1. No category

Jerneji in njenim vrstnikom
Viktor Krajnc
IZPOLNJENA PRICAKOVANJA
Celje, junij 2001
IZPOLNJENA PRICAKOVANJA, kronologija obrambnih priprav in
vojaSkih aktivnosti v vojni za Slovenijo 1991 v ZahodnoStajerski
pokrajini
Avtor: Viktor Krajnc
Redakcija: Viktor Krajnc
Lektoriranje: Mojca UtroSa
Fotografija na naslovnici: Edi Masnec
Izdaja: Zaloiba Grafika Gracer in Viktor Krajnc
Tisk: Grafika Gracer Celje
CIP - Kataloini zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjiinica, Ljubljana
94(397.4)"199O/9ln
KRAJNC, Viktor
lzpolnjena pritakovanja : (kronologija obrambnih priprav in
vojaskih aktivnosti v vojni za Slovenijo 1991 v zahodnostajerski
pokrajini) /Viktor Krajnc. - Celje : samozal., 2001
ISBN 961 -236-126-6
112275712
Kazalo
Predgovor ........................................................................................ 7
Prelomni Cas 1990 .........................................................................8
Odvzem oroija Teritorialni obrambi ................................................9
Manevrska struktura narodne zaSEite ........................................... 14
Kako sem postal komandant TO ...................................................21
Reorganizacija TO .........................................................................
23
Varovanje oroija in evidenc ..........................................................
27
"
Formiranje 8 . PSTO .....................................................................
30
Delovanje milice ............................................................................32
Okolje in obrambne priprave .........................................................32
38
Groinje JLA ..................................................................................
V pritakovanju osamosvojitve ....................................................... 42
48
Vojna za Slovenijo .........................................................................
1 . dan . Cetrtek. 27. junij ................................................................48
."
Mejni prehod VIC........................................................................54
Mejni prehod PavliEevo sedlo ....................................................55
. . .
2. dan - petek. 28. junlj ............................................................. 56
60
Holmec ......................................................................................
Kolona v Dravogradu ................................................................ 64
Letaiski napad na Kum ..............................................................67
Odpeljali oroije TO iz skladiSEa JA ........................................... 68
3. dan - sobota. 29. junij ................................................................ 70
72
Prebeg helikopterja Gazela .......................................................
Zavzetje skladiSEa JA PeCovnik ............................................. 73
. . .
4 . dan . nedelja, 30. junij ...............................................................74
Zavzetje karavl JA na KoroSkem ...............................................75
5 . dan . ponedeljek 5 . junij ............................................................ 78
Predaja skladiSEa JA v ZaloSki Gorici ....................................... 80
6. dan - torek. 2. julij ......................................................................
83
Spopadi v Dravogradu ...............................................................85
Pogajanja S komando voja9nice v Celju ....................................88
Preklic napada na vojaSnico ...................................................... 91
7. dan - sreda. 3. julij .....................................................................94
96
8. dan - Eetrtel, 4 . julij ....................................................................
.
Dogod~vsc~ne
..........................................................................
101
...
9 . dan - petek, 5. julij ..................................................................101
Delovanje organov civilne obrambe ........................................103
10 . dan - sobota, 6. julij ............................................................104
.,v.
"
Cas negotovosti in nezadovoljstva .............................................. 107
Sodelavci v odloCilnem Casu ........................................................111
Odhod JA ..................................................................................... 116
TO.nova slovenska vojska .......................................................
122
Kronologija aktivnosti TO in vojni plen ........................................124
129
Viri ...............................................................................................
P redgovor
KOsmo 1991 konCali aktivnosti ob osamosvajanju Slovenije in priCeli
prenavljati Teritorialno obrambo v novo Slovensko vojsko, sem sebi
in nekaterim sodelavcem obljubil, da bom ta Eas nekoC opisal v
knjigi. Kasneje so mi mnogi pomagali pri zbiranju gradiva. In vse
doslej ni bilo pravih okoliSCin, da bi se lotil pisanja. Vmes je bilo tudi
obdobje, ko ni bilo zaieljeno pisati o tem, kaj se je /eta 1991 dogajalo.
Tudi Casovna distanca je morala nastati, da so se uredile misli,
pritevanja in oblikovalo gradivo o takratnih dogodkih.
Sedaj, ob 10. obletnici, je verjetno pravi Cas, da se v spomin na
takratna dejanja tudi i e kaj napiSe, saj lahko opiranja takratne TO
tedanji JA i e Stejemo za zgodovino, novejSo vojaSko zgodovino
slovenskega naroda.
