poglej
Jerneji in njenim vrstnikom Viktor Krajnc IZPOLNJENA PRICAKOVANJA Celje, junij 2001 IZPOLNJENA PRICAKOVANJA, kronologija obrambnih priprav in vojaSkih aktivnosti v vojni za Slovenijo 1991 v ZahodnoStajerski pokrajini Avtor: Viktor Krajnc Redakcija: Viktor Krajnc Lektoriranje: Mojca UtroSa Fotografija na naslovnici: Edi Masnec Izdaja: Zaloiba Grafika Gracer in Viktor Krajnc Tisk: Grafika Gracer Celje CIP - Kataloini zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiinica, Ljubljana 94(397.4)"199O/9ln KRAJNC, Viktor lzpolnjena pritakovanja : (kronologija obrambnih priprav in vojaskih aktivnosti v vojni za Slovenijo 1991 v zahodnostajerski pokrajini) /Viktor Krajnc. - Celje : samozal., 2001 ISBN 961 -236-126-6 112275712 Kazalo Predgovor ........................................................................................ 7 Prelomni Cas 1990 .........................................................................8 Odvzem oroija Teritorialni obrambi ................................................9 Manevrska struktura narodne zaSEite ........................................... 14 Kako sem postal komandant TO ...................................................21 Reorganizacija TO ......................................................................... 23 Varovanje oroija in evidenc .......................................................... 27 " Formiranje 8 . PSTO ..................................................................... 30 Delovanje milice ............................................................................32 Okolje in obrambne priprave .........................................................32 38 Groinje JLA .................................................................................. V pritakovanju osamosvojitve ....................................................... 42 48 Vojna za Slovenijo ......................................................................... 1 . dan . Cetrtek. 27. junij ................................................................48 ." Mejni prehod VIC........................................................................54 Mejni prehod PavliEevo sedlo ....................................................55 . . . 2. dan - petek. 28. junlj ............................................................. 56 60 Holmec ...................................................................................... Kolona v Dravogradu ................................................................ 64 Letaiski napad na Kum ..............................................................67 Odpeljali oroije TO iz skladiSEa JA ........................................... 68 3. dan - sobota. 29. junij ................................................................ 70 72 Prebeg helikopterja Gazela ....................................................... Zavzetje skladiSEa JA PeCovnik ............................................. 73 . . . 4 . dan . nedelja, 30. junij ...............................................................74 Zavzetje karavl JA na KoroSkem ...............................................75 5 . dan . ponedeljek 5 . junij ............................................................ 78 Predaja skladiSEa JA v ZaloSki Gorici ....................................... 80 6. dan - torek. 2. julij ...................................................................... 83 Spopadi v Dravogradu ...............................................................85 Pogajanja S komando voja9nice v Celju ....................................88 Preklic napada na vojaSnico ...................................................... 91 7. dan - sreda. 3. julij .....................................................................94 96 8. dan - Eetrtel, 4 . julij .................................................................... . Dogod~vsc~ne .......................................................................... 101 ... 9 . dan - petek, 5. julij ..................................................................101 Delovanje organov civilne obrambe ........................................103 10 . dan - sobota, 6. julij ............................................................104 .,v. " Cas negotovosti in nezadovoljstva .............................................. 107 Sodelavci v odloCilnem Casu ........................................................111 Odhod JA ..................................................................................... 116 TO.nova slovenska vojska ....................................................... 122 Kronologija aktivnosti TO in vojni plen ........................................124 129 Viri ............................................................................................... P redgovor KOsmo 1991 konCali aktivnosti ob osamosvajanju Slovenije in priCeli prenavljati Teritorialno obrambo v novo Slovensko vojsko, sem sebi in nekaterim sodelavcem obljubil, da bom ta Eas nekoC opisal v knjigi. Kasneje so mi mnogi pomagali pri zbiranju gradiva. In vse doslej ni bilo pravih okoliSCin, da bi se lotil pisanja. Vmes je bilo tudi obdobje, ko ni bilo zaieljeno pisati o tem, kaj se je /eta 1991 dogajalo. Tudi Casovna distanca je morala nastati, da so se uredile misli, pritevanja in oblikovalo gradivo o takratnih dogodkih. Sedaj, ob 10. obletnici, je verjetno pravi Cas, da se v spomin na takratna dejanja tudi i e kaj napiSe, saj lahko opiranja takratne TO tedanji JA i e Stejemo za zgodovino, novejSo vojaSko zgodovino slovenskega naroda. Neverjetno hitro se zadeve pozabljajo i e med nami udeleienci, kaj Sele med tistimi, ki niso bili zraven, in mladimi. Takoj po vojni smo si Se veliko pripovedovali, kako je bilo, spominjali smo se obdobja priprav, izpolnitve priCakovanj in vojaSkih akcij, med ljudmi so bili teritorialci junaki, nato pa je priCel spomin bledeti. Da se ne bipozabilo, kako so potekale obrambne priprave in aktivnosti med vojno za Slovenijo na obmoeju takratne ZahodnoStajerske pokrajine, sem zbral gradivo in napisal to knjigo. Vsem, ki so mi pri tem pomagali in omogoCili izdajo, se najlepSe zahvaljujem. Zaradi ne dosegljivosti arhivskega gradiva, omejenega izbora prispevkov in obsega knjige vsega ni bilo mogoCe zajeti in opisati. Moj namen je bil posredovati videnja, spoznanja in dojemanja takratnih dogodkov z mojega vidika kot poveljujoCega vsem takratnim enotam in poveljstvom TO v pokrajini. Mnogi ste doiivljali ta Cas tudi drugaCe v svojih poveljstvih, v svojih enotah TO, milice, organih upravljanja, podjefjih, krajevnih skupnostih ali v neposrednih vojaSkih akcijah na meji, pri cestnih blokadah ali varovanju pomembnih objektov. Vsakdo izmed nas ima iz tega Casa svojo zgodbo, svoj spomin, svojo resnico. Ta knjiga naj vam bo v spodbudo, da bo morda ob naslednji obletnici tudi kdo od Vas, teritorialcev - soborcev, napisal svojo knjigo. Jaz sem jo napisalin namenil vsem Vam, sodelavcem, vsem takratnim udeleiencem - veteranom vojne za Slovenijo v spomin ter mlajSim v spoznanje, kako se je osamosvajala in nastajala Slovenija. Celje, junij 2001 Avtor Prelomni Eas 1990 Ali se Se spomnite, kaj vse se je zgodilo leta 1990 ? Mnogih stvari se spomnimo, mnoge pa smo i e pozabili. Ceprav Se ni dolgo tega, lahko ta Cas in dogodke opredelimo kot zgodovino, ki smo jo doiivljali in ustvarjali. Leta 1990 je priSlo do nemirov v takratni Sovjetski zvezi, nastale so mnoge nove driave, po 27-tih letih so iz zapora izpustili Nelsona Mandelo, lrak je napadel Kuvajt, zaradi Cesar pride kasneje do zalivske vojne, pojavijo se nemiri na Kitajskem, v Albaniji ter nenazadnje zdruiitev obeh NemCij. V Jugoslaviji pride do zaostritev odnosov med republikami in do razdora najprej v ZKJ, nastajati priEno razliena gibanja civilne druibe in nove politiCne stranke, pojavijo se nemiri na Kosovu, Strajki rudarjev in sploSno nezadovoljstvo povsod po driavi. Tudi v Sloveniji je priSlo do pomembnih druibenih sprememb. Leto se je priCelo z odhodom slovenske delegacije S 14. kongresa ZKJ v Beogradu konec januarja in S tem se je v Sloveniji priCel proces sestopa ZKS z oblasti. Februarja so bili odpoklicani slovenski miliCniki S Kosova. V marcu je bila dopolnjena zakonodaja na podroCju obrambnega sistema, ukinjeni so bili Komiteji za SLO in DS, beseda )>socialistiCna(cse je Crtala iz vseh dokumentov in organizirali so se protesti proti poSiljanju slovenskih nabornikov na sluienje vojaSkega roka v JLA v druge republike. Aprila so bile prve demokratiCne volitve, na katerih smo izvolili novo vetstrankarsko skupSCino, imenovan je bil nov republiSki izvrSni svet (vlada) in izvolili smo novo predsedstvo republike. V maju je bil izdan ukaz o odvzemu oroija Teritorialni obrambi Slovenije in na srednjih Solah ter fakultetah je bil ukinjen predmet SLO in DS oziroma obramboslovje. V juniju pride do odprtja zaprtega obmoCja KoCevska reka in poizkusa sprave v KoEevskem rogu. Julija se sestanejo predstavniki vlade in generali JLA v zvezi z vojaSkim proraCunom in poSiljanjem nabornikov na sluienje vojaSkega roka. Kasneje istega meseca sprejme slovenska skupSEina do teh vpraSanj tudi uradna staliSCa. Avgusta se naCrtuje projekt Manevrske strukture narodne zaSCite, ki pomeni oboroiene priprave na morebitno ogroianje Slovenije z vojaSko silo. V septembru sprejme skupSCina ustavne amandmaje, ki imajo za posledico drugaCne ureditve tudi na obrambnem podrotju. Zaradi tega kasneje v oktobru vojaSka policija JLA zasede RepubliSki Stab TO, oblikujejo se novi pokrajinski Stabi TO in imenuje nove komandante TO, ki so priCeli z reorganizacijo TO Slovenije. Novembra pride do groienj JLA za ponovni odvzem oroija in nabornih evidenc po obCinah ter napovedi po ukinitvi vseh enot, ki niso sestavni del JLA. V decembru se v KoCevski reki prviC postroji novo oblikovana brigada TO in konec leta je uspegno izveden plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. To je bil Cas pomembnih dogodkov, Cas odloCitve in zaCetka intenzivnih priprav na tisoCletne sanje po osamosvojitvi. Odvzem orolja TO Slovenije Le nekaj dni po konstituiranju nove oblasti v Sloveniji je general HoCevar, komandant TO Slovenije, po nalogu Beograda izdal ukaz, S katerim naj bi se pobralo vse oroije TO v Sloveniji in odpeljalo na ))Cuvanjecc v vojaSnice JLA. Komandanti obCinskih Stabov TO celjske pokrajine so bili z vsebino ukaza seznanjeni 16. maja 1990 na ZelezniSki postaji v Ponikvi, kjer so imeli zatetek kondicijskega pohoda. Za mnoge je bil pohod naporen, pa ne zaradi hoje, temveC zaradi sporoEila o ukazu o odvzemu oroija. Reakcije komandantov in Clanov Staba so bile razliCne, toda vetina jih je naslednji dan ravnala domoljubno in razumsko. Kaj se je dogajalo v posameznih obCinah celjske regije, je razvidno iz skromne dokumentacije in priCevanj posameznikov. Prvi, ki je takoj naslednji dan, 17. maja, reagiral na prejeti ukaz o oddaji oroZja, je bil rezervni kapetan J o i e Prislan, komandant TO obCine Velenje, ki je komandantu PSTO polkovniku lvanu Gorenjaku napisal pismo, v katerem je izrazil veC razlogov za neizpolnitev ukaza. 0 dogodku je seznanil tudi predsednika obCinske skupSCine, ki je naslednji dan, 18. maja, i e sklical izredno sejo Sveta za SLO in DS, na kateri so med drugim sprejeli tudi staliSCe, da se ))izvedba ukaza REPUBLLliA S L O V E N I J A POI(RAJ I N S K I S T A B ZA TEAT Tr'R I A I . N O 1:lRRAflRO [email protected](E CELJE 15..05. 29q0 NA O S N O V I UICAZA IiOMANDANTA TO REPUP.LII(E S L O V E N I J E ST. Z @NE 15.5:1990 SZ 6 2 5 / 1 - C D UI(AZUJEM DO 1 9 . 5 . 