma 1963 in 1991. Z razpadom države, leta 1991, pa so na njenem nekdanjem ozemlju nastale nove države, med njimi tudi Republika Slovenija. »Leto 1990 je bilo prelomno leto. V Jugoslaviji je prišlo do zaostritev odnosov med republikami, zaradi Miloševičeve želje po centralizaciji Jugoslavije. Z ulično demokracijo (organiziranimi mitingi) po jugoslovanskih mestih je zamenjeval pokrajinska in republiška vodstva, in se zavzemal za Veliko Srbijo. Slovensko vodstvo se je tej centralizaciji upiralo in ni dopuščalo, da bi Miloševič tudi v Sloveniji (Ljubljani) organiziral tovrstni miting. Z akcijo »SEVER« je Slovenija dokazala, da je Slovenija sposobna tudi s silo zavarovati svojo tedaj še republiško suverenost in doseženo stopnjo demokracije.« (Repe, B. str. 7) V januarju 1990 je bil ustanovljen DEMOS (Demokratična opozicija Slovenije), ki je bila sestavljen iz več strank. Glavni interes združitve je bila sprememba političnega sistema. V marcu je bila dopolnjena zakonodaja na področju obrambnega sistema; obenem so bili ukinjeni Komiteji, beseda »socialistična« pa je bila črtana iz vseh dokumentov. Tako Slovenija iz Socialistične republike Slovenije postane Republika Slovenija. Začeli so se organizirati tudi protesti proti pošiljanju slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA ter druge republike. Kot navaja Janša (1992) »… v Sloveniji nismo več pripravljeni s svojo krvjo plačevati tujih računov.« Mesec april je bil za nas pomemben mesec, saj smo imeli prve demokratične volitve. Ljudje so izglasovali da bo vlado, »izvršilni svet«, vodil Lojze Peterle, predsednik parlamenta, »skupščine«, je postal France Bučar, obrambni minister Janez Janša, notranji minister Igor Bavčar, zunanji minister Dimitrij Rupel ter pravosodni minister, »republiški sekretar«, Rajko Pirnat. V mesecu maju JLA začne s »pobiranjem orožja« z namenom, da se vse orožje TO RS iz skladišč preda pod nadzor JLA. Ravno zaradi »pobiranja« orožja nastane Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ), kateri poveljuje stotnik Tone Krkovič. Sprva je veljala za neformalno obrambno mrežo, katero pa je kasneje vlada tudi legalizirala. Osnovni načrt MSNZ je bil, da v primeru oboroženega posega JLA, zavaruje ključne objekte, obenem pa s hitrimi napadi na skladišča orožja in opreme zagotovi možnost za vpoklic popolnih formacij TO RS. Do realizacije načrta je prišlo junija 1991. MSNZ je bila tudi sredstvo, preko katere se je dejansko vodila TO RS, v obdobju ko je Slovenija sprejemala ustavne amandmaje, s katerimi se je pristojnost poveljevanja in delovanja TO RS prenesla na Predsedstvo RS. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 3 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Na odvzem orožja Teritorialni obrambi se je slovenska javnost burno odzvala. Mnogo je bilo tudi posameznikov, ki so preko sredstev obveščanja obsojali takšno ravnanje. Avgusta MSNZ začne z oboroženimi pripravami na morebitno ogrožanje Slovenije z vojaško silo s strani JLA. V septembru je skupščina sprejela ustavne amandmaje na obrambnem področju, ki so pristojnost nad TO RS v miru in izrednih razmerah prenesli na predsedstvo RS. Še vedno je ostalo nespremenjeno, da v kolikor pride do napada od zunaj, Slovenija sodeluje v skupini oboroženih sil SFRJ. Obenem so se začeli tudi zametki odločitev o samostojnem usposabljanju vojaških obveznikov. S slovenskimi odločitvami vodstvo SFRJ ni bilo zadovoljno. Oktobra je JLA začela dvigovati bojno pripravljenosti svojih sil na območju Slovenije. Obenem naj bi v oktobru prišlo tudi do predaje funkcije vodenja in poveljevanja TO RS. JLA poveljevanja ni hotela predati, zato je »okupirala« republiški ter rezervni štab TO RS. Celotno dogajanje sta spremljali slovenska milica ter MSNZ. Glede na to, da se je vse dogajalo na našem ozemlju, smo imeli to pristojnost, da smo na »okupiranih« objektih izklopili elektriko in telefone. Oblikujejo se novi pokrajinski štabi ter pričnejo z reorganizacijo TO RS. Novembra JLA ponovni odvzem orožja, obenem pa tudi nabornih evidenc po občinah ter napove ukinitev vseh tistih enot, ki niso v sestavi JLA. V mesecu decembru se prvič postroji na novo oblikovana brigada TO RS v Kočevski Reki, kjer je bil tudi učni center posebnih enot. Na plebiscitu, 23. decembra, Slovenci odločajo o vprašanju : »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Na plebiscitu se je 88,5 odstotkov vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Lahko rečemo, da je bila to prelomna točka v zgodovini Slovenije. 26. decembra so bili znani rezultati plebiscita, zato na podlagi tega 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in neodvisnosti. V februarju 1991 skupščina RS sprejem amandma k Ustavi in izstopi iz pravnega reda SFRJ. Začnejo se tudi prepiri zaradi nabornikov. Slovenija ni dovolila, da se slovenske vojake napoti izven ozemlja Slovenije. Pride tudi do podpisa Deklaracije za mir, s katero naj bi preprečili nadaljnje oboroževanje v Sloveniji in Jugoslaviji, zamrznili napotitve nabornikov, uvedli pogajanja s federacijo o umiku JLA ter za demilitarizirano Slovenijo. Podpisniki deklaracije so se tako zavzemali za »Slovenijo kot suvereno, miroljubno državno, ki aktivno prispeva k svetovnemu miru, za slovenijo brez vojske in vojaške industrije.