Neverjetno hitro se zadeve pozabljajo i e med nami udeleienci, kaj
Sele med tistimi, ki niso bili zraven, in mladimi. Takoj po vojni smo si
Se veliko pripovedovali, kako je bilo, spominjali smo se obdobja
priprav, izpolnitve priCakovanj in vojaSkih akcij, med ljudmi so bili
teritorialci junaki, nato pa je priCel spomin bledeti.
Da se ne bipozabilo, kako so potekale obrambne priprave in aktivnosti
med vojno za Slovenijo na obmoeju takratne ZahodnoStajerske
pokrajine, sem zbral gradivo in napisal to knjigo. Vsem, ki so mi pri
tem pomagali in omogoCili izdajo, se najlepSe zahvaljujem. Zaradi ne
dosegljivosti arhivskega gradiva, omejenega izbora prispevkov in
obsega knjige vsega ni bilo mogoCe zajeti in opisati. Moj namen je
bil posredovati videnja, spoznanja in dojemanja takratnih dogodkov
z mojega vidika kot poveljujoCega vsem takratnim enotam in
poveljstvom TO v pokrajini. Mnogi ste doiivljali ta Cas tudi drugaCe v svojih poveljstvih, v svojih enotah TO, milice, organih upravljanja,
podjefjih, krajevnih skupnostih ali v neposrednih vojaSkih akcijah na
meji, pri cestnih blokadah ali varovanju pomembnih objektov. Vsakdo
izmed nas ima iz tega Casa svojo zgodbo, svoj spomin, svojo resnico.
Ta knjiga naj vam bo v spodbudo, da bo morda ob naslednji obletnici
tudi kdo od Vas, teritorialcev - soborcev, napisal svojo knjigo.
Jaz sem jo napisalin namenil vsem Vam, sodelavcem, vsem takratnim
udeleiencem - veteranom vojne za Slovenijo v spomin ter mlajSim v
spoznanje, kako se je osamosvajala in nastajala Slovenija.
Celje, junij 2001
Avtor
Prelomni Eas 1990
Ali se Se spomnite, kaj vse se je zgodilo leta 1990 ? Mnogih stvari se
spomnimo, mnoge pa smo i e pozabili. Ceprav Se ni dolgo tega,
lahko ta Cas in dogodke opredelimo kot zgodovino, ki smo jo doiivljali
in ustvarjali.
Leta 1990 je priSlo do nemirov v takratni Sovjetski zvezi, nastale so
mnoge nove driave, po 27-tih letih so iz zapora izpustili Nelsona
Mandelo, lrak je napadel Kuvajt, zaradi Cesar pride kasneje do
zalivske vojne, pojavijo se nemiri na Kitajskem, v Albaniji ter
nenazadnje zdruiitev obeh NemCij.
V Jugoslaviji pride do zaostritev odnosov med republikami in do
razdora najprej v ZKJ, nastajati priEno razliena gibanja civilne druibe
in nove politiCne stranke, pojavijo se nemiri na Kosovu, Strajki rudarjev
in sploSno nezadovoljstvo povsod po driavi.
Tudi v Sloveniji je priSlo do pomembnih druibenih sprememb. Leto
se je priCelo z odhodom slovenske delegacije S 14. kongresa ZKJ v
Beogradu konec januarja in S tem se je v Sloveniji priCel proces
sestopa ZKS z oblasti. Februarja so bili odpoklicani slovenski miliCniki
S Kosova. V marcu je bila dopolnjena zakonodaja na podroCju
obrambnega sistema, ukinjeni so bili Komiteji za SLO in DS, beseda
)>socialistiCna(cse je Crtala iz vseh dokumentov in organizirali so se
protesti proti poSiljanju slovenskih nabornikov na sluienje vojaSkega
roka v JLA v druge republike. Aprila so bile prve demokratiCne volitve,
na katerih smo izvolili novo vetstrankarsko skupSCino, imenovan je
bil nov republiSki izvrSni svet (vlada) in izvolili smo novo predsedstvo
republike. V maju je bil izdan ukaz o odvzemu oroija Teritorialni
obrambi Slovenije in na srednjih Solah ter fakultetah je bil ukinjen
predmet SLO in DS oziroma obramboslovje. V juniju pride do odprtja
zaprtega obmoCja KoCevska reka in poizkusa sprave v KoEevskem
rogu. Julija se sestanejo predstavniki vlade in generali JLA v zvezi z
vojaSkim proraCunom in poSiljanjem nabornikov na sluienje
vojaSkega roka. Kasneje istega meseca sprejme slovenska
skupSEina do teh vpraSanj tudi uradna staliSCa. Avgusta se naCrtuje
projekt Manevrske strukture narodne zaSCite, ki pomeni oboroiene
priprave na morebitno ogroianje Slovenije z vojaSko silo. V
septembru sprejme skupSCina ustavne amandmaje, ki imajo za
posledico drugaCne ureditve tudi na obrambnem podrotju. Zaradi
tega kasneje v oktobru vojaSka policija JLA zasede RepubliSki Stab
TO, oblikujejo se novi pokrajinski Stabi TO in imenuje nove
komandante TO, ki so priCeli z reorganizacijo TO Slovenije. Novembra
pride do groienj JLA za ponovni odvzem oroija in nabornih evidenc
po obCinah ter napovedi po ukinitvi vseh enot, ki niso sestavni del
JLA. V decembru se v KoCevski reki prviC postroji novo oblikovana
brigada TO in konec leta je uspegno izveden plebiscit o osamosvojitvi
Slovenije.