2 9 9 0 >3.00 [IRE P R E D A T I VSE OROZJEt S T R E L I V O MES TO* lil .IF I Z V E N (?BJEl(TOV JI-A v N A CIJVANJE V (IJEKTE J L A - SI(LAr1ISCE R U l i h V Z L A l i V SI(LAD1SCE P.IJI\OVZLAK P R E D A T I T I l D I OROZJE I N S T R E L I V I ? DRUGIH LASTNIKOV S E K 3 E T A R I A T ZA L O . ENOTE CENTROV ZVEZl S T R E L I V O ZA VZGOJO I P I I . I t 1 J E SI(L.APISCENO V I:IB.IEI(TIH TO V O J E h I I H I= I(I:IMPLEI(SOV J L A S f l E J O 1:10 I?Rl',ZJA O S T A T I LF: PA T O P l I V I . . P1.t VA'JI.ICIJI.IP I Z V Z E M ORI?ZJA l1.i S T R E l I V A 7 A ~ ' S F ~ l s A P . I . J A N J E SF I Z V 4 J A I N ODOP.RITVJ P S T O NA ZAHTFL'O S1AP.A LA TI:I FREI:lS F S r r l NA.IPiA.IG I ~ ! I N I FRED VAJO. 5REVt!Z J.N DELljSdrll:l 5Il.r:l 74Gl~lT1:tVI PSTI! SI~LAONCI Z NACfiThM PGETIAIE. !?AZOELJE?II:I :3clFpl.lci OROZJF ';TARESINAM STALNE SF-STAVF P1IVLFT.I D 9 E D A T I SI(I1PA.I 7 1:lSTALO I?P.('IQOZITVI.I~:~I N S T R E L I V O f l . 7A VSE OROZJE IN IN S T P . F L I V O P R I P R A V I T I REVERZE. P R 1 I Z V A J A M J U TF. NALOGE UPOSTEVAJTE I N SE RAVNAJTF. PO U I t A Z N I H U I < R E P I H STI!PI.IJE T A J N O S T I GLECIE NA RESNClST NALOGE. <ISTO C E L J E P R I P R A V I V SVOJEM S I < L A @ I S C U V P.UKOVZLAI\I! PREVZEM OROZJA I N S T R E L I V A 'ISTIy* SSENTJUR. PO R E A I . . I Z A C I J I IJKAZANE NALOGE NE SNE O S T A T I Nl!EENCI l ZVEN KOMPLFKSOV J L A . GSIRS PROSTOR ZA I:IRI!ZJF I N STRELIVO KOMANDANT 1 0 ZSP PI:ILI<I?VNI ti LVAN GORENJAI< $1. Islqtnn'i W s : Ukaz za razoroiitev TO v zahodnoStajerski pokrajini zadt2i tako dolgo, dokler se do tega ne opredeli Predsedstvo RS in skupSEina obCine Velenje, ki je zagotavljala sredstva za nakup oroija in opreme TO((. Podobno je bilo tudi v drugih obCinah, kjer so komandanti obvestili predsednike obCin, le-ti pa so sklicali sestanke Svetov za SLO in DS ter v veEini primerov sprejeli do oddaje oroija odklonilna staliSCa. V obCini Slovenske Konjice se je i e 17. maja zveCer sestala skupina 27-tih teritorialcev in napisala protest, v katerem so med drugim zapisali ))prepriCani smo, da predaja oroija pomeni razoroiitev TO in S tem slovenskega naroda, kar pomeni grob poseg v suverenost slovenske dt2avnosti in proti demokratienim spremembam v naSi republiki, zato ukazu odloCno nasprotujemoc(. 18. maja je v obCine priSlo tudi staliSCe Predsedstva RS o prepovedi oddaje oroija in ustreznem zavarovanju, kar je veCina Stabov tudi storila. Tako je oroije ostalo v veCini obCin (Velenje, Slovenske Konjice, Mozirje, ~ m a r j ein Zalec) v skladi8Cih TO, razen v Celju, kjer je bilo le-to zaradi lokacije skladiSEa v Bukovilaku i e vseskozi pod varovanjem JLA. Ne glede na to, sta kasneje delavca TO Dare SevSek in Ludvik Golob iz skladiSCa JLA uspela odpeljati veC sto komadov oroija in druge vojaSke opreme. Oroije je bilo odvzeto le v obCinah LaSko in ~ e n t j u r ,nakar so v tem okolju sledila ostra nasprotovanja novih obCinskih vodstev, teritorialcev in mnogih o bCanov. PO veC ko dveh tednih od izdaje ukaza o oddaji oroija polkovnik lvan Gorenjak, komandant PSTO za ZahodnoStajersko pokrajino, skliCe 4. junija vse komandante TO obEin na sestanek, da bi analizirali stanje po obCinah. POnjegovem kratkem uvodu, kjer pove, da ni zadovoljen z izvajanjem sistema vodenja in poveljevanja, so vsi komandanti zelo kritiEno razpravljali o delu PSTO in slabih odnosih, ki jih je povzroCiltudi polkovnik sam. Prav tako pa so opozorili na razpoloienje v obCinah, ki se izraia v velikem nezadovoljstvu in nezaupanju do vodstva TO, ki je sprejelo ukaz o odvzemu oroija. PoroCali so tudi, da so v skladu S staliSEi vodstva driave in obCinskih vodstev v Stabih sprejeli ustrezne varnostne ukrepe in da nikjer v obCinah ne nameravajo oddati oroija. Kdo si drzne 'razoroievati eno'te teriforialne- obfa~llbe? .. . . ' SENTJUR PR1 CEUU, 18. maJa KO so wvoizvoljeni 4entjursW o M i d delcgad prihajlli M ~t~tanovno sejo, so na dvorigfu obhske stavbe vldeli vojake JLA, LnLo so h skJadiit t e r i t o ~ obrambe e nosili orode in ga nalagdi M voJdke tovorqfnke. N a samem zatetku sefe Je podaaec lvm lager zrrhtevd, naj dosedqji predeednilr WO Gorjup pojasni, kako j e to mogote. Doscdanji predsednik s k u w n e Vlado G o j u p je poslanskcmu zboru na kratko povedal (,wet tudi sam n t vcma), da je prunjenjc skladi& ordja TO sproNa bnojavka z ulrazom, ki ga je podpisal povcljnik . slovcnske teritorialne obrambe generalpolkovnik Ivan HdSevar. V njem je ukazano, da morajo oroZjc TO nocoj do 24. ure prepcijati v skladiSCa, ki ga vmjejo enote JLA. Pripadniki JA pri odvzemu oro2ja TO v obCini ~ e n f j u pri r Celju, 17. maj 1990 Polkovnik je kljub vsemu zagovarjal razloge za izdajo takSnega ukaza in tudi kasneje veEkrat pisal obtinskim Stabom o pomanjkljivostih in nespoStovanju Pravil sluibe. Nezadovoljen je bil tudi z informiranjem javnosti preko lokalnih sredstev obveSCanja, zato je Stabe TO v obtinah opozoril na nujno spoStovanje doloCil 21 let starega dokumenta >)Upustva o informisanju javnosti o oruianim snagama za vreme mirac( iz leta 1969. Sam pa je napisal tudi sporoCilo za javnost, ki ga ciniCno zakljuei z izjavo u . . .sporoCam vsem prebivalcem zahodno-Stajerske, da je oboroiitev, ki pripada naSim enotam in Stabom, v skladiSCih, od katerih imamo kljuCe samo teritorialcicc. In kako je odvzem oroija potekal v Zasavju in na KoroSkem? Iz skladiSC TO zasavskih obCin je bilo oroije odpeljano, razen iz obCine Trbovlje, kjer se je komandant Matjai PiSkur odloCno uprl in organiziral zavarovanje. 0 dogajanju je obvestil tudi predsednika skupSCine, ki je i e popoldne 17. maja na konstitutivni seji skupSCine sproiil razpravo o odvzemu oroija. Na podlagi poroCila komandanta PiSkurja je skupSCina takoj med prvimi sprejela oster protest, ki so ga naslovili na vodstvo driave, v veCernih urah pa je bilo objavljeno tudi v radijskih porotilih. Pritisk za oddajo oroija se je Cutil Se naslednje dni, toda v Trbovljah so se temu povelju odloCno uprli. Ni pa se mogel komandant PiSkur upreti ukazu nadrejenih, da mora kaznovati svojega sodelavca Bojana Sopra, ki je ravno v tem Casu na konferenci rezer\inih staresin Slovenije v Ljubljani edini sproiil vpraSanje o predaji oroija. Zato mu je bil izreCen ustni opomin. Nekaj orolja pa so kasneje zasavski teritorialci z iznajdljivostjo in precejSnjo tveganostjo skladiSEnikov lvana Burkeljca in B o i a Majcna le dobili nazaj, saj sta po konCani vojaSki vaji TO v skladiSCe JLA odpeljala prazne zaboje. Tudi na KoroSkem je bilo odpeljano oroije iz skladiSC PSTO ter obCine Slovenj Gradec in Ravne, v drugih dveh obCinah, Dravograd in Radlje, pa so zadriali vojaSke kamione tako dolgo, da je priSel ukaz o preklicu, Tako je del oroija za morebitno odporno delovanje koroSkih teritorialcev le ostal. In-tako kot povsod drugod sta se tudi na KoroSkem naSla dva teritorialca, ki sta delala po svoji vesti. Primoi Savc in Jakob Jelen sta uspela Se pravoCasno odpeljati 220 kosov orolja in ga skriti na tajni lokaciji. Narodna zaSCita Slovenska javnost se je burno odzvala na odvzem oroija Teritorialne obrambe. VeEina obCinskih skupSCin je poslala driavnim organom svoje proteste. To je storilo tudi mnogo posameznikov, ki so preko sredstev obveSCanja obsojali takSno ravnanje. Vodenje in poveljevanje v Teritorialni obrambi je bilo zaCasno prekinjeno oz. negotovo, zato se je republiSko vodstvo v tistem Casu moralo zanesti le na policijo, ki je bila edina organizirana oboroiena sila za morebiten odpor v primeru intervencije JLA: To pa ni bilo dovolj, zato se je pritela iskati ustrezna reSitev za vmesni Cas, dokler se ne bo uredilo vpraSanje vodenja TO v Sloveniji. ReSitev se je naSla v zakonski opredelitvi narodne zaSCite, ki je bila v Sloveniji na lokalni ravni zelo dobro organizirana. Na republiSki ravni so vso akcijo, ki se je imenovala Manevrska struktura narodne zaSCite (MSNZ), uspegno in v popolni tajnosti vodili lgor BavCar, Janez JanSa, Tone KrkoviC in Vinko Beznik. V vseh takratnih trinajstih pokrajinah so pridobili sodelavce in jih imenovali za naCelnike narodne zaSCite z nalogo organizirati oboroiene udarne skupine in juriSne odrede, prilagojene potrebam okolja in razpoloiljivemu oroiju, ki so ga ob sodelovanju in zavarovanju predstavnikov policije prevaiali iz Gotenice po vsej Sloveniji ali pa iz svojih skladiSC premeSCali na tajne lokacije. Ta organizacija se je piramidno organizirala do ravni obCin, kjer so naCrtovali popolnitev novo nastalih enot predvsem izmed preverjenih in usposobljenih rezervistov - teritorialcev in pripravili naCrte za morebitno obrambno delovanje. Poleg naStetih so za ta naCrt organiziranosti odpora na republiSki ravni vedeli le Se Milan KuCan, Lojze Peterle in France BuCar. Kasneje pa so bili S to organiziranostjo seznanjeni tudi predsedniki obCinskih skupSCin. Tako je MSNZ predstavljala prehodno reSitev za Cas do jeseni 1990, ko so se uredile organizacijske in kadrovske zadeve v TO. In kako so te aktivnosti, ki so v mnogih okoljih ostale javnosti prikrite in neznane do danaSnjih dni, potekale na obmotjih kasnejSe ZahodnoStajerske pokrajine. Na Celjskem V takratni celjski pokrajini je vodil organizacijske priprave narodne zaSCite Stefan Semrov, ki je bil zaposlen na Pokrajinskem Stabu teritorialne obrambe. Sam o teh zaCetkih takole pripoveduje : )) KO sem priSel z letnega dopusta, me je poklical znanec iz Ljubljane in povedal, da se moram dobiti S Tonetom KrkoviCem, ker gre za nujno zadevo. DoloCila sva datum , uro in kraj sestanka. S Tonetom sva se dobila na grajskem dvori5Cu na gradu Tabor nad LaSkim, kjer me je seznanil z idejo in nalogami projekta MSNZ. Nato so se priCele intenzivne dvomeseCne aktivnosti, ki so se izvajale veCinoma v prostem Casu in ponoCi. ~ e m r o vsi je moral najprej izbrati sodelavce v Stabu in po obCinah. OdloCil se je, da v aktivnosti vkljuCi najbolj zaupne sodelavce in prijatelje. Sprva v aktivnosti MSNZ ni vkljuCil poveljnikov obCinskih Stabov TO, temveC njihove sodelavce. Razgovori o obrambnih pripravah projekta MSNZ so z izbranimi potekali izven delovnega Easa, na razliCnih krajih in ponoEi. Na teh sreCanjih se je v razgovorih pojavljalo veliko vpraSanj in dilem, kaj vse se lahko zgodi, Ce bi bili odkriti, izdani, ali za vse to ve republiSko vodstvo, ali ta projekt podpirata KuCan in JanSa. Da pridejo do pravih. odgovorov, skliCe ~ e m r o vtajno sreCanje S KrkoviCem v vikendici prijatelja Francija RamSaka v kraju Gorica pri Oplotnici. Na sestanek pridejo vsi, ki so bili izbrani za naeelnike narodne zaSEite po obtinah: Peter Einfalt iz Celja, Peter Mlakar in Anton Kolar iz Slovenskih Konjic, , Prislan iz Velenja, Zdenko Trpin iz Zalca, Boris Lojen iz ~ m a r j aJofe Marko Zidarn iz Mozirja, Davor Wimer iz LaSkega in sodelavec Zlatko Vehovar, ki je bil imenovan za namestnika. Sestanek je bil uspeSen in kasneje so v svojih okoljih pritegnili k delu Se mnoge druge sodelavce in rezerviste teritorialce. Kasneje v septembru so za potrebe morebitnega delovanja izdelali preglede materialne in kadrovske popolnjenosti, ocene ogroienosti skladiSC TO in drugih pomembnih objektov, pripravili ukaze za formiranje enot, izdelali naCrt za lastni pozivni sistem ter naCrte za njihovo delovanje. ~videntiraliso preko 6000 kosov oroija in zadosti streliva, ki bi ga lahko teritorialci na Celjskem uporabili za odpor. VeCji del tega oroija so ob pomoCi in zavarovanju policije disperzirali 11.OCENA NASPROTNIICA Na najen obmoEju je garnizija z sedeien v Celju ( kasarna Joie~emih-Rajko)z potrebniei spreiljajoEimi objekti. Trenutno se nahaja v kasarni stalnega sestava pribliino 200-250 vojakov in starelin, ki se veE ali manj nujno potrebni za razna vzdrievalna dela na vsh objektih in delavnicah, ter zavarovanja ebstojeEih objektov. Drugih posebnih nalog ta del v tem trenutku nima, razen v primeru nobilizacije rezervne sestave JLA. Ostali peaembni objekti JLA so: - SkladijEe "Zalogka gorica" v katerem ee nahajajo MES je zavarovano s Sestimi straiarskimi mesti (18 vojakov,razvodnik in kola-dir,skupaj 20). - SkladiLEe "PeEevnik" v katerem ee nahajajo MES je zavarovano s tremi straiarskimi mesti ( 11 vojakov ). - SkladiSEe "Bukovilak" v kateren se nahaja oroije, atrelivo in ostala OVO je zavarovana B sisteaom patrolnega zavarovanja brez stalnih straiarskih nest ( 11 vojakov ). - Skladi3Ee "Beiigrad" v katerem se nahajaje delamice za vzdrievanja in celotni avtopark je zavarovano s 10 vojaki, 3 straiarska mesta s kroinim sistenom obhoda. - V objektih PCMR Rimske Toplice ee nahaja 10 oficirjev in 30 vo jakov. - Za zavarovanje meje na obmoEju Logarske doline je karavla v Logarski dolini, ki jteje pribliino 25 vojakov s koaandirjen kaxavle. Z oziron na trenutno jedro enot JLA v Celju ocenjujeao, da je realna aeinost intervencije, oziroma po=oEi za izvajanje ndlog katere bi dobila garnizija Celje i,& sicer iz Slovenske Bistrice in Maribora. IzvleCek iz ocene ogroienosti, dokument "MSNZ", Stefan Semrov, 1990 iz skladiSC TO po obCinah v razlitne kraje, na tajne lokacije k prijateljem, sodelavcem in znancem, kjer je ponekod ostalo kar nekaj mesecev in tudi do vojne. V noCi od 23. na 24. september so ob zavarovanju in spremstvu militnikov pripeljali iz KoEevske Reke v skladiSCe TO obCine LaSko veCje koliCine min, streliva in roEnih bomb. Cez nekaj dni pa so del tega oroija preselili v zapuSCeni rudnik v ReCico, ostalo pa odpeljali na druge tajne lokacije po vseh obCinah ZahodnoStajerskepokrajine. Takih in podobnih akcij je bilo kar nekaj in fantom ni bilo lahko. Dopoldneve so preiiveli v sluibah, kot da se n i t ne mrbul.v ."