« (Deklaracija za mir 1991) Maja je prišlo do incidenta v Pekrah, kjer JLA z oklepniki obkoli učni center TO RS, kjer se je usposabljala prva generacija nabornikov v samostojni Sloveniji, in zahteva predajo. V pekrskih dogodkih je Slovenija pokazala resen namen, da bo dejansko izvedla to, kar je sprejela na plebiscitu. Ne samo, da bo to izvedla, ampak da je ta korak odločena in sposobna tudi zavarovati. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 4 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Junija je prisegla prva generacija slovenskih vojakov. 25. junija smo sprejeli Temeljno ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti. Istega dne je bil tudi izdan ukaz za zavzetje mejnih prehodov, carinskih objektov ter nadzorov za letenje – brez sile ali prekinitve funkcije. 26. junija pa smo razglasili SAMOSTOJNOST in NEODVISNOST SLOVENIJE ter uradno dobili vojno napoved SFRJ. Z 27. junijem se je tako začela 10-dnevna vojna za samostojnost Slovenije. Julija je bila sprejeta Brionska deklaracija, na podlagi katere se končala 10-dnevna vojna. Namen Deklaracije je bil prekiniti ogenj in omogočiti pogajanja o prihodnosti Jugoslavije. Na podlagi Deklaracije je nadzor nad mejnimi prehodi, carino prevzela Policija Slovenije. V zvezi z prekinitvijo ognja pa se je JLA morala umakniti, TO RS pa se aktivirati ter vrniti na izhodiščne točke. V mesecu oktobru je Brionska deklaracija potekla in ni prišlo do novega sporazuma med Slovenijo in Jugoslavijo. Tako Slovenija lahko začela izvajati osamosvojitveno zakonodajo. Na podlagi tega je istega meseca parlament tudi sprejel, da bo tolar uradna valuta RS. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili skozi koprsko pristanišče v noči iz 25. na 26. oktober 1991. 23. decembra 1991 sprejmemo prvo Ustavo samostojne Slovenije. 15. januarja 1992 pa smo dobili tudi mednarodno priznanje. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 5 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 3 ŠTUDIJA PRIMERA DOGODKOV NA MEDVEDJEKU S POMOČJO UKAZA ZA DELOVANJE 3.1 SITUACIJA Avgusta 1990 leta je začetek oboroženih priprav MSNZ na vojaško ogrožanje SLO s strani JLA. MSNZ je delovala v obdobju prehajanja stare TO RS v novo. Delovala je na podlagi Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Namen MSNZ je bil doseči določeno pripravljenost v obdobju po ukazu za premeščanje orožja TO RS pod nadzorom JLA ter v obdobju, ko je Slovenija sprejemala ustavne amandmaje. »Slovenija izvede plebiscit o samostojnosti 23. 12. 1990 z jasnim vprašanjem: Ali naj RS postane samostojna in neodvisna država? Plebiscita se je udeležilo 93,2 % prebivalstva Slovenije z volilno pravico. Od 93 % udeleženih je za glasovalo 88,5 %« (Kladnik idr. 2011, str. 99). 25. 06. 1991 v Ljubljani razglasimo samostojnost in neodvisnost Slovenije. Na podlagi tega je bil sprejet ustavni zakon o samostojnosti. Po sprejetju zakona je bil izdan ukaz TO RS za zavzetje mejnih prehodov, carinskih objektov ter nadzorov letenja. Jugoslavija izda uradno vojno napoved Sloveniji z ukazom: »Mejne prehode in letališča zavzeti do 12.00 ure dne 27. 6. 1991.« Vojna za Slovenijo se je začela 27. 6. 1991. Protiletalska oklepna baterija JLA, ki so jo blokirale enote TO RS, je pri Metliki dne 27. 06. 1991 ob 11.15 uri prestopila državno mejo. Vojna se je končala s sprejetjem Brionske deklaracije, ki je za tri mesece zaustavila sovražnosti na ozemlju RS ter zamrznila osamosvojitvene aktivnosti. 3.2 SOVRAŽNIK – JLA Kot je navedeno v Kladnik idr. (2011), je kolona, ki je prestopila državno mejo pri Metliki in bila napotena proti letališču Brnik, bila sestavljena iz: 12 samovoznih protiletalskih topov BOV; 6 tovornih vozil TAM ; 3 terenskih vozil; 80-85 pripadnikov JLA (cca: 6 častnikov, 6 podčastnikov,68-73 vojakov). Poveljnik je bil major Boško Prodanović. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 6 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Ovire: minimalne zaloge hrane in vode. Morala: slaba. Okrepitve: na radijski zvezi z okoliškimi vojašnicami; letalska podpora. Premik je potekal v smeri Karlovac - Metlika - Gorjanci - Poganci - Novo mesto Trebnje - Medvedjek.« Slika 1: Oklepna kolona JLA na blokadi Medvedjek 1991 (Vir: www.kultura.novomesto.si. Pridobljeno 28.04.2015.) Naloga: »Zavarovati izvrševanje zveznih predpisov o prehodu državne meje na ozemlju RS oz. pomoč zveznim organom milice in carine pri prevzemanju nadzora na mejnih prehodih.« (Kladnik idr. 2011, str. 207) Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 7 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 3.3 LASTNE SILE – TO RS Kot je navedeno v Kladnik idr. (2011), so naslednje enote TO RS sodelovale na barikadi: 2. PŠTO (Dolenjska); jurišni odred 21. ObmŠTO; protioklepna skupina, intervencijska skupina in skupina za oviranje iz 21. ObmŠTO iz Trebnjega; intervencijska skupina 2. PŠTO; del čete za posebne namene Šentjernej; protidiverzantska četa 25. ObmŠTO iz Krškega; del protidiverzantske čete 21. ObmŠTO; protidiverzantski vod 25. ObmŠTO iz Brežic; baterija 52. BRIG TO Novo mesto. Skupaj: 504 pripadniki TO RS ter miličniki in kriminalisti iz postaje milice Trebnje. Oborožitev, ki so jo uporabljali: brzostrelke PPŠ; avtomatske puške 7,62mm; protioklepni metalci Armbrust; pištole; ostrostrelne puške; pol avtomatske puške. Ovire: pomanjkljiva oprema; neusposobljenost za rokovanje z oborožitvijo; zveze; disciplina; pomanjkanje hrane in vode. Morala: po pričevanju nekdanjega poveljnika 2. PŠTO, general podpolkovnika Albina Gutmana, je bila morala TO RS dobra.