To je bil Cas pomembnih dogodkov, Cas odloCitve in zaCetka
intenzivnih priprav na tisoCletne sanje po osamosvojitvi.
Odvzem orolja TO Slovenije
Le nekaj dni po konstituiranju nove oblasti v Sloveniji je general
HoCevar, komandant TO Slovenije, po nalogu Beograda izdal ukaz,
S katerim naj bi se pobralo vse oroije TO v Sloveniji in odpeljalo na
))Cuvanjecc v vojaSnice JLA.
Komandanti obCinskih Stabov TO celjske pokrajine so bili z vsebino
ukaza seznanjeni 16. maja 1990 na ZelezniSki postaji v Ponikvi, kjer
so imeli zatetek kondicijskega pohoda. Za mnoge je bil pohod
naporen, pa ne zaradi hoje, temveC zaradi sporoEila o ukazu o
odvzemu oroija. Reakcije komandantov in Clanov Staba so bile
razliCne, toda vetina jih je naslednji dan ravnala domoljubno in
razumsko. Kaj se je dogajalo v posameznih obCinah celjske regije,
je razvidno iz skromne dokumentacije in priCevanj posameznikov.
Prvi, ki je takoj naslednji dan, 17. maja, reagiral na prejeti ukaz o
oddaji oroZja, je bil rezervni kapetan J o i e Prislan, komandant TO
obCine Velenje, ki je komandantu PSTO polkovniku lvanu Gorenjaku
napisal pismo, v katerem je izrazil veC razlogov za neizpolnitev ukaza.
0 dogodku je seznanil tudi predsednika obCinske skupSCine, ki je
naslednji dan, 18. maja, i e sklical izredno sejo Sveta za SLO in DS,
na kateri so med drugim sprejeli tudi staliSCe, da se ))izvedba ukaza
REPUBLLliA S L O V E N I J A
POI(RAJ I N S K I S T A B ZA TEAT Tr'R I A I . N O 1:lRRAflRO
[email protected](E
CELJE
15..05.
29q0
NA O S N O V I UICAZA IiOMANDANTA TO REPUP.LII(E S L O V E N I J E ST.
Z @NE 15.5:1990
SZ 6 2 5 / 1 - C D
UI(AZUJEM
DO 1 9 . 5 . 2 9 9 0
>3.00 [IRE P R E D A T I VSE OROZJEt S T R E L I V O MES TO* lil .IF
I Z V E N (?BJEl(TOV JI-A v N A CIJVANJE V (IJEKTE J L A - SI(LAr1ISCE R U l i h V Z L A l i
V SI(LAD1SCE P.IJI\OVZLAK P R E D A T I T I l D I OROZJE I N S T R E L I V I ? DRUGIH
LASTNIKOV
S E K 3 E T A R I A T ZA L O . ENOTE CENTROV ZVEZl S T R E L I V O ZA
VZGOJO I P I I .
I t 1 J E SI(L.APISCENO V I:IB.IEI(TIH
TO
V O J E h I I H I=
I(I:IMPLEI(SOV J L A S f l E J O 1:10 I?Rl',ZJA O S T A T I LF: PA T O P l I V I .
.