..", dogaja, popoldne sestanki, 0001-1-2-3/13-90 dogovarjanja in natrtovanja 14.9 1990 ter ponoEi preme5Eanje oroija in streliva po terenu. Na podlagi I85 i l e n Ipiski obrambi indndbem smozaifiti (Uralni lis Teh Easov se ~ t e f a n SRS,i l 3-362) in ra Nagi Prarilmkaoo r g K d m N aktnranlu tn opmvlp@ d o g ler o oz&.ah In oturoilvl mrcdm&ile ( U r h IhsiSU, h 291233 izdaym Semrov takole spominja: )) Do konca septembra 1990 ODLOCBO je bila mreia vkljuCevanja o imewoanju pokrajinrteea aatelolka Naroda? zaittle za pokrajino Lnhodna Stajenka ljudi po projektu narodne zaSCite i e tako organiZapkiapml:e&a Salnika Nardre Z&lb re h u j ? Semros S t e f a ~ro, , zirana, da ni bilo veC dvoma 23 12 1955, m r m kaplan l r l z d a o morebitnem odloCnem Potrapmh &4ril: Namlnernie~Pdelu~ m podlw rplohhpmhlacul, kl jlh ~liukuNarodn?&xleda~ezakonmpm~lmkler nawdly M % ~ I republ!ikr@nieImk: Iiarcdw zi+Ale. odporu, Ce bi bilo treba. KO Pokrapmki rstelmt Narcdnc&le ppblaiten, dairrenupnorc rune-nketo je bil 3.oktobra imenovan pmkruke br m%iutc NKcdlr&tleohn novi poveljnik TO za Ta dla'hzzr-rzwljau ZahodnoStajersko pokrajino mag. Viktor Krajnc, sem ga takoj v celoti seznanil S projektom MSNZ in trenutno situacijo v Stabu. S skupnimi moemi sva se lotila nadaljnjega dela in pribliino na enak naCin, tudi S tajnimi sestanki na terenu, kovala naCrte kadrovskega, materialnega in obrambnega pomena vse do konca leta 1990, ko se je konstiiuiral nov Pokrajinski Stab za TO. <( 8 mmw W ,,, - , 7 - UM ..m - M WF .W<..P 0- a &OMO &.oj In kako se tega obdobja spominja Franc Bevc, ki je bil takrat naEelnik milice na Upravi za notranje zadeve Celje, istoeasno pa je opravljal tudi funkcijo poveljnika posebne enote milice (PEM), ki so jo sestavljali aktivni in rezervni policisti z obmotja Celja in Slovenj Gradca? )) Z man0 je bil dogovorjen sestanek 6. septembra popoldne, ko sem moral v civilu priCakati Joieta Kolenca iz Ljubljane, ki mi je obrazloiil, da gre za oboroieno podporo demokratizaciji Slovenije, da je zadeva strogo tajna, da o tem ne obveSCam nikogar, nit; nadrejenega predstojnika naeelnika UNZ, da imamo proste roke za izvedbo aktivnosti in da za vsem stoji najviSje vodstvo S KuCanom, JanSo in BavCatjem na Celu. POrazgovoru sva se odpeljala v Hotel Dravinja v Slovenske Konjice, kjer je bil dogovorjen sestanek S Tonetom KrkoviEem in Mihom Butaro. Tam je bil tudi ~ t e f a n~ e m r o v kot predstavnik TO celjske pokrajine. POuvodnem pozdravu srno se odloEili in menjali lokacijo. OdSli srno v gostilno v Bezino, kjer je KrkoviC pojasnil zamisel delovanja Manevrske strukture narodne zaSCite in nujnost usklajenega sodelovanja policije in TO.(( PO tem sestanku sta Bevc in Semrov dokaj zamiSljena Se nadaljevala razgovor v gostilni Zotl v Ivenci, kjer sta ugotovila, da zadeva ni enostavna in da jo bo najbolje prespati. V naslednjih dneh sta se veCkrat sreCala v glavnem po gostinskih lokalih, tako da sta bila vsem na oCeh in manj sumljiva. Pogovarjala sta se in izdelala oceno stanja na Celjskem, izbirala Ijudi, ki jim lahko zaupata, ocenjevala stanje oboroiitve na terenu ipd. Ugotovila sta, da je kar veliko razpoloiljivega oroija in ljudi v regiji in na tej osnovi je Semrov izdelal naCrt delovanja. Posamezni miliCniki, ki jih je Bevc angaiiral, so izvedli veE aktivnosti zlasti pri prevozih oroija in streliva, zavarovanju prevozov, sestankov, skladiSC in zbiranju raznih obveSCevalnih informacij. NajveCja aktivnost teritorialcev v tistem Casu je bila v Celju, kjer je skladiSCnik prikrito vozil oroije iz skladiSCa TO v Bukovilaku, ki je bilo varovano v kompleksu skladiSC JLA. Franc Bevc se tega spominja tako: ))Kerniso vedeli, kam skriti orozje, sem jim ponudil naSe skladiSEe na UNZ Celje.TakSen naCin je bil dokaj zahteven, saj je bilo potrebno na tajni lokaciji z njegovega vozila vse pretovoriti na naSe vozilo, ponoCi prepeljati na UNZ in tajno znositi v skladiSEe. Pri tem sem bil vedno navzoC, za pomoC pa sem menjaval miliCnike. ObiCajno sva bila samo dva. Tako srno imeli tajno v tem skladiSCu veC kosov razliCnega oro.2ja in streliva. To oro.2je ni bilo nikdar odkrito, preselili srno ga takrat, ko srno pred vojno na rezenlne lokacije vozili tudi svoje. Zasluga za dosego popolne tajnosti gre vsem tistim miliCnikom, ki so pri tem sodelovaliJin skladiSCniku UNZ. Pri izboru sodelavcev sem imel sreCo, da sem izbral prave, ki so mi zaupali. Organiziranost narodne zaSEite je trajala do sredi oktobra 1990, Ceprav je bilo novo vodstvo TO oblikovano i e prej. Na pobudo novega poveljnika TO VikJa ~ r a j n c asrno se odloCili, da se organizacija in naEin dela ohranita, kot rezenlni sistem, do konca preoblikovanja TO. (( Narodna zaSEita na Koroikem Konec avgusta je Miha Butara iz Ljubljane poklical Mladena Mrrnoljo, ki je bil komandant TO za KoroSko, in mu napovedal sestanek z nekom na avtobusni postaji v Slovenj Gradcu. SreEanje pa se je zaEelo nenavadno, saj ni Eakal dogovorjeni avto. Tone KrkoviE, ki ga je Eakal v drugem avtu, je imel medtern prometno nesreEo in je moral vozilo zarnenjati. Kljub temu je Mrmolja pristopil k avtu in: sBil je pravi.cc Nato pripoveduje:))Pri men; doma rni j e Tone pokazal neke dokurnente. Moram povedati, da smo bili v TO takrat vendarle generacija i z prejsnjega r e i i m a in nismo preveC zaupali novoizvoljenirnorganom in politikorn. KOpa sem zvedel, da za celotno akcijo stoji Predsedstvo s KuCanomna Celu, mije dobesedno odleglo. In tako se je zaCelo.cc Najprej je zaEel zbirati sodelavce rned svojimi najoijimi na Stabu. To so bili lvan Golob, Tone Matvoz in Alojz Kamnik. Kasneje je k sodelovanju povabil Se vse poveljnike obEinskih Stabov TO, in to Hermana JeseniEnika iz Dravograda, Zdravka Vilerja iz obEine Radlje, Primoia Savca iz obEine Ravne na KoroSkem ter Viktorja Jeromlja NaEelniki "MSNZ'; J o i e Ranzinger (Zasavje), Mladen Mrmolja (KoroSka), lvan SmodiS (Prekmurje) in Stefan Sernrov (Celjska regija) iz Slovenj Gradca. Taka je poenostavil organizacijo, ki je bila enaka sluibeni hierarhiji, in tudi ljudi je dobro poznal in jirn zaupal. Evidentirati so priCeli najbolj zaupne teritorialce in naertovati formiranje novih enot narodne za9Cite. Poskrbeli so celo za posebne oznake, ki so jih dali skrivoma tiskati v Maribor. Vako so izbrali okoli l 500 rezervistov teritorialcev in drugih, ki so z navdugenjern sprejeli naloge, Ceprav je bilo velikokrat pri nekaterih opaziti tudi zaskrbljenost. Izdelalf so natrte delovanja in celo naErt za morebitni vpad v voja9nico Bukovje, kjer je bile oroije TO in rninska sredstva ter oroije iz obeinskih skladiE premesti ti na tajne lokacije. Sredstva, ki so jirn prirnanjkovala, pa so kasneje v septernbrcl pripeljali it KoCevske reke in Gotenice. In kot se spominja Mrrnolja: )) Vse to ni bilo enostav170,saj smo se v raeetku bali celo lastne rnilice, dokler ni priSio do sodelovanja, ki nam je v mnogoEern olajsafo delo. (( Najprej so prieeli sodelsvati z Markom Pogorevcern z UNZ Slovenj Gradec in nato ?e z ingpektorjem Mirkom Kokaljem, ki je ob raznih tajnih notnih prevozih umikal celo patrulje milice z njihovih poti. Vsem sodelujotim v Manevrski strukturi narodne za5Eite je bil na KoroSkem leta 1993 pedeljen sporninski znak in ob tej priioinosti je Mladen Mrmolja dejal: ~ ~ Z n akik ga , bosfe prejeli, simbolizira takratno povezanosf obeh podroEjj, obramhe in notranjih zadew Marda se vam ho znak zdel skrornen po obsegu, je pa zafo toliko vrednejsi zaradi svojega sporotila. Posehej Se zato, kerje podeljen sarno vam in ne more biti podeljen nikomur drugemu in nikdar vet.K Narodna ra5Eita v Zasavju PO razotaranju ob rnajskemu odvzemu oroija so ga zasavski teritorialci kasneje nekaj vendarle dobili. To se je zgodilo zaradi velike iznajdljivosti in tveganosti dveh skladi5Cnikov, ki sta po konEanfh vajah TO v skladiste JLA vozila-praznezaboje, oroZje pa skrila pri znancih in prijateljih na terenu. ZaEetka organiziranja Manevrske strukture narodne zastite v Zasavju se J o i e Ranzinger spominja takole: xPoklical me je Miha ir Ljubljane in napovedal sestanek za 6. septembra pri gostiSCu MaCek na Trojanah. Tone KrkoviC je name takrat naredil vtis prepriCljivega in predvsem operativnega Cloveka. i e naslednji dan sern kar na sedeiu pokrajinskega Staba sklical sestanek z vsemi komandanti obCinskih Stabov TO, ki so takrat bili: Rado sustar iz Zagorja, Boris Logar iz Hrastnika in Mafjai PiSkur iz Trbovelj, terjim povedal, v Cem je stvar. (( Tako kot drugod so tudi oni priCeli zbirati sodelavce, naCrtovati formiranje enot, v katere so v glavnem vkljuCili i e razporejene rezerviste teritorialce, in izdelovati naCrte delovanja. Iz KoCevske reke so pripeljali Se manjkajoCi del oroija za svoje potrebe in ga najprej skrili v Cementarni in Rudniku, nato pa razvozili po okoliSkih kmetijah. To delo je bilo naporno in predvsem noCno in je potekalo v popolni tajnosti. Joie Ranzinger se teh dogodkov takole spominja: ))Marsikdo je imel teiave, jaz pa Se posebno, ker me je na dom pogosto klicala lrena in mi napovedovala sestanke. lrena je bila namreC Tonetova tajnica, kije usklajevala delo med namipo telefonu. In jaz sern i e n o komaj preprieal, da je le tajnica. Kako sern postal komandant TO Leto 1990 sern doCakal kot predavatelj predmeta Obramboslovje na Univerzi v Mariboru, kamor sern odSel po vetletnem delu v politiki, vodenju upravnega organa za obrambo in komandovanju OSTO v obCini Celje. 