« 3.4 NALOGA »Ob 02.00 uri ponoči dne 27.06.1991 je poveljnik 21. ObmŠTO, stot. Butara, dobil nalogo v najkrajšem možnem času zasesti položaje na Medvedjeku in braniti Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 8 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija načrtovano oviro z namenom zaustavitve kolone JLA na njeni poti proti Ljubljani« (Kladnik idr. 2011, str. 210). 3.5 IZVEDBA »Kot je navedeno v Kladnik idr. (2011) so se izvedbe naloge poveljujoči TO RS lotili nemudoma in poslali enote na klanec Medvedjek, kjer so takoj začeli z pripravami na blokado JLA kolone. Na vrhu klanca so postavili barikado, ki je bila sestavljena predvsem iz tovornih vozil (postavitev barikade je vodila milica). V sklopu barikade je bil miniran nadvoz na vrhu klanca in del ceste za nadvozom, ki so ga izvedli delavci Cestnega podjetja, z namenom sprožitve v primeru, če bi se kolona prebila skozi barikado iz tovornih vozil. Ko je kolona prispela do barikade in se ustavila, so se takoj začela pogajanja med poveljujočim na barikadi in poveljujočim koloni. Pogajanja so bila sprva prijateljska in vljudna, s časom pa je poveljujoči koloni spremenil ton in začel groziti ter zaostrovati zahteve. Zaradi netočnih informacij je še isti dan republiška koordinacija izdala ukaz za napad na kolono, toda do napada po spletu okoliščin in odločitvi poveljujočega na barikadi ni prišlo. Položaji TO RS so bili neutrjeni, oskrba je bila slaba, oprema nepopolna, poleg vsega pa je bilo zelo neugodno tudi vreme, zaradi česar je morala počasi a vztrajno padala. Zjutraj, drugi dan dogajanja, je s svojih položajev odšla ena od čet v obroču okoli zaustavljene kolone (72 pripadnikov), toda kmalu so prišle tudi okrepitve iz novomeškega bataljona. To jutro je TO RS izvedla tudi opozorilni napad na kolono s protioklepnim orožjem. Sledil je oster odziv s strani oklepnikov v koloni, kmalu pa so se v boj priključila tudi letala JLA, ki so izvršila letalski napad na položaje TO RS, čemur je sledil umik enot TO RS z njihovih položajev. Prihodnji dan so pripadniki JLA ujeti v koloni izkopali prehod na vzporedno lokalno cesto ter se ponoči po tej poti prebili iz območja barikade nazaj v smeri prihoda proti Brežicam. Umik ni trajal dolgo, saj so pripadniki TO RS pripravili še eno barikado na območju Krakovskega gozda, kjer se je kolona dokončno ustavila. Po napadu na kolono in ponovnem letalskem napadu s strani zračnih sil JLA so bila nekatera vozila v koloni uničena, pripadniki JLA pa so poizkusili s peš prebojem proti Hrvaški preko Gorjancev. Na Gorjancih je TO RS zajela večji del umikajoče se enote vključno s poveljujočim častnikom JLA.« Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 9 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 3.6 ČASOVNICA DAN AKTIVNOST KRAJ ČAS OPOMBE Četrtek, 27. 06. 1991 Premik oklepnikov JLA. Metlika – Novo mesto 00.44 Prvič opaženi s strani TO RS. Postavljena barikada na Pogancih. Poganci 01.45 Prvi strel v vojni za Slovenijo. Poganci 03.15 Postavitev barikade na Medvedjeku. Medvedjek 03.30 Nadaljevanje premika kolone JLA. Poganci Medvedjek 10.15 Prihod kolone JLA do barikade na Medvedjeku. Medvedjek 15.45 Ukaz za napad na kolono. Medvedjek 17.04 Prihod prvih enot TO RS. Neizvršen. Tabela 1: Kronološki prikaz dogodkov na dan 27. 06. 1991 (Vir: Kladnik idr. (2011), str. 208-212) Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 10 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija DAN AKTIVNOST KRAJ ČAS OPOMBE Petek, 28. 06. 1991 Odhod protidiverzantske čete 25. ObmŠTO Krško s položajev. Medvedjek 06.00 72 pripadnikov. Okrepitev barikade s 1. bataljonom 52. brigade TO NM. Medvedjek 07.00 Zveze. Napad na kolono JLA (opozorilni). Medvedjek 09.50 Uporaba šestih protioklepni h orožij Armbrust. Letalski napad na enote TO RS na barikadi ter na barikado z okolico. Umik enot. Medvedjek 10.47 11.30 14.56 Prebeg petih pripadnikov JLA. Medvedjek Ponoči Sobota, 29. 06. 1991 Izkop prehoda na vzporedno lokalno cesto, prebeg treh pripadnikov JLA. Medvedjek Preko dneva Nedelja, 30. 06. 1991 Preboj oklepnikov JLA na vzporedno cesto in premik proti NM. Medvedjek Ponoči Samo oklepniki. Tabela 2: Kronološki prikaz dogodkov v dneh od 28. 06. 1991do 30. 06. 1991 (Vir: Kladnik idr. (2011), str. 220-227) Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 11 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija DAN AKTIVNOST KRAJ ČAS OPOMBE Ponedeljek, 01. 07. 1991 Barikada ob potoku Senuša. Krakovski gozd 03.25 Pogajanja preko dneva. Torek, 02. 07. 1991 Ukaz za napad na kolono JLA. Krakovski gozd 03.00 Napad na kolono JLA in umik enot TO RS na rezervne položaje. Krakovski gozd 05.15 Letalski napad na barikado. Krakovski gozd Zapustitev vozil in poskus peš preboja preko Gorjancev. Krakovski gozd Ponoči Zajetje maj. Prodanovića in večje skupine pripadnikov JLA. Gorjanci 14.00 Brez žrtev. Konec grožnje. Tabela 3: Kronološki prikaz dogodkov v dneh od 01. 07. 1991 do 02. 07. 1991 (Vir: Kladnik idr. 2011, str. 230–235) Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 12 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija »Kot je navedeno v Kladnik idr. (2011), so bile posledice spopada: šest ranjenih pripadnikov TO RS, od tega je eden pozneje umrl v bolnišnici Novo mesto; dva ranjena in en mrtev pripadnik JLA; sedem mrtvih civilistov, voznikov tovornjakov; en mrtev gospodar bližnje kmetije. 3.7 POVELJEVANJE IN ZVEZE Poveljniki enot na terenu so bili: poveljnik 2. PŠTO: podpolkovnik Albin Gutman, poveljnik 21. ObmŠTO: stotnik Janez Butara, poveljniki enot na barikadi: stotnik Franc Smerdu, major Bogdan Mali in stotnik Alojz Završnik. Zveze, ki so se uporabile; kurirske; radijske; milica; civilni telefon.« Slika 2: Položaji enot JLA in TO RS ob blokadi na Medvedjeku 27. 06. 1991 (Vir: osebni arhiv) Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 13 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 4 UGOTOVITVE NA PODLAGI ŠTUDIJE ZGODOVINSKEGA IN UČNEGA GRADIVA Dejstvo je, da je bila izvedba blokade s strani TO RS uspešna, saj se koloni JLA ni uspelo prebiti skozi njo. Zavedati pa se je potrebno določenih napak v postopkih, katere so se pojavile predvsem zaradi omejenega časa in resursov za pripravo na nalogo obeh strani. 4.1 UGOTOVITVE PRI ANALIZI DOGODKOV NA MEDVEDJEKU 1991 Slovenska vojska izvaja t.i. analize po izvedenih aktivnostih, kjer se ugotavljajo dobre in slabe odločitve pri izvajanju nalog z namenom izboljšanja postopkov pri ponovitvi le-teh. Na podlagi študije primera, proučevanju dogodkov ter dogajanj na Medvedjeku smo prišli do sledečih ugotovitev: ukazi za uporabo sile morajo biti jasno opredeljeni; obvezno je poznavanje oborožitvenih sistemov ter opreme; pomembno je pravočasno in dosledno izpolnjevanje ukazov; potrebno je medsebojno sodelovanje različnih organizacij (Milica, Civilna zaščita, TO RS); bojne funkcije (manever, ognjena podpora, zračna obramba, obveščevalna zagotovitev, poveljevanje in zveze ter zagotovitev delovanja) so bile medsebojno prepletene ter izkoriščene predvsem s strani TO RS; priprava enote na nalogo mora biti izvedena tako, da je celotna enota seznanjena z nalogo, namero ter izvedbo; jezikovna razlika v tem primeru ni bila razvidna, saj smo bili nekoč del istega naroda; razmerje ognjene moči: TO RS je imela le pehotno oborožitev in okoli 504 pripadnike, medtem ko je imela JLA vozila BOV-3 z oborožitvijo PLT 20/3 in okoli 80 do 90 pripadnikov; analiza naloge po sistemu naloga – nasprotnik – čas – lastne sile – teren in civilisti »METT-TC«; izbira terena z namenom ugotavljanja njegove prednosti in slabosti; kanaliziranje vozil na komunikacijah; predhodno izvidovanje terena; zavedanje situacije s strani pripadnikov; zaščita lastnih sil; sodelovanje obveščevalnih in protiobveščevalnih služb; poznavanje prebivalstva ter političnih razmer. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 14 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Prišli smo do konkretnih ugotovitev o spopadu na Medvedjeku. Kot smo že omenili, je bila akcija TO RS uspešna in prav je, da jo sprejemamo kot ponos zmage nad sovražnikom. SV je skozi leta razvoja prišla v profesionalno organizacijo. Ob upoštevanju tega bomo v naslednjem poglavju prikazali razliko med dogodki leta 1991 in ukrepanjem SV, kot jo poznamo danes. Pred tem navedene ugotovitve skozi analizo dogodkov lahko koristno uporabimo v naslednjem poglavju, kjer bomo izvedli simulacijo spopada na Medvedjeku v izvedbi Slovenske vojske s sedanjim znanjem in strukturo. Slika 3: Ubiti tovornjakarji po napadu letal JLA (Vir: www.delo.si. Pridobljeno 28.04.2015.) Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 15 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 5 SIMULACIJA SPOPADA S STRANI SLOVENSKE VOJSKE S SEDANJIM ZNANJEM IN STRUKTURO Seveda je težko natančno določiti dejanski razplet dogodkov, saj lahko pride v procesu izvedbe naloge do določenih odstopanj. Z uporabo podatkov pa lahko konkretneje simuliramo spopad, priprave nanj in njegov razplet. Spopad bi danes potekal drugače v nekaterih podrobnostih. To nam prikazuje primerjava v tabeli 4, ki prikaže dogodek in ukrepanje leta 1991 ter ga razloži na primeru SV v današnjem času. 5.1 PRIMERJAVA DOGODKOV IN UKREPANJ LETA 1991 Z UKREPANJEM SV DANES Ukazi za uporabo sile morajo biti jasno opredeljeni. Leto 1991 SV danes Pokazala se je neusklajenost pri uporabi V SV se uporablja metoda uporabe sile, sile. Ob opozorilnem napadu TO RS na ki natančno določa, kdaj in do katere kolono s protioklepnim orožjem se stopnje se uporabi sila ter kdo lahko o stopnjevanje sile ni nadaljevalo. njeni uporabi odloča. Zaključek: Izvede se bolj pripravljena naloga s točkami odločitve, ki so v naprej pripravljene. Obvezno poznavanje oborožitvenih sistemov ter opreme. Leto 1991 SV danes Ob opozorilnem napadu TO RS na Pripadniki SV poznajo karakteristike kolono s protioklepnim orožjem oborožitvenih sistemov v sestavi. Na Armbrust ni prišlo do resnih poškodb podlagi tega bi streljali z razdalje, s oklepnikov BOV. Pripadniki TO RS niso katere ima oborožitveni sistem efekt na poznali efektivnega dometa oklep. Zaključek: Več uničenih vozil JLA. protioklepnega orožja. Pravočasno in dosledno izpolnjevanje ukazov. Leto 1991 SV danes Ukaz za napad na kolono dne 28. 