17. maja je bila prva konstitutivna seja novo izvoljene ob~ins'ke skupSCine obCine Celje, kjer sern kot dotedanji predsednik druibenopolitiCnega zbora vodil zacetek seje in nato predal funkcijo novo imenovanim. Med sejo pride komandant TO Celje major Vili Skrt ter staro in novo vodstvo obCine seznani z ukazom o razoroiitvi TO. Mnogi smo bili zaCudeni nad sprejetim ukazom, storiti pa se ni dalo niC, saj je bilo skladiSEe oroija TO obCine Celje i e doslej na obmotju kompleksa objektov JLA Bukovilak in varovano S strani pripadnikov JLA. Dogovorili smo se lahko le to, da se takoj pobere oroije po Solah, podjetjih in krajevnih skupnostih ter shrani na varno lokacijo. Mesec dni kasneje, 26. junija 1990, spominjam se, da je bil lep sonCen dan, sem s kolegi zapuSCal sejo PedagoSkoznanstvenega sveta, kjer nam je rektor Univerze sporoCil, da se predmet Obramboslovje na Univerzi ukinja in da nismo postali le tehnologki temveC tudi ideoloSki viSek. To je bil Cas, ko so si mnogi zatete druibene spremembe in demokracijo i e razlagali po svoje z nabojem revanSizma in obsodbe vsega, kar je bilo prej. Da ne bi ostal brezposeln, sem ustanovil podjetje s podroCja tehniCnega varovanja in detektivske dejavnosti, ki i a l ni nikdar zaiivelo. IstoEasno sem navezal stike z znanci na RepubliSkem sekretariatu za obrambo, med drugim tudi z namestnikom Jelkom Kacinom, ki mi je povedal, da se v septembru pripravljajo spremembe obrambnega sistema, pri Cemer bodo tudi moinosti zaposlitve. PO sprejemu ustavnih amandmajev konec septembra je res priSlo do hitrih sprememb. Prejel sem telegram, naj se naslednji dan javim na razgovor na RepubliSkem sekretariatu za obrambo. Odzval sem se na sporoCilo v telegramu in odSel v Ljubljano. Bil je torek, 2. oktobra 1990, ob 9. uri in v pisarni namestnika sekretarja za L 0 me je sprejel prijazen m o i z gorenjskim naglasom. Bil je novo imenovani naCelnik major Janez Slapar. Prej se nisva poznala, to je bilo najino prvo sreeanje, in priCela sva razgovor o vsakdanjih reCeh. Kmalu se nama je pridruiil namestnik Jelko Kacin, ki sem ga poznal l e od prej, saj sva sodelovala kot obCinska sekretarja za L 0 in se poznala S Studija obramboslovja. Oba sta mi dala takoj vedeti, da so sedaj razmere resne in da so se odloCili, da naj bi glede na mnoge moje prejSnje izkuSnje prevzel mesto komandanta TO ZahodnoStajerske pokrajine. Naivno sem ju vpraSal, koliko Casa imam za razmislek ter pogovor doma, in odgovorila sta mi, da ni Casa za razmiSljanje in da se moram takoj odloCiti. In odloEil sem se. Potem sem Slaparja Se vpraSal, kaj pa moja brada, ki jo nosim i e skoraj 20 let . On se zasmeji in mi reCe nekako tako: N...ni6 ne skrbi, lahko jo nosis Se naprej. VeS, v tej novi slovenski vojski bo sedaj Eisto vse drugaCe.<<In tako sem postal zopet najmlajSi komandant TO v Sloveniji, z brado, in med vsemi sedmimi na novo imenovanimi z najniijim Einom rezervnega kapetana. OEitno je bila moja brada razlog, da so kasneje tudi'mnogi prestopniki v TO lahko pustili rasti brado in da smo to pravno formalno zapisali tudi v Pravila sluibe. PO skupnem razgovoru sem ostal Se pri Kacinu, ki me je na hitro seznanil z organizacijo in nalogami Manevrske strukture RDURISKi STPE ZA lBUlauALM: narodne zaSEite. m P M O Ta dan je predsedstvo SFRJ v Beogradu sprejelo sklep, ki je bil v nasprotju S slovenskimi U @l@l 144. in 152. LleM zaLan3 o splohl li&I dram01 in d d M 1 s w m Q l t 1 (b.ilrt SW, i L W 8 2 In Ur. llrl RS, EL 7/90] In *l* r ustavnimi amandmaji, da d c k o m o loloEi1ri gldalnga organiiacljtkega rarmja ~akrallmklhEtatw a poveljstvo nad TO Slovenije Oflbrialm obr& Imt o q w RepubilLega babe za lcrltorialw b m l l k e Slmeolp, ?ds&trn R w l l k e Slownlk E 870-02-1/93 r dn prevzema 5. vojaSko armadno IX6.l790, a pre5xd-m uq!drN Pm%edrlva Repuhllh Slmnlje SL 80-01-19150 r IIO.IWO Wajm obmoEje v Zagrebu. ZveEer je ODREDBG bila v Berlinu velika slovesnost ob zgodovinskem dogodku I. KmJc W b r , rerermi b p t a n , rc imewp ia vrilica mlfmali kmandanla tcrilorialre obiambe Zitdw3lajerrke Fakrajine mim wjni. zdruiitve obeh NemEij v eno L Ta Edreeba z a b e velbll Wci. drfavo. Naslednji dan sem Sel na Univerzo v Maribor, kjer srno se dogovorili, kako bom v Swilka: 11lU- Q,$E13 Datum: o ~ l . prihodnje Se dokonEal svoje, predavateljske obveznosti do Studentov. V Cetrtek, 4. oktobra, srno bili vsi na novo imenovani komandanti poklicani v Ljubljano, kjer srno prejeli odredbo o postavitvi na novo dolinost, in na sestanek k Janezu JanSi, kjer srno imeli razgovor z bivSimi komandanti o izvedbi primopredaje. POsestanku srno se na novo imenovani komandanti TO sestali Se z Janezom JanSo, ki sem ga poznal Se iz Easov njegovega pripravnigtva na RSLO in dela v ZSMS. V njegovi pisarni srno se pogovorili o trenutni situaciji v odnosih z JLA ter o naSih prvih nalogah na novih dolinostih. ,o5b?uw s w t E T l w n T LU)Y(o 0 6 R P W za v &ram& L deb-!c v in v 13 Reorganizacija TO Bilo je v petek, 5. oktobra, ob 3. uri zjutraj, ko mi sekretar za L 0 obEine Celje Miro Trbovc po telefonu sporoEi, da je priSlo pred nekaj urami v Ljubljani do zasedbe RSTO. Dogovorila sva se, da zjutraj, ko bi moral priEeti z delom na PSTO, najprej pridem na obEino, od koder bomo preko milice preverili varnostno situacijo V okolici sedeia PSTO ZahodnoStajerske, ki je bil v neposredni bliiini vojaSnice, na Mariborski cesti St. 20 v Celju. Obstajala je namreE moinost, da JLA Jure Sterkpred vhodom od JP. zasedenega RSTO, Ljubljana, 5. oktober 1990 poleg RSTO zasede tudi druga poveljstva. V diskretnem spremstvu milice se z majhno zamudo pripeljem na novo delovno mesto, kjer me priCaka Stefan Semrov, ki je bil to noC deiurni in tudi predhodno seznanjen z mojim prihodom. Sprejem v novem kolektivu je bil korekten in priCeli smo z delom. Prvi dan sva se z bivSim komandantom, polkovnikom lvanom Gorenjakom dogovorila o poteku primopredaje, ki je bila le simboliCna, nato so me seznanili z organizacijo in delom v Stabu, poskrbeli za uniform0 in ostalo opremo. Sestal sem se tudi z bivSima komandantoma TO Joietom Ranzingerjem iz Zasavja in Mladenom Mrmoljo s KoroSke zaradi dogovora o nalogah zdruiitve, obiskali so me tudi novinarji lokalnih medijev obveSCanja, s policijo smo se dogovorili o zavarovanju in deiurstvih ter izpolnjevali druge vsakodnevne obveznosti. Popoldne sem obiskal komandanta TO obCine Celje majorja Vilija Skrta, ki se je z delom Staba preselil na rezervno lokacijo in me je podrobno seznanil s situacijo v Celju. ZveEer in naslednji dan me je Stefan Semrov seznanil z organizacijo in dosedanjim delom ))MSNZ<(in dogovorila sva se o nadaljnjih nalogah, saj srno prav ta dan sprejeli veCjo koliCino oroija. Delo je potekalo po navodilih republiskega vodstva Se kar nekaj Casa, in to zelo konspirativno in po sistemu MSNZ, dodelali srno mobilizacijske naCrte in naCrte morebitne uporabe MSNZ oz. TO, premeSCali srno oroije na varne lokacije, zbirali informacije ipd. Vodenje sem prevzel kot komandant TO, Semrov pa je bil Se naprej skrbnik naCrta ter koordinator z obCinskimi natelniki, ki sem jih spoznal naslednje dni pri delu na tajnih veCernih aktivnostih in sestankih v Sentjurju in LaSkem. Glavne naloge v naslednjih mesecih so bile povezane z reorganizacijo TO, saj srno morali iz prejSnjih treh pokrajin, ki so pokrivale obmoCje 15 obCin, narediti novo eno pokrajinsko poveljstvo z novimi obmoCnimi poveljstvi ter preoblikovati mnoge dotedanje enote TO. Pri tem je Slo za organizacijske, materialne, kadrovske, finanCne in prostorske reSitve, ki srno jih uspeSno izvrSili do konca leta. Veliko je bilo usklajevanja z organi lokalnih skupnosti, saj srno se takrat Se financirali iz obCin. Glede na nenehne groinje JLA srno se skoraj trikrat na teden sestajali v Ljubljani, reSevali posamezne probleme reorganizacije T O in se dogovarjali o morebitnih ukrepih pripravljenosti. Vse aktivnosti so potekale usklajeno z milico in velikim razumevanjem dejavnikov civilne obrambe. PreveC bi bilo in presegel bi namen tega prispevka, Ee bi hotel podrobno opisati vse naloge, ki srno jih mnogokrat opravljali pozno v noE in v Casu prostih dni in praznikov. Omenim naj le to, da so bile 1. novembra velike poplave v veCjem delu Slovenije, najhuje je bilo ravno v naSi pokrajini, kjer nam je zalilo tudi dvoje skladiSC oroija in del prostorov PSTO. Zato in zaradi bliiine vojaSnice srno S pomoCjo Joieta ZimSka direktorja ZPI obeine Celje prodali hiSo, v kateri srno delovali, in se zaCasno preselili v prostore UJV, milice na Ljubljanski cesti, kjer srno delovali ves Cas priprav in vojne do preselitve v svojo prenovljeno stavbo PSTO na Maistrovo 5, v jeseni 1991. Prav tako srno v tem Casu organizirali usposabljanje rezervistov, zlasti poveljstva enot TO in enot za protispecialno delovanje. In na tem mestu je prav in zasluiijo si, da zapisem vsaj nekaj najodgovornejSih Ijudi, ki so takrat delovali v 8. PSTO za ZahodnoStajersko pokrajino S sedeiem v Celju in v ObCinskih Stabih TO. Pokrajinski Stab TO so po konCani kadrovski konsolidaciji Usposabljanje enote TO na Svetini pri Celju, deceber 1990 sestavljali: Viktor Krajnc, komandant TO, ~ t e f a nSemrov, naCelnik Staba, Zlatko Vehovar, obveSCevalec, lvan Golob, varnostnik, FranCiSek ZavaSnik, zveze, Ivo VuCetiC, rodovi, Marjan HoEevar, tehniCna slufba, DuSan Skorjanc, usposabljanje, Emil Pizorn, operativa, Ludvik Onuk, mobilizacijske zadeve, Peter Mlakar, zaledje, Peter Einfalt, pomoCnik za brigado, lrma Prosen, vodja pisarne, Renata SorCan, strojepisec-Sifrantin Ludvik Golob, referent za OVO. Komandanti obCinskih Stabov TO v pokrajini pa so bili: Vilibant Skrt v Celju, Adi Vidmajeri v Zalcu, JoZe Prislan v Velenju, Niko Purnat v Mozirju, Franc Kapun v LaSkem, Alojz Groleger v Slovenskih , Hvalc v Sentjurju, Franc Konjicah, Leopold Kores v ~ m a r j u Bogdan sustar v Zagorju, MatjaZ PiSkur v Trbovljah, Boris Logar v Hrastniku, Viktor Jeromelj v Slovenj Gradcu, Primol Savc v Ravnah, Herman JeseniEnik v Dravogradu in Zdravko Vilar v Radljah. Komandant celjske 82. brigade TO je bil JoZe Rajh in naCelnik Staba brigade DuSan DoberSek. Varovanje oroZja in evidenc nabornikov V nedeljo, 25. novembra 1990, je bil izredni sestanek poveljnikov TO v Tacnu, na katerem so bili poleg Slaparja tudi JanSa, Kacin in BavCar, takratni sekretar za notranje zadeve. Seznanili smo se z vsebino prejetega ))Ultimata((S strani 5.VO JLA iz Zagreba o ponovni predaji oroija TO in evidenc nabornikov. PO sprejetem dogovoru, kako bomo ukrepali in se uprli takSnim poizkusom, sem takoj po prihodu v Celje sklical svoje najoije sodelavce, da smo naredili naCrt ukrepov in v noCnih urah z njimi seznanili vse poveljnike OSTO. lzdal sem v e t ukazov v zvezi z vpoklicem nekaterih enot na vetdnevno usposabljanje, o premestitvi oroija iz znanih in tajnih skladiSC, o stalnem in poveCanem deiurstvu in zavarovanju nekaterih pomembnih objektov, o sodelovanju z milico in upravnimi organi ter ukaz o formiranju enot za posebne namene (EPN), ki so bile sestavljene iz najbolj zanesljivih in izurjenih teritorialcev. Kako so kronoloSko potekale vse te priprave in aktivnosti, je najbolj razvidno iz mojih dnevnigkih zapisov: Od 26. do 30. novembra - lzdali smo veE pripravljalnih ukazov, opravili v e t razgovorov z milico in predstojniki upravnih organov o zavarovanju oz. selitvi evidenc nabornikov, OSTO disperzirajo oroije in strelivo iz svojih skladiSC na varnejSe tajne lokacije. ~ e m r o je v bil na moj predlog imenovan za natelnika Staba. OSTO so preko upravnih organov pozivali rezerviste na vojaSke vaje in priteli s formiranjem enot za posebne namene (EPN), ki so bile sestavljene iz najboljSih teritorialcev. Za te enote smo doloEili formacijo velikosti voda, nova mobilizacijska zbiraliSCa in sistem hitrega samopozivnega sklicevanja, komandirji enot so bili naCeloma Clani stalne sestave TO in bili so v stalni pripravljenosti. V ta namen so bili izdelani posebni naCrti delovanja in plan usposabljanja. Na sestanku v RSTO smo med drugim sprejeli tudi odloeitev, da EPN podelimo oroije na roko (na dom). Na PSTO me je Cakalo poroCilo o formiranju EPN vvseh 15 obCinah, kjer so izbrali.325 pripadnikov TO. Ne glede na praznike nas je bila veCina v sluibi. lzdal sem ukaz o podelitvi oroija pripadnikom novo formiranih enot z navodilom za