06. Pravila službe v SV jasno opredeljujejo 1991 ob 17.04 uri s strani poveljnika definicijo vojaške discipline, ki je temelj (PŠTO RS) Albina Gutmana. Ukaz ni bil vojaške organizacije. Zaključek: Ukaz bi se moral izvršiti. izveden. Medsebojno sodelovanje različnih organizacij (Milica, Civilna zaščita, TO RS) Leto 1991 SV danes Zaradi slabe koordinacije organizacij je Sodelovanje je pozitivnega pomena, Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 16 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija bilo v blokado ujetih večje število vendar samo takrat, ko je jasno civilistov, ki so bili ogroženi. Nekaj je bilo opredeljena linija poveljevanja in celo ranjenih. kontrole. Zaključek: Bolj jasno opredeljene funkcije v strukturi poveljevanja prinesejo večjo kontrolo in s tem manjše število kolateralne škode. Bojne funkcije so bile medsebojno prepletene ter izkoriščene predvsem s strani TO RS. Leto 1991 SV danes Bojne funkcije (manever, ognjena V skladu z vojaško doktrino se bojne podpora, zračna obramba, funkcije združujejo v smislu uspešne obveščevalna zagotovitev, poveljevanje izvedbe naloge. in zveze ter zagotovitev delovanja). JLA Zaključek: Bojne funkcije so bile je v spopadu delovala le z oklepnimi medsebojno prepletene ter izkoriščene vozili, kar ji ni omogočilo manevra ob predvsem s strani TO RS. blokadi. Priprava enote na nalogo mora biti izvedena tako, da je celotna enota seznanjena z nalogo, namero ter izvedbo. Leto 1991 SV danes Med premikom kolona JLA, ko se je Pri načrtovanju delovanj SV se izvajajo ustavila, na blokadi ni imela razdelanega preigravanja več variant delovanja. S načrta kaj v primeru blokade. To se je tem se ugotovi, katera varianta pokazalo v tem, da so potrebovali skoraj delovanja je optimalna za izvedbo tri dni za premik na vzporedno cesto. naloge ter kaj storiti v primeru, ko sovražnik spremeni situacijo. Zaključek: Za premik oklepne kolone bi se lahko uporabil izvidniški element, ki bi vnaprej ugotavljal prehodnost poti. S temi informacijami bi se lahko poveljnik kolone sproti odločal, po kateri poti nadaljevati. TO RS je v trenutku, ko je JLA izvedla Zaključek: Dobra taktična odločitev izmik iz blokade, odreagirala tako, da so takratnega poveljujočega kadra TO RS, postavili novo blokado v Krakovskem ki je s tem prisilil pripadnike JLA, da gozdu. zapustijo vozila. Jezikovna razlika v tem primeru ni bila razvidna, saj smo bili nekoč del istega naroda. Leto 1991 SV danes Pogajanja so zaradi razumevanja jezika Za naloge kjer se pripadniki SV znajdejo iz tega vidika potekala skoraj nemoteno. v drugih državah in imamo jezikovno Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 17 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija oviro zaradi govorjenja različnih jezikov, se najame prevajalce, ki pomagajo poveljniku predstaviti njegovo namero. Zaključek: Leta 1991 ni bilo potrebe po prevajalcu. Razmerje ognjene moči. TO RS je imela le pehotno oborožitev in okoli 504 pripadnike, medtem ko je imela JLA vozila BOV-3 z oborožitvijo PLT 20/3 in okoli 80 do 90 pripadnikov. Leto 1991 SV danes JLA je imela nedvomno ognjeno premoč Del priprav na nalogo je ugotavljanje z oklepnimi vozili ter 20 milimetrskimi bojne moči sovražnika in lastnih sil. S topovi, česar pa ni znala izkoristiti. tem pridobimo določene smernice, na kakšen način izvesti manever. Zaključek: Ob upoštevanju, da JLA ni izkoristila svoje ognjene premoči, bi lahko TO RS že na Medvedjeku dokončno ustavila kolono z uspešno uporabo protioklepnega orožja. Izbira terena – prednosti in slabosti. Leto 1991 SV danes TO RS je izbrala odličen teren za Izbira lokacije spopada temelji na analizi izvedbo blokade, ker se na tej lokaciji terena s pomočjo kratice »OKOKS«. To teren spremeni v lijak. Ob prihodu JLA pomeni, da se razdela teren, njegove na blokado ni imela večje možnosti za prednosti in slabosti po sistemu: spremembo smeri premika. Ob tem je O – opazovanje in sektorji ognja; teren omogočal pripadnikom TO RS, da K – ključni teren; se postavijo v zaklon in s tem zmanjšajo O – ovire, ki so na območju; možnost poškodb. K – kritje in maska; S – smeri pristopa. Zaključek: O dejanski pripravi na nalogo takratnih poveljujočih TO RS nimamo natančnega podatka, vendar se je izkazalo, da je bila izbira terena odlična. Kanaliziranje vozil na komunikacijah. Leto 1991 SV danes Poveljnik kolone JLA se ni uspel izogniti Skozi usposabljanja se pripadnike SV kanaliziranemu terenu na Medvedjeku. uči izbirati variante delovanja. Ravno kanalizirane točke so tiste, ki se večkrat izpostavijo v scenarijih preigravanja. Zaključek: Poveljnik v SV bi izbral Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 18 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija drugo pot premika, če bi bilo to mogoče. V obratnem primeru, da bi moral izbrati takšen teren zaradi določenih zahtev, pa bi uporabil druge resurse znotraj bojnega delovanja za zmanjšanje možnosti taktičnih napak pri izvedbi naloge. Izvidovanje. Leto 1991 SV danes Kolona JLA se je pomikala kot celota in Delovanje enot taktične ravni v SV se ni razdelila na elemente. S tem je temelji ne delitvi enote na elemente. Ti blokado opazila prepozno, da bi se ji elementi so napad oziroma manever, lahko izognila. podpora, zavarovanje in izvidniški element. Zaključek: V primeru, da bi JLA izvedla predhodno izvidovanje terena, bi lahko le to izkoristila v svojo prednost ter se izognila barikadi. Zavedanje situacije. Leto 1991 SV danes Pripadniki TO RS so se bistveno bolj Zavedanje situacije ne pomeni zavedati zavedali situacije kot pripadniki JLA. TO se zgolj tega, kar smo predstavili o RS se je namreč borila za lastno državo pripadnikih TO RS. V SV se skozi in obstoj, medtem ko so pripadniki JLA priprave na nalogo, torej usposabljanje šli v boj z informacijami, ki so temeljile in urjenje, poskrbi, da vsak pripadnik ve, na lažeh. kakšna sta dejansko stanje in morala sovražnika, kakšen je teren, na katerem bomo delovali, in kaj to pomeni za lastne sile. Zaključek: Dobra priprava lastne vojske, da se vojaki zavedajo situacije, nam pripomore k temu, da imamo v bojnem delovanju več možnosti za uspeh. Zaščita lastnih sil. Leto 1991 SV danes Za zaščito lastnih sil na Medvedjeku ni Uporaba zaščitnih sredstev, poznavanje bilo poskrbljeno, kot bi moralo biti. To se individualnih in kolektivnih postopkov ter je pokazalo v več elementih spopada. varnostni ukrepi so ukrepi, ki jih SV uporablja za zaščito sil. Zaključek: Ena od osnovnih skrbi za poveljnika je, izvesti nalogo brez Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 19 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija poškodb in žrtev. Ob upoštevanju ukrepov zaščite sil nedvomno pripomoremo k temu. Sodelovanje obveščevalnih in protiobveščevalnih služb. Leto 1991 SV danes Primer ukaza za napad na kolono dne SV deluje v operacijah kot celota z 27. 06. 1991 ob 17.04 uri, ki ni bil integracijo vseh elementov, ki podpirajo izvršen, nam prikaže odstopanja v bojno delovanje. Ene od teh so tiste, ki pošiljanju in prejemanju informacij. skrbijo za obveščanje o sovražniku, dogajanju na terenu in druge informacije, ki se navezujejo na specifično nalogo. Tukaj govorimo o obveščevalni službi Ministrstva za obrambo RS, obveščevalno izvidniških enotah, sektorju – 2 v poveljstvih enot … Zaključek: V primeru dobrega sodelovanja teh služb in enot poskrbimo, da ne prihaja do dezinformacij, motenj zvez in uhajanja informacij. Poznavanje prebivalstva ter političnih razmer. Leto 1991 SV danes JLA ni imela podpore prebivalstva, kot jo Osnovna naloga SV, predpisana z je imela TO RS, ki je dejansko delovala doktrino, je obramba države. Ob tem pa enotno tako s slovensko politiko kot s ima kar nekaj dodatnih nalog. Ena od prebivalstvom. teh je delovanje v sklopu zavezništva – NATO RS, kjer SV deluje v mednarodnem okolju. Priprave za napotitev v mednarodnem okolju zajemajo tudi poznavanje prebivalstva in političnih razmer v državi, kjer bodo pripadniki SV delovali. S tem se izognemo večjemu kulturnemu šoku ob prihodu v drugo državo ter poskrbimo za etičnost do naroda v tej državi. Zaključek: Potrebna je temeljita analiza z namenom uspešnejše izvedbe naloge zmanjšanja tveganja. Tabela 4: Primerjava dogodkov in ukrepanj 1991 z ukrepanjem SV danes (Vir: lasten) Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 20 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Iz pridobljenih zaključkov lahko sklepamo, da bi se spopad razvil drugače. Razlike bi se pokazale v naslednjih podrobnostih: efektivnejša uporaba oborožitvenih sistemov pri streljanju na oklepna vozila in več škode na strani JLA; pri uporabi civilnih vozil za izvedbo blokade bi bilo potrebno civiliste umakniti iz območja spopada, da ne prihaja do kolateralne škode; manj civilnih žrtev; poskrbeti je potrebno za logistično zagotovitev, torej za oskrbo s strelivom, hrano in vodo ter za menjavo moštva; celotna poveljniška struktura bi bila bolj usklajena; s tem bi pridobili hitrejše in odločnejše ukrepanje pri razpletu dogodkov ter ohranili enostarešinstvo v strukturi poveljevanja; določena bi bila linija poveljevanja in kontrole pri sodelovanju z ostalimi organizacijami; spopad bi trajal manj časa in koloni JLA se ne bi uspelo izmakniti iz blokade. 5.2 POVEZAVA TEMATIKE Z NALOGAMI SV DANES Vprašanja, ki so se glede zakonitosti delovanja pojavljala že leta 1991 v primeru boja na Medvedjeku in širše v vojni za Slovenijo, so še vedno aktualna tudi danes ob napotitvah na MOM. Dejstvo je, da morajo poveljujoči dobro poznati pravno podlago za vso delovanje v tujini, prav tako pa morajo o zakonitosti delovanja poučiti svoje podrejene in nato tudi skrbeti, da delovanje SV ostane v okvirih zakonitosti. Če je leta 1991 med pripadniki TO RS obstajala velika negotovost glede pravil za uporabo sile (strelnega orožja) in so pravila odpiranja ognja dopolnjevali glede na razvoj dogodkov na terenu, pa mora biti danes vsakemu slovenskemu vojaku, ki je napoten na misijo, vsak trenutek popolnoma jasno, v kakšni situaciji in pod kakšnimi pogoji lahko odpira ogenj. Pripadnikom TO RS se je med vojno za Slovenijo nekajkrat pripetilo, da so šele na samem bojišču prišli prvič v stik z določenimi kosi orožja, za uporabo katerega se niso nikoli usposabljali, zaradi česar je bilo njihovo rokovanje s tem orožjem neučinkovito. Slovenski vojak na MOM mora biti usposobljen za rokovanje z orožjem, ki ga uporablja – ne le za puško, ki jo dolži, pač pa mora poznati uporabo vsega orožja, ki ga Slovenska vojska med mirovnim delovanjem uporablja – tako iz varnostnih razlogov, kot tudi zaradi učinkovite rabe. Po pričevanjih udeležencev dogodkov na Medvedjeku se je kar nekajkrat pripetilo, da se direktni ukazi nadrejenih niso upoštevali in je bila kršena vojaška disciplina. Za sodobno in profesionalno vojsko, kot je Slovenska vojska, takšno stanje ni dopustno in naloga vseh poveljujočih v hierarhiji je, da skrbijo za uveljavljanje vojaške discipline. Za dosego tega cilja pa je potrebno ustrezno usposabljati Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 21 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija poveljujoče, da