varovanje, vzdrievanje in uporabo. Na PSTO smo aktivirali tudi vod vojaSke policije za poveEano zavarovanje, v obCinah so naCrtovali delovanje in opremljali EPN, upravni organi so pozivali enote za protidiverzantsko delovanje (PDD) na vojaSke vaje. Od 1. do 5. decembra - PoveEali srno zavarovanje vseh pomembnih objektov, obiskali enote na terenu, ocenili situacijo v pokrajini in verificirali naerte usposabljanja. Opravil sem v e t razgovorov S podrocja finanEnih, kadrovskih in organizacijskih zadev reorganizacije TO. PriEeli srno z usposabljanjem enot za protidiverzantsko delovanje v obCini Celje, Slovenske Konjice, Radlje,Trbovljein ialec. lmel sem razgovore v obEini Trbovlje v zvezi z iskanjem ustreznih reSitev za nove prostore, obiskal OSTO Trbovlje in enoto na streliSCu. Iz RSTO prejmemo informacijo o nameri JLA, da pridejo 10. decembra po oroije in evidence nabornikov. Sledijo ukrepi zavarovanja, prepoved dopustov, kontrola tajnih lokacij skladiSCenja, vpoklic novih enot na usposabljanje ipd. Od 6. do 10. decembra - Upravni organi v obCinah so prejeli od RSLO navodila o varnostnih ukrepih zavarovanja evidenc nabornikov, o prepovedi vstopa pripadnikov JLA ter o potrebi po sodelovanju z milico in TO. lzdal sem pripravljalni ukaz enotam TO na usposabljanju za morebitno posredovanje v primeru nasilnega odvzema evidenc. V ta namen srno pripravili naErt posredovanja enot z vnaprej doloCenih lokacij v bliimi Celja. Na sestanku v RSTO srno razpravljali o ukrepih za izvedbo reorganizacije TO, o kadrovskih, finanCnih in organizacijskih zadevah, sprejeli nove formacije za obEinske Stabe, se dogovorili o naCinu popotnjevanja enot, o stroSkih zavarovanja, osistemu kurirske poSte, o materialni zagotovitvi (od RSTO dobili 2 kamiona). Udeleiil sem se sestanka vseh komandantov PSTO S Kacinom in Slaparjem v Pekrah pri Mariboru, kjer srno govorili o situaciji v Jugoslaviji in Sloveniji, o groinjah JLA in naSih ukrepih. Na osnovi tega sestanka sem izdal ukaz o Se dodatnih ukrepih v zvezi S pripravami na morebitni poseg JLA, kjer srno podrobno opredelili vlogo posameznih enot in med drugim zapisali tudi naCelo ))Na silo odgovoriti s silo((. Od RSTO srno prejeli nekaj nove vojaSke opreme in vet kosov novih puSk SAR-80 ali )>singapurice<<, kot so jih nekateri preimenovali. Izvlec'ek iz dnevnika V Krajnca, december l990 Nabavili smo 3 terenska vozila Pajero in dobili novo visokofrekvenEno povezavo z republiSkimi organi. Na PSTO smo izvedli kratko noCno vajo pripravljenosti premika na rezervno lokacijo. OSTO so usposabljali enote in delili oroije na dom (okoli 800 kosov). Obiskal sem celjsko enoto za proti-diverzantsko delovanje, ki je bila na usposabljanju na Svetini. Kljub nedelji sem 9. decembra sklical sestanek S komandanti vseh 15 obCinskih Stabov TO v pokrajini, na katerem smo preverili dosedanje priprave. lzdal sem jim tudi ukaz o premiku enot v bliiino Celja in povelje za bojno delovanje. PonoCi obiSEem vse enote, ki so prikrito dospele na odrejene poloiaje v okolici mesta Celja in mnogi teritorialci so mi ob odhodu moCno stisnili roko, tako, kot se to naredi pred odloCujoCo bitko. Ponedeljek, 10. december, dan napovedi, da JLA pride po evidence nabornikov in oroZje. Vvsakem upravnem organu so bili 2-3 pripadniki TO za notranje zavarovanje prostorov in morebitno ukrepanje, v neposredni bliiini so bili pripadniki milice in v bliiini mesta enote TO v pripravljenosti za intervencijo. Skupaj je bilo na obmotju celotne ZahodnoStajerske pokrajine v bojni pripravljenosti okoli 1000 Ijudi. JLA ni uresniCila svojih hapovedi in groienj. ZveEer ter naslednji dan smo omejili Stevilo angaiiranih in naSe delo se je z nezmanjSanim tempom nadaljevalo pri izvajanju nalog reorganizacije TO in obrambnih priprav na vseh podroCjih delovanja. Formiranje 8. PSTO V decembru sern veliko pozornost namenil Se kadrovskemu konstituiranju PSTO in dogovarjanju z obCinami glede kadrovskih in prostorskih reSitev ter financiranja TO v prihodnjem letu. Z novooblikovanim kolektivom sern imel daljsi sestanek, na katerem sern ocenil dotedanje delo, podal oceno razmer na obrambnem podroEju v Sloveniji, opredelil natin dela, medsebojne odnose, hiSni red, kadrovske spremembe in nakazal najpomembnejSe naloge v prihodnje. 18.decembra nas je obiskal tudi naEelnik RSTO Janez Slapar, seznanili smo ga z delom in pripravljenostjo v naSi pokrajini. V uvodnem delu sern predstavil ZahodnoStajersko pokrajino: D...nova pokrajina je bila oblikovana iz prejSnjih treh, iz celjske, koroSke in Zasavja, ter zajema obmoEje 15-tih obEin od slovensko-avstrijske meje na severu v doliini 138 km, do meje S Hn/aSko na vzhodu V doliini 60 km. Na povrSini 3685 km2 iivi v 1063 naseljih 380.000 prebivalcev. Prostor je geografsko Elenovit, saj zajema alpski, predalpski in niiinski del z vet pomembnimi dolinami, kjer so tudi pomembna regionalna in industrijska srediSEa. Najbolj razvite panoge so: industrija, rudarstvo, tekstilna, usnjarska in lesna industrija, proizvodnja elekfriEne energije tergradbenistvo. Cestna infrastruktura je najbolj razvita v osrednjem delu, ozko grlo pa predstavljajo povezave z Zasavjem in S KoroSko. Na tern obmoEju je tudi veE objektov, ki so obrambnega pomena...V evidenci je 98.760 vojaSkih obveznikov, od katerih je 12.521 razporejenih v razlitne enote in Stabe TO.. .K V nadaljevanju smo ga seznanili z naErti usposabljanja, borbeno pripravljenostjo in izpeljano reorganizacijo. Janez Slapar pa nas je seznanil z republiSko oceno situacije na obrambnem podroEju, S pripravo novega zakona S podroEja obrambe in drugimi nalogami pri oblikovanju TO Slovenije. 20. decembra sern prviE obiskal podjetje ORBlS v Velenju in spoznal direktorja Drauibaherja, S katerim smo kasneje sodelovali pri nakupu raznega oroija in druge opreme za delo. Kmalu sern ugotovil, da je veEina komandantov TO in drugih odgovornih iz RSLO i e pred man0 sodelovala S tem podjetjein pri nabavi raznega lahkega pehotnega in osebnega oroija ter druge vojaSke opreme. Tako smo za zaEetek nabavili tudi mi nekaj doma izdelanega avtomatskega oroija MGV176 za vod vojaSke policije, ostrostrelske puSke, piStole, laserske Postroj novo formirane enote TO Slovenije, KoCevska Reka, 17. deceber 1990 merilce, strelivo in drugo opremo. Dogovarjali pa srno se tudi o mornostih zamenjave ))star0 za nova(<, do Cesar je priSlo Sele ob konecu prihodnjega leta. Zelo dobro srno sodelovali z obCinami pri reorganizaciji TO in S tem povezanim reSevanjem mnogih problemov ter z mnogimi podjetji, ki so nam pomagala pri nabavi razne opreme in pri drugih opravilih. Za novoletno darilo srno od podjetja TOPER Celje prejeli za vse Clane Staba Sportne bunde, ki srno jih kasneje uporabljali na raznih sretanjih, pohodih in Sportnih tekmovanjih. Drugi pa so nam pomagali pri nabavi sredstev zvez, raCunalnikov ali nabavi razne druge biro opreme. Od RSLO srno ob koncu leta prejeli tudi novo, mnogim Se nepoznano protioklepno oroije Armbrust, ki se je kasneje izkazalo kot zelo zastraSujoCe in uCinkovito, ter v e t uniform, zimskih oblaCil za straio, maskirne obleke itd. PO uspegno izvedenem plebiscitu srno Se z veCjo pripravljenostjo natrtovali potrebne ukrepe za osamosvojitev. Reorganizirati pa srno morali tudi upravno in finanCno poslovanje, saj so z novim letom prenehali delovati Pokrajinski odbori, preko katerih je TO urejala zadeve z obCinami. NaSe poslovanje PSTO pa je v celoti preSlo v sistem RSLO oz. RSTO. Tako se je izteklo leto 1990 in moji prvi meseci vodenja TO ZahodnoStajerske pokrajine. Novoletne praznike sem preiivel doma in z i e n o Alekso sva ob polnoCi obiskala deiurnega na PSTO, DuSana Skorjanca, ter mu za kratek Eas delala druibo. Delovanje milice Delovanje milice v tem obdobju na kratko povzemam po Francu Bevcu, ki je zapisal, da je milica svoje redno cielo prieela prilagajati novi situaciji, ki se je odraiala v tem, da smo v lastni driavi dobili ))nave nasprotnikec<, ki jih je poosebljala JLA z vsem svojim potencialom. Posebna pozornost milice je bila namenjena dogajanjem v vojaSkih objektih JLA in spremljanju vojaSkih prevozov na cestah in po ieleznici. Poleg tega pa so izredno dobro sodelovali pri izvajanju zavarovanja ukrepov TO pri premeSCanju in skrivanju oroija ter zavarovanju evidenc nabornikov. NaCrtovali so tudi doloCene ukrepe zoper delovanje nekaterih oficirjev JLA, izvajali disperzijo policijskega oroija in opreme na tajne lokacije ter izdelali naCrt za tajni prevoz in varovanje poslancev na zasedanje skupSCine, ki je bil kasneje v Casu vojne tudi realiziran. Zaradi morebitnih motenj in ogroienosti so pripravili rezervni sistem zvez in kurirskih povezav, organizirali demonstracijo sile S pogostejSim patroliranjem okoli objektov JLA, oborofili del miliCnikov z dolgocevnim oroijem na domu in izvajali permanentno usposabljanje in informiranje o dogajanjih v zvezi z delovanjem ))nasprotnika<<. Okolje in obrambne priprave TO Leto 1991 se je priCelo z napetimi odnosi povsod po svetu. V Sovjetski zvezi je prig10 do velikih demonstracij proti vojski, ki je zasedla RTV v Litvi. PO neuspegnih pogovorih v lenevi o reSitvi konflikta v Perzijskem zalivu se 17. januarja priCne vojna z letalskim napadom na strateSke objekte Iraka. V Jugoslaviji se zgodi rop stoletja, ko je Srbija preko NBJ dala v obtok brez kritja 1,4 milijarde dolarjev za svoj razvoj, kar je pomenilo konec enotnega trga v Jugoslaviji. V Beogradu stalno zaseda Predsedstvo SFRJ, ki je med drugim 9. januarja sprejelo sklep, da se mora v roku 10-tih dni razoroiiti vse )>oboroieneodredea v driavi, ki delujejo izven sestava JLA, in da morajo vsi, ki imajo oroije na domu, tega predati najbliiji vojagnici. Do realizacije tega sklepa ni priSlo nikjer, je pa JLA poveeala svoje aktivnosti in premike na HrvaSkem, zaradi Cesar so v Zagrebu ljudje blokirali nekatere ulice in ceste. PriSlo je tudi do nekaj aretacij posameznikov zaradi suma terorizma proti JLA, ki je od HrvaSke zahtevala tudi aretacijo generala Martina ~ p e g l aministra , za obrambo HrvaSke. Povsod po svetu in tudi v Sloveniji srno z vso pozornostjo spremljali dogodke in aktivnosti JLA na HrvaSkem. Slovenska skupSCina je, pod vtisom plebiscitarne odloEitve in zaCetnih priprav na osamosvajanje, ostro obsodila ukrepe JLA. V vojaSnicah po Sloveniji pa so se priCele intenzivne priprave na napovedano inSpekcijo JLA, imenovano GINA. In kaj se je dogajalo na Pokrajinskem Stabu TO za ZahodnoStajersko pokrajino S sedeiem v Celju v pripravah na drugo fazo reorganizacije TO in ob izvajanju obrambnih ukrepov osamosvajanja? Januar l991 Novo leto srno priCeli z nadaljevanjem reorganizacije TO. Predvsem srno se ukvarjali z novo organizacijo dela v Stabu, premeSCanjem zaposlenih in novim sistemom financiranja. Pokrajinski Stabi so namreE preSli v pristojnost republike, medtem ko so obCinski Stabi TO, zaradi zamujanja pri sprejemu novega zakona o obrambi, ostali Se naprej v vlogi obCinskih vojaSkih organov. ZavlaCevanje sprejemanja nove zakonodaje, upoCasnitev reorganizacije TO na obCinskem nivoju in ureditev statusa zaposlenih so povzroEali kar nekaj nezadovoljstva. Obiskal sem obEine koroSke regije in obCino Velenje, kjer srno razpravljali o organizacijskih, prostorskih, finantnih in kadrovskih reSitvah. Od podjetja Orbis srno prejeli veC kosov novega lahkega pehotnega oroija in streliva. Iz naSih zalog v tajnih skladiSCih pa srno nekaj oroija in streliva po ukazu RSTO odpeljali teritorialcem na Gorenjsko in Primorsko. Obiskali so nas tudi novinarji iz Madiarske in NemCije. Poslali smo jih na ogled enot TO na KoroSko, saj smo tam kljub zimskemu Easu izvajali razliCne oblike usposabljanja. Obiskal sem tudi enoto obEine Sentjur, ki je bila na usposabljanju V vasi Kalobje, kjer smo jim predstavili novo oroije. Kljub zahtevnim nalogam smo se 13. januarja udeleZili tudi proslave in smuCarskega tekmovanja v DraigoSah. NaSe aktivnosti so potekale tudi na podrotju dodelave dokumentov za permanentno usposabljanje in morebitno borbeno uporabo enot TO. V ta namen je bilo veC sestankov na RSTO, sestankov s komandanti obEinskih Stabov, opravljena pa je bila tudi republiSka inSpekcija, ki je ugotavljala ustreznost in uspeSnost naSih aktivnosti v pokrajini. Konec meseca, ko so se poveEale aktivnosti JLA v pripravah na GINO, smo imeli v OSTO Velenje sestanek z vsemi obveSEevalci naSe pokrajine o njihovih nalogah in aktualnih razmerah. Februar l991 S kopensko bitko za Kuvajt se je konCala vojna v Perzijskem zalivu, v Moskvi pa je bil podpisan sporazum o razpadu VarSavskega pakta. Predsedstvo SFRJ se je v tem mesecu veEkrat sestalo in na eni izmed sej je dr. Janez DrnovSek napovedal odcepitev Slovenije od Jugoslavije. Ne glede na to, da je bila veCina vodilnega kadra v TO v preteklosti politiCno opredeljena s Clanstvom v ZKS, ni bilo S strani novih politiCnih struktur nikjer problemov z imenovanji in prerazporeditvami, razen v Celju, kjer sta dva novonastala obCinska politika zaCela delovati proti mojemu imenovanju, z oCitki o moji pretekli aktivni druibenopolitiCni angaiiranosti. S pomoCjo obEinskega uradnika sta iskala novega kandidata za poveljnika TO, zato sem to vpraSanje prepustil v reSevanje RSLO, kjer so zadevo po strankarski liniji uredili. Sam pa sem nato tudi odstopil kot poslanec SkupSEine obCine Celje, kar je bilo tudi v skladu s kasneje sprejetim zakonskim dolotilom o nezdruZljivosti obeh funkdij. Aktivnosti JLA so se zaradi prihoda GlNE povetale, s tem pa tudi naSa pripravljenost in ukrepi obve3Eevalne dejavnosti. Na PSTO smo irneli razgovor z vsemi rezervnimi stareSinami enot TO o novi organiziranosti, obiskal pa nas je tudi natelnik RSTO Janez Slapar. Sredi februarja srno izvedli vajo ))Kobra 91 K, S katero srno preverjali organiziranost in pripravljenost poveljstva za delovanje po naCrtu uporabe. Poleg Stabnih procesov delovanja srno izvrSili tudi premik na rezervno lokacijo na obrnotje obCine Trbovlje. P ~ T Oki, je na tej vaji prviC deloval v novi sestavi, je vse naloge opravil zelo dobro. Poleg vsakodnevnih nalog sern obiskoval tudi obCine, kjer srno se dogovarjali o novi organiziranosti TO in reSevali razne probleme, tudi takSne, kot je bil v eni izmed obCin, kjer je skupina poslancev oCitala vodstvu obtine, da premalo skrbi za ustrezno opremljenost njihovih enot TO. V obCini Slovenj Gradec pa srno organizirali otvoritev novih poslovnih prostorov OSTO. V tem mesecu srno V Celju ustanovili tudi lokostrelsko sekcijo TO in organizirali teCaj pouCevanja tujega jezika za zaposlene v TO. Marec 1991 Zaostrijo se odnosi med Srbi in Hrvati in v obCini Pakrc ter v Kninski krajini pride celo do spopadov. Do nemirov pride tudi v Beogradu, kjer je proti demonstrantom posredovala policija, JLA pa je na ceste pripeljala tanke. Predsednik predsedstva SFRJ dr. Boris JoviC odstopi S funkcije. Slovenska skupSCina po nekajdnevni razpravi sprejme predlog proraCuna, zakon o obrambi in zaSCiti ter moratorij o poSiljanju nabornikov na sluienje vojaSkega roka v JLA. Iz JLA so priCeli prihajati prvi prestopniki, med katerimi je bil pilot na Migu lztok Podbregar iz Celja, ki se je i e 4. marca javil na Stabu TO, od koder srno ga po navodilih iz Ljubljane napotili do Jelka Kacina, ki je bil odgovoren za kontakte z letalci. V TO srno mesec marec priCeli Sportno S srnutarskimi tekmovanji v Gozdu Martuljku in na Crnem vrhu nad Idrijo, kjer srno predstavniki TO celjske pokrajine zasedli 1. in 2. mesto. PrviC sem se tekmovanja udeleiil celo jaz in zasedel odliCno 23. (zadnje) rnesto. Sicer pa srno imeli veliko dela z naCrtov'animpreoblikovanjem 15 obtinskih Stabov TO v nova obmoCna poveljstva ter formiranjem novih enot. Ob tej reorganizaciji so se pojavile tudi mnoge dileme, kot na primer v obCini Radlje ob Dravi, kjer srno se dogovarjali, ali naj spadajo v naSo ali mariborsko pokrajino, v katerih obEinah naj bodo nova poveljstva, kako naj bodo sestavljena ipd. V ponedeljek, 18. marca, smo se na PSTO nenadoma odloEili, da izvedemo drugi del vaje ))Kobrac<z vsemi OSTO. Mnogi sodelavci v Stabu, Se zlasti pa v obEinah, so bili preseneCeni, saj je bilo nenavadno in prviE, da bi vajo priteli izvajati v ponedeljek zveCer. Toda kljub presenetenju so v vseh sredinah vajo obrambne pripravljenosti uspeSno izvedli. Naslednji veeer pa smo se vsi koordinatorji obrambnovarnostih priprav po pokrajinah sestali z ministrom JanSo in natelnikom RSTO Slaparjem in govorili o izvedbi naErta ))Nabava<(oz. pripravi ukrepov ob morebitnem prevzemu objektov in rezervnih enot JLA. V ta namen smo se kasneje v Celju in na KoroSkem v popolni tajnosti sestali z rezervnimi stareSinami (ki so bili razporejeni v rezervne partizanske enote JLA) in se dogovorili o postopkih prehoda pod poveljstvo TO. Vsi so bili nad to nalogo navduSeni in o teh pripravah ter ukrepih ni zvedel niti KOS (Kontra obveSEevalna sluiba). PO ogledu vaje ))Premik '91 (( 23. marca na Dolenjskem se konec meseca priene intenzivno natrtovanje priprav na morebitno obrambo slovenskih meja. V dobrih dveh dneh smo morali izdelati naCrt ))Kamen<c,v katerem so bili predvideni vsi postopki v zvezi z zavzetjem in zavarovanjem zahodne meje in meje S HrvaSko. V ta namen sem se S skupino najozjih sodelavcev odpeljal v SI. Gradec , smo dva dni, v Easu velikonoEnih praznikov in brez in ~ m a r j ekjer poCitka, naertovali ukrepe TO, policije in organov civilne obrambe pri zavarovanju slovenskih meja. April 1991 V tem Casu mineva 50 let, odkar je nemSka soldateska napadla Jugoslavijo in 11. aprila 1941 vkorakala tudi .v Celje. Na HrvaSkem se nadaljujejo nemiri in JLA je v pripravljenosti S tanki na cestah, da prepreEi morebitne mednacionalne spopade. Sestanki predsednikov republik o rekitvi razmer v SFRJ se brez pomembnejSih dogovorov nadaljujejo. Zvezna skupSEina je sprejela zakon o vojaSki obveznosti, po katerem spada naborniSki sistem v pristojnost JLA. To ponovno zaostri odnose S Slovenijo, ki je v tem Casu sprejela tudi svoj zakon o vojaSki dolinosti, na osnovi katerega se priCnejo intenzivne ,,, ,. ,,. priprave po lastnem vojaSkem " usposabljanju slovenskih fantov v dveh uCnih centrih v Sloveniji. ,..,.. V zaCetku meseca smo , organizirali slovo od bivSih sodelavcev na Pokrajinskem , ,.,. ," odboru, ki so v preteklih letih * " uspegno vodili obrambno usklajevanje med vsemi dejavniki v celjski pokrajini. To so bili: Vili Petek, Stane Kuinik, Janez Oman in Zdenka Drainik. . lmeli smo tudi veC sestankov v Ljubljani in S poveljniki obtinskih Stabov TO v zvezi z verifikacijo naCrta ))Kamenc, o nalogah nadaljnje prenove TO po sprejemu novega zakona ter z reorganizacijo OSTO v pet novih ObmoCnih poveljstev. Za nove poveljnike TO na posameznih obmoCjih v pokrajini sem predlagal: Adija Vidmajerja za celjsko obmotje S sedeiem v ialcu, Matjaia PiSkurja za Zasavje S sedeiem v Trbovljah, Alojza Grolegerja za konjiSko-kozjansko obmoCje S sedeiem v Slovenskih Konjicah, Joieta Prislana za savinjsko-SaleSko obmoCje S sedeiem v Velenju in Viktorja Jeromlja za KoroSko S sedeiem v Slovenj Gradcu. W. S, . , , L.., Cd.trr!.r 41. I,"". ,A,"". o "h...-"l I.. 1 1 3 1 ns. at. xs,rt~ i n c~.ea,,oon~- -.osl--+u R r w b l l k r 51ev*n$le. %I. 030-0,-10171 i i>nr : ' . > . 4 l P Y l ...,rt.., Ir<titt IW. Prld3RICtm C,,, R.D"b,I,*, 114.1' slarml ".LrD<.r,*b I. r*.r""0O ,,""..I-" I.-"L."111r J' O D P E O B " II611OV !H I G W D n V T E n l l M l N N 0P"NI"C 0 USTOMYLIYI V ritcUPl I"! SLWNIJI N 1 U(ImOI 1" I . ! ~ U d n O < < a l C r % k nolrra ~ l l n s s n u s t a m o r l R. poLr.)6nsil ( t a b I r l u r l l o r l a l n a oerr-Dn .~rdnl.. Ce)," I n na*l.Unjl tcnu <I*b" POdr.,,.". $,..U,, OblO(", ob*olnl stab i r "no," RI. t u r a l r r l r l n o obra-bo .oy.,n,u,'," L.trrryr I.IeC/ "l. rd iirAdL11. l<llOL" 06.-oln, Il.ll X.t.rc.a Or"*oqr.b."..ei,. l;. a a u c ; korl,gr,.ln" .brm.o I" r.rml 3.. 0" er"". 0r.art. r I* r $*lcu. C",,* r-de1.m n, l , , , ..,,*,r. ....l ","l"," roro'lm n. R3. ab^ola>l (Irlr r r I c r l l o r l n l n o ohranno S 4lurehl.klh I K o o ~ ~ r r l sL. a l r r <.qr Ivnntr ~n Errues ss ' I o l > ( l n slor..n,.ll. Lonlli,., irll,,.r D" CC l,,. , I "bl," in rm+-9m papntnlu~*ln 5. .?l JCllal>; 07. ue-v,iil I-C-mw LI'Lo. rtrli *ll"(" rruovl,.. tvritnrs.lno an i r v a d , I" lallo.,,. sndstwr ~ ~ n ~ ~ l > . n . I, OUIIC% I(r.r,,,ll-. otirootl. r. no""ln,",rlo 0" S,",, 8 " . maulnl < t a b r . I * - t l n r l ~ l n o oh?--bo L.kr.rr"" *""l2" lrrlllll r.u,>o,n ,lo U..I,.,,,*. 7" O"?C"". X+<"" v.,,.,, .,"C" ot,,""q zrlll.lr- I, Ur..,,q"m nai,r,r -l,, 1 I,, "q,,.b,,<." slo"+nl ,o. C*"",,..: R",,,b3 D..,,,-: 74.$. ,W, ?. ' n~,,~,< " Dr hic ,- -,r* POveEmeseCnih pretrganih stikih so se nenadoma najavili na obisk predstavniki celjske garnizije JLA. PriSla sta komandant podpolkovnik Poznan in njegov pomotnik za zaledje major PeriE. Ponudila sta zaCetek aktivnosti v zvezi S prenosom IastniStva skladiSE JLA na obmoCju PeCovnika. V resnici pa je Slo za preverjanje naSih staliSE do reSevanja konfliktov in preverjanje naSe pripravljenosti po osamosvojitvi. Obiskala sta nas tudi Borut Usenik iz RSLO, odgovoren za varnostno in obveSCevalno delo v TO, ter Silvo Komar, Sef VIS-a S sedeiem v Mariboru, S katerima smo preverili naSo pripravljenost in aktivnosti na podroCju varnostno - obveSCevalne dejavnosti. V petek, 19. aprila, je JoZe Volfand organiziral okroglo mizo na Dobrni z gostoma iz JLA, generaloma Kondradom KolSkom in lvom Tomincem iz komande 5. vojaSkega obmoCja iz Zagreba, o aktualnih dogodkih v SFRJ in odnosih z JLA. Na tem razgovoru sta delovala zelo spravno in optimistiCno glede nadaljnjega skupnega bivanja v novi konfederalni skupni driavi. Od pomembnejSih dogodkov v tem mesecu naj omenim Se odvzem mer za izdelavo novih uniform TO, izredno napredovanje v viSje Cine in republiSko prvenstvo v jadralnem letenju v Slovenj Gradcu, kjer sem imel zaradi odsotnosti Jelka Kacina pozdravni nagovor. Sicer pa so zadnji dnevi minili v povetanih pripravah varnostnih ukrepov za prvomajske praznike. GroZnje JLA Prvomajski prazniki so tokrat minili nekoliko drugate, manj slovesno kot nekoC. Med prazniki smo v glavnem spremljali dogodke na HrvaSkem, kjer je v veC krajih priSlo do spopadov med HrvaSko in srbskimi ))teroristic<.V mesecu maju je bil izveden tudi referendum, na katerem je 94% Hrvatov glasovalo ZA samostojno driavo. V Beogradu je priSlo do neuspeSnega poizkusa izvolitve Stipeta MesiCa za novega predsednika SFRJ. V Sloveniji pa se zaostrijo odnosi z JLA, ki je priCela z intenzivnimi pritiski preko raznih incidentov. PoveCali so aktivnosti svojih enot na terenu in Stevilo letalskih ter helikopterskih preletov, obkolili uCni center v Pekrah pri Mariboru, organizirali ugrabitev poveljnika TO podpolkovnika Vladimirja MiloSeviCa, na Ptuju streljali na delavca Elektra in ga ranili ter pred vojaSnico v Mariboru z oklepnim transporterjem do smrti povozili enega izmed demonstrantov. ZDA in mnoge evropske driave niso kazale velikega navduSenja nad osamosvajanjem Slovenije in HrvaSke. V duhu teh dogodkov so se izvajale tudi poveCane aktivnosti v naSih poveljstvih in enotah TO. Maj 1991 Mesec maj srno priCeli z intenzivnim delom pri oblikovanju novih obmoCnih poveljstev TO in v ta namen imeli veC sestankov po obCinah in na RSTO, kjer srno usklajevali nove formacije in se dogovarjali o kadrovskih, materialnih in prostorskih reSitvah. Prejeli srno tudi prve nove bojne (maskirne) uniforme in novo oblikovane Cine, S katerimi srno zamenjali dotedanje peterokrake zvezde. Zaradi zaostrene situacije na HrvaSkem in vedno vetje aktivnosti JLA v Sloveniji srno tudi mi poveCali naSo dejavnost. Na ))usposabljanje<<srno vpoklicali vedno veCje Stevilo enot TO, zavarovali objekte posebnega pomena, dopolnili mobilizacijske dokumente in natrte bojnega delovanja. 