imajo znanja in kompetence za ustrezno urjenje in poveljevanje vojakom. »Vojaška disciplina je brezpogojno, pravilno, pravočasno izvrševanje vojaških dolžnosti v skladu s pravili službe ter drugimi akti vodenja in poveljevanja« (Pravila službe v SV). Kot se je leta 1991 pokazalo, je medsebojno sodelovanje različnih organizacij (milica, civilna zaščita …) zelo pomembno pri varnostnih operacijah. Podobna situacija je danes tudi pri delovanju SV na MOM, kjer morajo slovenski vojaki ves čas sodelovati tako z tujimi vojskami, kot tudi z drugimi organizacijami na samem območju delovanja. Če je bilo veliko težav leta 1991 povezanih z slabo pripravo pripadnikov TO RS na nalogo (predvsem zaradi pomanjkanja časa ter opreme), pa je v sodobni Slovenski vojski pripravam na nalogo posvečeno več časa. Ob konstantnih težavah s sredstvi zvez je prav dobra priprava na nalogo tisto, kar omogoča učinkovito delovanje enote v manj ugodnih razmerah za komuniciranje. Glede na to, da smo bili nekoč vsi del istega naroda, leta 1991 na Medvedjeku vsi udeleženci spopada med seboj nismo imeli jezikovne ovire, kar pa se na napotitvah SV v tujino le še redko zgodi. Na to moramo biti pripravljeni in dejstvo, da slovenskega jezika v tujini (z izjemo Balkana) ne razumejo, izkoristi v svojo korist. Analiza »METT - TC« in izbira pravilnega terena je bila zelo pomembna v primeru Medvedjeka, nič drugače pa ne velja za poveljnike slovenskih enot na MOM, kjer pa dejstvo, da ne delujemo na domačem terenu, predstavlja še dodaten izziv in zahteva, da se stalno temeljito analizira območje delovanja. Ob uporabi vozil se morajo poveljujoči v premiku tudi danes vedno zavedati nevarnosti, da pride do kanaliziranja na komunikacijo, kot se je to zgodilo poveljujočemu JLA kolone na Medvedjeku. Zaradi tega moramo uporabljati tudi ustrezne taktike, kot je na primer izvidovanje trase premika, kar bi morda leta 1991 omogočilo jugoslovanski koloni, da se izogne barikadi. Bistveno več pozornosti kot leta 1991 v današnjem času posvečamo zaščiti lastnih sil, kar se kaže tako v zaščitni opremi vojakov, stalno prisotnih »varnostnih ukrepih« pri rokovanju z orožjem in tehniko, kot tudi pri organizacijskih ukrepih za zmanjšanje tveganja na vseh področjih. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 22 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 6 ZAKLJUČEK Študije in analize dogodkov iz zgodovine se danes izvajajo z različnimi nameni. Pri nekaterih ugotavljamo, kdo so bili udeleženci dogodka, kakšen je bil časovni razplet dogodkov, kje so bile mikrolokacije, kakšne odločitve s strani akterjev dogodka so bile sprejete in še bi lahko naštevali. Vse študije in analize pa imajo skupno to, da si pridobimo najbolj objektiven pogled na dogodek in s tem tudi objektivno izhodišče za uporabo podatkov v prihodnje. V našem primeru je ta dogodek spopad dveh oboroženih sil med osamosvojitveno vojno na območju Medvedjeka leta 1991. Da je TO RS uspela premagati JLA ob poskusu prevzema nadzora nad Slovenijo, je dejstvo. S tem dejstvom pa se SV ne more zadovoljiti, saj nam sodobne smernice izobraževanja in usposabljanja narekujejo, da iz primerov, ki so se zgodili v praksi, izluščimo največ, kar je možno uporabiti v prihodnje, z namenom izboljšanja postopkov na vseh ravneh delovanja SV. Spopad na Medvedjeku je trajal skoraj štiri dni in v njem sta si nasproti stali JLA in TO RS skupaj s policijo. Da smo lahko razumeli, zakaj je do spopada sploh prišlo, smo morali razumeti splet okoliščin, torej kaj je pripeljalo do osamosvojitvene vojne in spopada na Medvedjeku. To osnovo pa smo s podrobnim pregledom podatkov razčlenili na segmente, s katerimi smo lahko prišli do nekaterih izhodišč. Sedaj nimamo le jasne slike in orisa dogodka, ampak nam je ob tem tudi jasno, da se je blokada zgodila na Medvedjeku, ker je bil to optimalen teren za postavitev blokade in si je s tem TO RS obrnila ognjeno premoč JLA v svoj prid. Cestna blokada v smeri Ljubljane je bila v večji meri postavljena s civilnimi kamioni, ki so bili zelo priročno mobilno sredstvo za postavitev blokade, saj TO RS v svoji sestavi ni imela oklepnikov in artilerije, s katerimi bi se lahko na drugačen način spopadli s sovražnikom. Glede na to, da je spopad trajal skoraj štiri dni, je zanimivo, da se lokacija ni spreminjala v dokaj dolgem časovnem obdobju. Sedaj to razumemo kot namero TO RS, da je blokirala kolono JLA iz obeh strani ter ji onemogočila preboj v smeri Ljubljane ali izmik nazaj v smeri prihoda. Ob večdnevnem trudu JLA za izmik iz blokade ter dejanskem uspehu tega manevra pa je imela TO RS načrt ponovne blokade, ki ga je uresničila v Krakovskem gozdu in s tem dokončno ustavila premik oklepnikov JLA v katerokoli smer. Sedaj imamo smiselno razčlenjenih več dogodkov znotraj dejstva, da je TO RS uspešno ustavila kolono JLA, kar nam je uspelo pridobiti z analizo poteka dogajanj, na katerega so vplivale odločitve bodisi takratne politike, bodisi poveljnikov na terenu. Prav je, da omenimo tudi pripadnike JLA, ki jih v času osamosvojitvene vojne označujemo kot sovražnika. To so v tistem času tudi bili, saj so nam hoteli preprečiti osamosvojitev. Ne gre pa zanemariti dejstva, da smo pred vojno nekaj desetletij Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 23 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija tvorili skupno državo s skupnimi interesi. Njihova morala in prepričanje v času osamosvojitvene vojne nista imela enakih temeljev kot morala pripadnikov TO RS, ker sta temeljila na lažeh. Ob pogovoru s prebežniki so le ti povedali, da gredo zavarovati mejo z Avstrijo, ker gre za ogroženost meje s strani zunanjih držav. Marsikdo med njimi sploh ni vedel, kaj se dejansko dogaja. Zavedati se je potrebno, da so to bili v veliki meri naborniki stari med 18 in 22 let, ki niso bili pripravljeni na vojno. Veliko podčastnikov in častnikov JLA, ki je sodelovalo v spopadih pa je imelo prijatelje ter družine v Sloveniji. Navedene okoliščine so bistveno vplivale na njihovo moralo. Seveda pa so na drugi strani imeli svojega nadrejenega vse do vrha vodstva takratne Jugoslavije, kater je od njih zahteval izvedbo vojaškega posredovanja za ohranitev celovitosti bivše države. po dobrih dveh desetletjih od konca vojne se je slovenski narod uspel povezati z ostalimi narodi bivše Jugoslavije v dobrem duhu, ki ga še vedno druži kultura, sorodstvo in gospodarstvo. Kot slovenski državljani smo ponosni na svojo zgodovino, katere del je vsekakor TO RS, ki je predhodnica SV. Če je pogum ena od vrednot SV, so ga pripadniki takratne TO RS in policije pokazali v praksi na terenu. Kljub določenim napakam v procesu priprave na blokado in procesu izvedbe blokade so slovenski možje tiste dni na Medvedjeku izvedli odlično nalogo. Ravno ta pogum in odlično izvedena naloga sta ena od osnov brez katerih nastanka SV ne bi bilo. Na začetku smo si želeli prikazati razliko med izvedbo blokade s strani TO RS in morebitno izvedbo blokade SV v današnjem času. Analiza nas je pripeljala do spoznanj, da bi se blokada in posledično spopad odvila drugače. Primerjavo dogodkov in prenos v današnji čas smo lahko uspešno izvedli na podlagi standardov, ki jih je SV v vseh teh letih razvoja vpeljala v svoje delovanje. Primerjati TO RS in SV, če le ta od leta 1991 ne bi gradila na svojem razvoju in nenehni transformaciji, bi bilo nesmiselno, saj bi bila SV kot vojaška organizacija zelo podobna stopnji usposobljenosti v letih 1991 in s tem preveč toga za sodelovanje v okviru kakršnegakoli zavezništva. Vse razlike in zaključki, ki smo jih v diplomski nalogi dognali, temeljijo ravno na podlagi standardov, ki jih SV izvaja v okviru izobraževanja, usposabljanja in dejanskega delovanja v raznih operacijah. Brez zadržkov lahko torej trdimo, da bi se blokada pripravila natančneje z boljšim izkoristkom ognjene moči, kadra in ostalih resursov, ki so bili takrat na razpolago. Primer študije in analize dogodkov ni namenjen izključno vojaški organizaciji. Lahko se smiselno uporabi v javnih, civilnih in gospodarskih organizacijah, ki stremijo k izboljšanju svojega dela s predpostavko, da se za analizo določi dogodek iz preteklosti, ki se nanaša na delo določene organizacije. V vseh primerih pa je potreben vodstveni kader, ki mu je mar za izboljšanje svoje organizacije in se s tem zaveda donosnost vlaganja v zaposlene. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 24 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Zaključimo lahko z mislijo: »Nihče si ne želi vojne, vendar nas zgodovina uči, da je skoraj neizogibna v različnih časovnih intervalih.« V primeru podobnega spopada se lahko zaključki uporabijo za pripravo na izvedbo naloge v SV. Pridobljena spoznanja bomo lahko uporabili pri delovanju SV v prihodnje, in sicer v okviru izobraževanja in usposabljanja v vojaškem šolstvu in enotah ter priprav na operacije v mednarodnem okolju. Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 25 od 26 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija LITERATURA IN VIRI Beniger, B. (2007). Taktični postopki v slovenski osamosvojitveni vojni. Zaključna naloga, Maribor: Šola za častnike SV. Bežan, D. (2005) . Taktični postopki slovenske TO RS in milice v Sloveniji v času osamosvojitvene vojne. Zaključna naloga, Maribor: Šola za častnike SV. Budja, B. (1996). Ščit: dolenjska pot v samostojno Slovenijo. Ljubljana: Magnolija. Furlan, B., Rečnik, D., Vrabič, R., Maraš, V., Cerkovnik, J., Špur, B., Šonc, M., Tušak, M., Ivanuša, M., Gorjup, B., Kojadin, M., Lasič, K., Unger, M. (2006). Vojaška doktrina. Maribor: PDRIU. Janša, J. (1994). Okopi. Ljubljana: Mladinska knjiga. Janša, J. (1992). Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 19881992. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kladnik, T., Boflek, B., Mikulič, A., Brodnik, A., Kastelic, G., Ravbar, M., Filipčič, R., Premk, M., Torkar, B., Horvat, M., Pörš, S., Markovič, Z. (2011) ‚Vojaška obramba Slovenije 1990-1991. Ljubljana: Defensor. Pravila službe v Slovenski vojski (2009). Ur. l. RS, št. 84/09. Repe, B., (2012). Zgodovinske okoliščine, v katerih je bil preprečen »miting resnice« v Ljubljani. Strokovni članek, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Švajncer, J. J. (1993) ‚Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991. Ljubljana: Viharnik. Zakon o obrambi /ZObr/ (1994). Ur. l. RS, št. 82/1994. Završnik, A. (1997). Taktika delovanja enot teritorialne obrambe v vojni za obrambo samostojne Slovenije. Diplomska naloga. Spletni viri: Spomenik osamosvojitvenemu boju na Medvedjeku. Pridobljeno 16. 04. 2015 z naslova http://www.slovenia.info Slovenija je odgovorna. Pridobljeno 27. 04. 2015 z naslova http://www.mladina.si Pavel Fajfar: Dogodki na Medvedjeku 1991 Stran 26 od 26
© Copyright 2024