13. maja je bila v PoljCah na Gorenjskem razSirjena seja Predsedstva RS, kjer srno poveljniki TO porotali o obrambnih pripravah in se dogovorili o morebitnem delovanju. POtem sestanku pa srno Cez nekaj dni od RSLO prejeli Se Smernice o ukrepih za pripravljenost, kjer so bile podrobneje opredeljene naloge vseh dejavnikov obrambno-varnostnega sistema za uveljavljanje plebiscitnih odloCitev. Na podlagi teh usmeritev srno i r I NaCelnik RSTO Janez Slapar in komandanfi TO: Viki Krajnc, Vladimir MiloSevi6 in Peter Zupan, Po@e na Gorenjskem, 13. maj 1991 pristopili Se k intenzivnejsemu usklajevanju ukrepov organizacijskih priprav, preskrbe, zavarovanja in morebitnega bojnega delovanja. V ta namen je drlavno vodstvo (poleg i e obstojeCe republiSke koordinacije, ki je opravljala koordinacijo vseh nalog Staba vrhovnega poveljstva) 26. maja v vseh pokrajinah ustanovilo Se koordinacijske podskupine. Ti organi so imeli nalogo usklajevati vse aktivnosti med policijo, TO in dejavniki civilne obrambe. Za vodjo tega organa v ZahodnoStajerski pokrajini sem bil imenovan jaz, kot poveljnik TO, namestnika sta bila Franc Bevc, kot predstavnik milice, in Mladen Mrmolja, kot koordinator dejavnikov civilne obrambe, pri delu pa so sodelovali Se predstavniki milice iz Zasavja in s KoroSke ter vodje upravnih organov za ljudsko obrambo v obCinah. 17. maja general KolSek zahteva od Slovenije, da razpusti oba na novo ustanovljena uCna centra, ki sta priCela usposabljati prve slovenske vojake na Igu in v Pekrah. Ker do tega ni priSlo, 23. maja JLA z oklepniki obkoli uCni center Pekre pri Mariboru in zahteva izrotitev nabornikov. PriCela so se pogajanja in obCani so se priCeli zbirati, demonstrirati ter blokirati okrepitve iz vojaSnice. Takoj ko smo zvedeli, kaj se dogaja v Mariboru in da v uCnem centru nimajo dovolj Obkolitev 710. Uenega centra TO, Pekre pri Mariboru, 23. maj 1991 40 streliva, srno se na UNZ Celje dogovorili, da Slobodan PetroviC, delavec celjske postaje milice, naslednji dan obiSCe svojega sina, ki je v Pekrah sluiil vojaSki rok. Odpeljal se je S sluibenim vozilom policije, pri Eemer ni imel teiav priti skozi blokade in v uCni center dostaviti veCjo koliCino potrebnega streliva. PO teh dogodkih srno Se poveeali intenzivnost naSih obrambnih priprav in aktivnosti. IzvrSili srno mobilizacijo nekaterih enot S 1277 teritorialci, zavarovali pomembne objekte po obCinah ter vse oddajnike v pokrajini, z upravnimi organi srno se dogovorili o delovanju civilne obrambe pri organiziranju blokad na cestah in na IetaliSCih, o oblikovanju materialnih rezerv, izkljuCitvi infrastrukture vojaSkim objektom, o obveSCanju javnosti ipd. Od vseh aktivnostih naj Se posebej izpostavim naslednje: o lzdelali srno naCrt ))Jezero<<,ki je pomenil organiziranje in delovanje sprejemnih centrov za prebegle vojaSke obveznike in druge iz JLA. V pokrajini srno organizirali Stiri takSne centre; v Celju (zapori), v domu borcev na Dobrovljah, v opuSCeni OS v vasi Tirna v Zasavju in na postaji milice v Slovenj Gradcu. Svojo pravo vlogo pa so odigrali v Casu tik pred samo vojno in med njo. 0 Konec maja srno pri obmoEnih poveljstvih S pomoEjo upravnih organov v obCinah v nekaj dneh formirali nove enote za posebne namene, velikosti odreda ali Cete. V te enote srno razporejali mlajSe rezerviste, ki so Sele pred kratkim priSli S sluienja vojaSkega roka ali pa so i e bili razporejeni v vojne enote JLA. Opreme in oboroiitve i a l za vse Se nismo imeli dovolj, zato so bili nekateri kar v svojih civilnih oblekah. o Od RSTO srno prejeli ukaz, da se enote, ki so na usposabljanju, premaknejo v rajone blizu d r i a v n e meje oz. v b l i i i n o pomembnejSih mejnih straiarnic JLA. To je bilo delno izvajanje naCrta ))Kamen<<in 28. maja zveCer srno izdali ukaz o premiku enot TO na vnaprej doloCena obmoCja, predvsem na KoroSkem in na obmoCje SolCave. o Pripadniki enot TO so na usposabljanju zaCeli samoiniciativno snemati peterokrake S svojih kap z zahtevo, da Cimprej dobijo nove oznake' TO, ki so se v tem Easu i e priEele uvajati v enote. In v naslednjih dneh, ko smo jih res dobili, so jih vsi S ponosom takoj pripeli na kape. o Milica se je v tem obdobju angaiirala glede zavarovanja vseh pobeglih slovenskih vojakov iz JLA, prevoza oroija in streliva v obkoljeni uEni center v Pekrah, sodelovanja v koordinacijski podskupini in organiziranja operativnega Staba na UNZza potrebe koordinacije, reorganizirali so posebno enoto milice (PEM), pripravljali usposabljanje in izdelali naErte za zavarovanje junijske proglasitve samostojnosti. In Se en dogodek, ki se je k sreCi dobro kontal. V soboto, 25. maja, sta taSEa in tast praznovala 50-letnico poroke in okoli hiSe se je zbralo veliko sorodnikov in znancev. Te dni sem zaradi mnogih aktivnosti domov prihajal bolj poredkoma in Ce i e , potem v spremstvu vojaSke policije TO in le za kakSno uro. Tako je bilo tudi to soboto, ko sem priSel pozdravit sorodnike in goste. Nekdo od sosedov je videl veliko ljudi pred hiso in Se vojaSko policijo ter je, pod vtisom ugrabitve MiloSeviCa prejSnji dan V Mariboru, takoj telefoniral na policijo in povedal, da se pred hiso poveljnika Krajnca zbira mnoZica Ijudi, da prepreEi njegovo morebitno ugrabitev. V tem Casu sem prispel nazaj na Stab in na PSTO so se i e pripravljali na intervencijo. Prav zaCudeno so me gledali in eden od sodelavcev je dejal: ))Ali te niso ugrabili? cc V prieakovanju osamosvojitve Zaostrovanje odnosov v Jugoslaviji se v juniju nadaljuje. Tujina podpira politiko reform predsednika ZIS Anteja MarkoviCa, ki obiSEe tudi Slovenijo. POdogodkih v Mariboru v maju je nastopilo navidezno mirovanje JLA, nadaljevali pa so se politiCni pritiski zveznih organov za spoStovanje vseh zveznih predpisov, Se zlasti S podroCja obrambe. V Sloveniji prihaja zaradi obEasnih prepirov med politiki v skupSEini do vtisa, da Se nismo na vseh podrotjih dovolj pripravljeni za osamosvojitev. Vsi ti prepiri, dvomi, strankarska preraeunavanja, pritiski tujine ipd. so negativno vplivali tudi na bojno moralo enot TO, ki so bile v tem Easu na usposabljanju in v pripravljenosti za morebitno delovanje. V drugi polovici junija je v Slovenijo prispela veEja koliEina vojaSkih komunikacijskih sredstev ter veEja koliEina oroija in streliva' za potrebe novo oblikovanih enot TO. Konec junija je SkupSEina RS polemiEno razpravljala o novih driavnih simbolih in jih nato kljub mnogim pomislekom sprejela. 25. junija je sprejela Se vrsto potrebnih osamosvojitvenih aktov, naslednji dan, 26. junija, pa je bila razglaSena samostojnost. In kako smo mesec junij, Eas priEakovanj osamosvojitve, doiivljali v Pokrajinskem Stabu TO v ZahodnoStajerski pokrajini? Junij l991 To je bil Eas intenzivnih obrambnih in varnostnih priprav na pritakovana nasprotovanja osamosvojitvi, usklajevanja med organi civilne obrambe, milice in Teritorialne obrambe ter usposabljanja veEjega Stevila enot TO, ki so bile istotasno tudi v bojni pripravljenosti po vsej pokrajini. Sklicanih je bilo v e t sestankov na RSTO, pri sekretarju za L 0 in republiSki koordinaciji v zvezi S pripravami na osamosvojitev in morebitni oborozeni odpor. Tako smo na sestankih najveEpozornosti namenili razliEnim nalogam organiziranosti enot TO, formiranju, opremljanju in usposabljanju novo oblikovanih enot, sodelovanju z organi civilne obrambe pri izvajanju ukrepov oskrbe, oviranja komunikacij, delovanju infrastrukturnih sistemov (IetaliSEa, ieleznica, postal elektro, vodovod in zdravstvo). Dogovarjali srno se o postopkih glede sprejema slovenskih vojakov in oficirjev ob njihovem prestopu v TO preko zbirnih centrov, o naErtovanih ukrepih zavarovanja pomembnih objektov in drZavne meje ter o naEinu delovanja in medsebojnega komuniciranja med organi pokrajine in z republiSkim vodstvom. Predstavniki RSLO in RSTO pa so nas seznanjali tudi z aktualnimi politiEnimi dogodki pri urejanju odnosov med Slovenijo in SFRJ, o staliSEih tujine in naSih prizadevanjih na diplomatskem podrotju ter dogovarjanj; S sosednjo republiko HrvaSko. V pokrajinskem Stabu TO smo v juniju vsakodnevno pripravljali poroCila o izvajanju nalog in jih poSiljali v Ljubljano na RSTO. V prvih dneh junija srno poroCali o usposabljanju enot TO na terenu (331 teritorialcev), o aktivnostih JLA, o zavarovanju pomembnejSih objektov, o nekaterih izrednih razmerah v enotah (nesreCe pri CiSCenju,pretep, pijantevanje. ..), o formiranju novih enot za posebne namene (EPN) ter drugih nalogah. Ob tem naj omenim tudi nekaj pomembnih akcij: Ceto TO obCine i a l e c srno Cez n o t premestili na obmoCje Zasavja za zavarovanje ielezniSke proge; skladiSCni delavci so uspeli kljub strogim ukrepom iz skladiSC JLA pripeljati tri kamione intendantske opreme; ugotavljali srno StevilCno stanje na karavlah s pomoCjo kontrole evidenc prodaje kruha po pekarnah na KoroSkem in ugotovili, da je bilo pred vojno na 138 km naSe meje z Avstrijo na 15 karavlah 458 vojakov JLA. V tem Easu srno 127. juriSni odred TO Velenja prestavili v Nazarje in del v rajon Radmirje - Okonina, na KoroSkem pa smo del 62. odreda TO prestavili iz kraja usposabljanja na obmoCje Breznica in del na obmoeje Koprivna. Torej bliie mejnim obmoCjem. Sredi junija srno analizirali dotedanje usposabljanje in ugotovili, da je bila udeleiba na vajah 96,2 % in da ni bilo veCjih problemov, razen pomanjkanja opreme, Se zlasti novih uniform in novih oznak. Oznake TO (kokarde) srno kasneje z velikim prizadevanjemdelavcev podjetja Aurea tudi dobili in vsi so jih z veseljem takoj pripeli na svoje Se SMB-uniforme. Tudi Cine srno sneli z ramen in jih nosili na levem prsnem iepu, dokler nismo dobili novih slovenskih z lipovimi listi. V svojem dnevnem poroEilu sem odloCno protestiral, da srno za veC tisoC teritorialcev doslej prejeli le 200 novih maskirnih uniform TO. Protest je zalegel, saj srno i e Eez nekaj dni prejeli poSiljko 610 kompletov. Od republiSkih organov srno dobili veC ukazov in navodil za pripravljenost. Tako je priSlo navodilo za vraEilo opreme vseh vojaSkih obveznikov, ki niso razporejeni v vojne enote JLA, ter navodilo o sprejemu vojakov, gojencev, aktivnih oficirjev in civilnih oseb iz JLA preko zbirnih centrov, ki srno jih i e organizirali in so bili v pripravljenosti za sprejem. Na usposabljanju je bilo stalno skoraj 400 teritorialcev, v drugi polovici meseca pa i e 1055 in med njimi so bili tudi aviooddelki TO na IetaliSCu v ~ e l j u in Slovenj Gradcu. Tudi priprave za formiranje enot za posebne namene so se zakljueile in vpoklicali srno jih na 7- dnevne vojaSke vaje, Ceprav vse opreme in oboroiitve A. RaSeta: "Dajte no mir! Nobenega napada na Slovenijo ne bo. " lnten/ju, Novi tednik, 1991 za njih Se nismo dobili. TeZko pritakovano novo oroZje (800 kosov) srno prejeli Sele zadnje dni usposabljanja. Sredi junija srno poveCali tudi aktivnosti pokrajinske koordinacijske podskupine in kot njen vodja sem se udeleZil veE sestankov v Ljubljani, kjer srno ocenjevali varnostne in obrambne razmere v drfavi, usklajevali aktivnosti v zvezi z zavarovanjem zahodnih meja in drugih pomembnih institucij za delovanje driave ter druge ukrepe ob dnevu razglasitve samostojnosti oz. dnevu D. Na pokrajinskem nivoju sem nato vse naloge uskladil med TO, policijo in organi civilne obrambe, uvedli pa srno tudi operativno skupino S stalnim deZurstvom na sedeZu PSTO v prostorih UNZ Celje. V tem Casu so tudi pripadniki JLA na naSem obmoCju poveeali svoje aktivnosti. PoveCali so se prevozi na relaciji med Celjem in Rimskimi Toplicami, v smeri proti Mariboru in Dravogradu. PoveCala se je tudi obveSCevalna dejavnost, Se zlasti v blilini okolij, kjer srno izvajali vojaSke vaje TO. V ponedeljek, 24. junija srno l e ob 4.uri zjutraj priCeli z mobilizacijo veC enot TO po vsej pokrajini od KoroSke, celjske regije do Zasavja. Ta dan srno v popoldanskih urah izvedli tudi razgovore z rezervnimi oficirji enot JLA, ki jih je Predsedstvo RS S posebno odredbo preimenovalo v rezervne enote TO. Na Celjskem sva to nalogo opravila skupaj z majorjem Vilijem Skrtom v prostorih poklicne gasilske brigade ob DeCkovi cesti. Naslednji dan sem izdal ukaz Se o aktiviranju nekaterih enot, tako da so bile mobilizirane vse najpomembnejSe enote za zavarovanje objektov, za obrambno delovanje in delovanje na mejnem obmotju, kamor srno kasneje v bliiino karavl napotili predvsem enote S KoroSke in iz Velenja. Glede na pomembnost natrtovanih aktivnosti v zvezi z driavno mejo z Avstrijo sem na obmoCno poveljstvo TO v Slovenj Gradec poslal v pomoC in za koordinacijo svojega sodelavca iz PSTO kapetana Bojana Hvalca in rezervista Zvoneta UtroSo, ki sta kasneje spremljala in pomagala usklajevati aktivnosti na KoroSkem. V teh dneh srno torej imeli aktiviranih 3579 teritorialcev, z zelo dobrim odzivom iz veCine obCin, le udeleiba iz veCjih urbanih srediSE je bila nekoliko slabSa (85,2%). Enote srno imeli razdeljene po namenu; za varovanje objektov, za delovanje na d r i a v n i meji, oviranje komunikacij, globinsko zavarovanje in enote za intervencijo. PO odloCitvi vodij republiSke koordinacijske skupine srno od naCelnika RSTO Janeza Slaparja prejeli pripravljalni Ukaz o zavarovanju meje ter prevzemu mejnih prehodov in carinskih objektov. Na osnovi naSih, i e spomladi pripravljenih naCrtov, srno takoj izdali ukaz, v katerem smo precizirali uporabo in naloge enot TO v neposredni bliiini mejnih prehodov PavliCevo sedlo, Razdelj, Vie, LibeliCe, Holmec in Reht, ki so bili za povezave z zahodnim svetom za vodstvo driave Se kako pomembni. V tem ukazu srno med drugim zapisali ))Ukrepe izvrSite brez uporabe sile. V primeru fizienega odpora delavcev na objektih, represivne ukrepe izvrSijo organi za notranje zadeve. 0 morebitni bojni uporabi enot TO bo odloC;alo Predsedstvo RS((. V sredo, 26. junija, srno spremljali delovanje enot TO na mejnem obmotju, pri zavarovanju objektov in na usposabljanju. Pripravili srno tudi poroCila o borbeni pripravljenosti TO v pokrajini za republiSko vodstvo. Komandant TO Velenja se je dogovoril o prevzemu carinske izpostave v Velenju, sodelavec na PSTO Ludvik Onuk je spremljal delo zbirnih centrov, Tomai RadoSeviC je bil poslan v pomoE in na delo v obmoCno poveljstvo TO Slovenske Konjice, kjer so se pripravljali na naloge zaiarovanja meje z republiko HrvaSko. Iz Ljubljane je prispel odposlanec sekretarja za L 0 Marjan Fekonja, ki nam je izdal ustno dovoljenje za izvedbo nenasilne blokade vojagnice .I - ITIIYLOIIIYIII ~ O P J ~ ~ O C ~ A B R ~ A SAVEZNI SEKREThRIJAT ZA U N U T R A S N J E POSLOVE 'ChBE3HU CEKPETAPMJAT 3A YHYTPAWbE nOCnOBE Z V E Z N I S E K R E T A R I A T ZA N O T R A N J E Z A D E V E COJYBEH CEKPETAPMJAT 3 A BHATPEUIHM PAKOTM Na o s n o v ! ~ taSke 4 . O d l u k e a neposrednorr o b e z b e d j i v a n j u ii~ ! - i z v d n j 3s d v ~ z ! l ! h p r o p l s a U p r e l a z e r l j u d r i a r n e g r a n l i e n h :crl:.at-1;: P e c u h l i k c S l o v e n i j e , u s v o j e n e na s e d n l c i S d l j ~ ~ i i ol:.'r:109 g :.?L; 01: 2 5 . j l j n a 1991. g o d i n e , donosirn R E i i L r E 3 i!EPOZFtD>lO,'l PREUZ!MAiI,lU POSLCVA IC:IT4'i.?E 'I:fl!;r':.!: # A GRANICIICK 29EIA:ti ;Pf'i/kI.JE Radl obezhedJ;rdnjr. Idv,,~ :.l i 74, 56,b3 ..,di 1 it.e;ar;ju 53,'15j cbc:src!jlvc,:ja ,(l,l;,!,ljJ ;qpdJul:rzdncg ! ,,,,slave neii,~j,.~ana gr,:nl,-e I;?.ridvdn,;a p r o p l r a d o ! i i r c ~ ~ i11.: h os!;ovl: 7;vriavar;J: ml?djun:.raCilli sao3rd::;d Ce p r e u z e i l o 3 a v i . a n j c ". . o:iave:., :..L::li. 2.-, ;,, S$: r c l d l ' i . : i u 41.- i 1 5 - SFFJ", ?.c: i s l c t : ~ d ~ ~ ' . ;;I.?!-c Su:r:*!3' LLi':lI;C l e k o r o o ;:rel3iel:u g r e n ~ c l o n2 a j r s u ( " 5 i u z S . - l : o v i a s c e n l rddn;ci qrar:irr,, --<:,l. U P:<:!';! l ::: ~ i i s : u : . n6~1:;rcl- 1 2:. bl-. ... : l ntintldllo!: l,!.<! 2 <, - g r ~ :2,.L' p?iL-:fi,, . n d g r a n i i n o r n p r e l a z u ?-:i.:'~.r. ioi.iandl r g r d n i i ' l o g p r e l a z a cc3 u ~ i e c o s r c d r c r r o r q d n ~ rovd- nil 1 Obl2;kiti l22ll;U 17Yl.SdVdll ,J i d d d i j k d ~ t ~ ; ~ . d j ~ nClrl~.l l h , I ~ ~ . : ~ ~ :C~i -. - ' . . ~ ! - i t i nc~?oil'iull.! s a r - a d n l u i a i r . + n ~ e n i oj *~; d i n l c d l n a ;'.A. Ovo r e i e n j e s t u 3 1 na sndgu danon d a n o % e l l j a . a,. .> . 224j :c. JU~,I I S S l . $ & ! r e 3icgrad Dostavljeno: .-._ . ., JLA ob Mariborski cesti v Celju. Na seji koordinacijske podskupine smo takoj uskladili i e prej naCrtovane ukrepe S policijo in upravnim organom za L 0 obtine Celje, ki je kasneje uspeSno angaiiral podjetje PrevozniStvo, da so S svojimi tovornjaki to blokado tudi pripravili. ZveEer sem se odpeljal v Ljubljano na proslavo ob sveCani razglasitvi samostojnosti nove driave Slovenije. Vojna za Slovenijo Kmalu po zakljutku proslave v Ljubljani, ko smo se Se zadriali v sproSEenem vzduSju ob proglasitvi samostojnosti, smo dobili od predstavnikov republiSke koordinacijske skupine namig, da JLA vendarle nekaj pripravlja. Od nekaterih, i e kar vidno zaskrbljenih, nismo toEno izvedeli, za kaj gre, zato smo mnogi poveljniki PSTO kar kmalu odSli iz Ljubljane v svoje Stabe. V nadaljevanju bom opisal, kako sern doiivljal te dni vojne za Slovenijo kot poveljnik TO in vodja koordinacijske skupine za ZahodnoStajersko pokrajino. l.dan - Eetrtek, 27. junij V Celje sern prispel okoli polnoCi in deiurni Peter Mlakar me je seznanil S situacijo v pokrajini. Bila je brez posebnosti. Pregledal sern Se nekaj pisnih poroCil in nato odSel spat na poljsko posteljo, ki sern jo imel v kotu pisarne. Okoli 3. ure zjutraj me deiurni prebudi in seznani S sporoCilom iz Ljubljane, da je JLA napadla Slovenijo. Takoj sern ukazal aktivirati operativno skupino PSTO, ki so jo sestavljali: Semrov, Einfalt, Hvalc, Skorjanc, Onuk, Skrt in Mlakar. Ta je pripravila nekaj pripravljalnih ukazov za izvajanje naCrtov delovanja TO in mobilizacijo novih enot. Sklical sern tudi sestanek oijega vodstva pokrajinske koordinacije S predstavniki policije in civilne obrambe. Koordinacijska skupina se je sestala ob 5.uri. Takrat smo na hitro pregledali naErte delovanja in dopolnili nekatere naloge ter se dogovorili za poveEano zavarovanje pomembnih objektov in tudi SirSe okolice naSega poveljstva, za blokado vojaSnice v Celju in Bukovju ter drugih objektov Jugoslovanske armade (JA), postavitev ovir na pomembnih cestnih komunikacijah, povetano obveSCevalno dejavnost ter policijsko ojaEitev na kontrolni toEki Dobovec na meji S HrvaSko. KOse je priCelo daniti, je v Stabu i e brenEalo kot v Cebelnjaku. Zvonili so telefoni, pisali so se ukazi, sprejemala obveSCevalna sporoCila in vsi so vedeli, kaj je njihova naloga. Bili smo res uigran tim. Za usklajevanje z republiskimi organi vedno ni bilo Casa pisno poSiljati poroCil, navodil in ukazov. VeEinoma smo kontaktirali preko >)rdeCega telefonac in sprejemali ustne ukaze. In takole je izgledala povezava med poveljnikom PSTO in republiSkim Stabom oz. koordinacijsko skupino: + ob 7.15 dobil od RKS sporoCilo, da se takoj prepove vsa dobava oskrbe JA, za kar so kasneje poskrbeli organi civilne obrambe; + ob 7.25 Koprivnikar sporoCi, da namerava JA zasesti vse mejne prehode in da je potrebno postaviti blokade na pomembnejSih cestnih odsekih in Ce bi jih JA hotela odstraniti, da jih branimo z oroijem; + ob 7.50 od RKS sprejeli sporoCilo, da bo v Zidanem Mostu priSlo do odklopa dveh vagonov oboroienih vojakov JA, in takoj smo angaiirali posebno enoto milice (PEM) in enoto TO z obmotja Zasavja; + ob 8.30 kliCe V e r e i in sporoCi, da imam kot poveljnik TO pooblastilo, da po svoji presoji mobiliziram enote TO za izvajanje nalog; + ob 8.40 ponovno klite Verei in sporoei, da je Predsedstvo RS sprejelo odredbo o uporabi enot TO za prepretevanje odvoza materialno - tehniEnih sredstev iz Slovenije, za blokado infrastrukturnih objektov in komunikacij ter oviranje za katerih koli premikov JA; + ob 8.50 kliCe Kuzma, da so enote JA namenjene proti mejnim prehodom in da jim moramo to namero z enotami TO prepreCiti tudi z uporabo oroija; + ob 9.00 sestanek S komandantom 2. bat. TO iz i a l c a o zavarovanju SirSega okolja objekta UNZ Celje, kjer sta ves vojni Cas delovala tudi naS P S T O in koordinacijska skupina Za hodnogtajerske pokrajine; + ob 9.30 sestanek z vsemi komandanti obmoCnih Stabov TO, kjer sem jim izdal nekaj nalog in ukazov za delovanje ter uporabo enot glede na situacijo in naCrtovane aktivnosti; + ob 10.10 kliCe SoStariC iz republiSke koordinacije in pove, da naj vse cestne blokade izven naselij tudi miniramo. Takole je izgledal naS sleherni 24 - urni delovni dan, ves Cas vojne in Se kasneje. Iz Ljubljane smo prejeli S kurirsko sluibo v e t pisnih dokumentov, Ze omenjeno odredbo Predsedstva driave, ukaz republiSke koordinacije o uporabi oroija ter v e t ukazov naCelnika RSTO o postavitvl blokad, I'REDSTr).flVO REPL!!JKI- SLOVEtillT: T..lubl j r n a . 27 -6.1991 V 3 E H STIREJIEAHIR PRTPADAIKOH JUCOSLOVAHSKF ARKADE J A V l i I POZIV V o j a ~ k iv r h je dancn v jutranjih u r n b zaEc1 !zcaJcti obmoZju R e p u b l l k e S l o v c n i j c b o j n c a k t l v n o s t l , aognae o c e 3 l l i ne o k u p n c i j c 1. l c kot neposrcdno Jlepublikc k3 e e r c s i j o lr p o n k u s zakona nornoatojnosti jc traj- SlovcnZjc. P r e d c r d n t v o R e p u b l i k c S l o v c n i j e z c t n nn p o d l a z l uetnvncen na jih 14.;lrna za 1 r v c C b o t e m c l ~ n cu c t n v n c i l . 3 ' i F n e c 2 e p c h l l k c S l o v c n i j e i n neodv:enonti Like S l o v e n l j c (Ur.l.RS. 5t. 1/91) odpoklicuJc Repub- vse a k c i v n e s t a r c t f n e . i n c f v i l n c o a e b c i z R c p ~ b l i k cS l o v r n f j r ~ k i no v s l u f b i r J u g o ~ l o v a n n k La r m h d i . R e p u b l i k a S1ovcci:a J L o b o ~ a g J t g v l l nz s t e s e n c n t e t u o n c Ln s o c i n l n c p r o v ! c e v 2. sklndl; z zhkonom. ~ r c d e e b n t v cR e p u b l i k e S l o v c n i j e p o z i v a v n c a t n r e 6 i o e vojakc, k l so. na aluicnju nrmadi, t c r da d a nc s o d c l u j c j o v a & r c c l j i na- R c p u b l l k o S l o v c n : ? o z a p u a t i j o cnotc Juganlovanske%rmade- R c p u b l % k c S l o v e n l j e p r i ~ a k u ~ ed, a a t a r e ' i i n ; driavljanl IevnnJu Predscdotvo i n vojnki, d r u g i h rcpuhlik n e b o d o n o d e 1 o v a l . i uktzov. ki 2 HepublLkc S l o v c n i J c . j i m ic vojaiikcgn rokn v Ju,qoslovanski prl izvr- vojaZko a i l o ogroisjo ouvcrcnost Prclocdstvo Rcpublike Slovcnijc f o l v n a s t a l i h r a z m c r e l ~n c b o m o g l o z a ~ o i o v i t i varnaoti n a obmoEju n e p u b l l k e S l o v e n i j e k a r velja vujake nahornlke, m k~ ze p o n c b c J o o n o s l u t c ~ j uv o j n r i l e ~ a roka. PRRDSGDSTVO R E P U B L I K E S L O V E X l J E angaiiranju enot na mejnih prehodih, uporabi oroija in streljanju na helikopterje, zavzetju karavl in poveEanem zavarovanju obmoCij na meji S HrvaSko. Prejeli smo tudi javni poziv vodstva driave, namenjen vsem slovenskim staresinam in pripadnikom JA, ki jih na podlagi 14. Clena ustavnega zakona o samostojnosti poziva, da ne sodelujejo v
© Copyright 2024