P1.t VA'JI.ICIJI.IP
I Z V Z E M ORI?ZJA l1.i S T R E l I V A 7 A ~ ' S F ~ l s A P . I . J A N J E SF I Z V 4 J A
I N ODOP.RITVJ P S T O NA ZAHTFL'O S1AP.A LA TI:I
FREI:lS F S r r l NA.IPiA.IG I ~ ! I N I
FRED VAJO.
5REVt!Z
J.N DELljSdrll:l 5Il.r:l
74Gl~lT1:tVI PSTI!
SI~LAONCI Z NACfiThM PGETIAIE.
!?AZOELJE?II:I :3clFpl.lci OROZJF ';TARESINAM STALNE SF-STAVF P1IVLFT.I
D 9 E D A T I SI(I1PA.I 7 1:lSTALO I?P.('IQOZITVI.I~:~I N S T R E L I V O f l .
7A VSE OROZJE
IN
IN
S T P . F L I V O P R I P R A V I T I REVERZE.
P R 1 I Z V A J A M J U TF. NALOGE UPOSTEVAJTE I N SE RAVNAJTF. PO U I t A Z N I H
U I < R E P I H STI!PI.IJE
T A J N O S T I GLECIE NA RESNClST NALOGE.
<ISTO C E L J E P R I P R A V I V SVOJEM S I < L A @ I S C U V P.UKOVZLAI\I!
PREVZEM OROZJA I N S T R E L I V A 'ISTIy* SSENTJUR.
PO R E A I . . I Z A C I J I IJKAZANE NALOGE NE SNE O S T A T I Nl!EENCI
l ZVEN KOMPLFKSOV J L A .
GSIRS
PROSTOR ZA
I:IRI!ZJF
I N STRELIVO
KOMANDANT 1 0 ZSP
PI:ILI<I?VNI ti
LVAN GORENJAI<
$1.
Islqtnn'i
W s :
Ukaz za razoroiitev TO v zahodnoStajerski pokrajini
zadt2i tako dolgo, dokler se do tega ne opredeli Predsedstvo RS in
skupSEina obCine Velenje, ki je zagotavljala sredstva za nakup oroija
in opreme TO((.
Podobno je bilo tudi v drugih obCinah, kjer so komandanti obvestili
predsednike obCin, le-ti pa so sklicali sestanke Svetov za SLO in
DS ter v veEini primerov sprejeli do oddaje oroija odklonilna staliSCa.
V obCini Slovenske Konjice se je i e 17. maja zveCer sestala skupina
27-tih teritorialcev in napisala protest, v katerem so med drugim
zapisali ))prepriCani smo, da predaja oroija pomeni razoroiitev TO
in S tem slovenskega naroda, kar pomeni grob poseg v suverenost
slovenske dt2avnosti in proti demokratienim spremembam v naSi
republiki, zato ukazu odloCno nasprotujemoc(.
18. maja je v obCine priSlo tudi staliSCe Predsedstva RS o prepovedi
oddaje oroija in ustreznem zavarovanju, kar je veCina Stabov tudi
storila. Tako je oroije ostalo v veCini obCin (Velenje, Slovenske
Konjice, Mozirje, ~ m a r j ein Zalec) v skladi8Cih TO, razen v Celju,
kjer je bilo le-to zaradi lokacije skladiSEa v Bukovilaku i e vseskozi
pod varovanjem JLA. Ne glede na to, sta kasneje delavca TO Dare
SevSek in Ludvik Golob iz skladiSCa JLA uspela odpeljati veC sto
komadov oroija in druge vojaSke opreme. Oroije je bilo odvzeto le
v obCinah LaSko in ~ e n t j u r ,nakar so v tem okolju sledila ostra
nasprotovanja novih obCinskih vodstev, teritorialcev in mnogih
o bCanov.
PO veC ko dveh tednih od izdaje ukaza o oddaji oroija polkovnik
lvan Gorenjak, komandant PSTO za ZahodnoStajersko pokrajino,
skliCe 4. junija vse komandante TO obEin na sestanek, da bi
analizirali stanje po obCinah. POnjegovem kratkem uvodu, kjer pove,
da ni zadovoljen z izvajanjem sistema vodenja in poveljevanja, so
vsi komandanti zelo kritiEno razpravljali o delu PSTO in slabih
odnosih, ki jih je povzroCiltudi polkovnik sam. Prav tako pa so opozorili
na razpoloienje v obCinah, ki se izraia v velikem nezadovoljstvu in
nezaupanju do vodstva TO, ki je sprejelo ukaz o odvzemu oroija.
PoroCali so tudi, da so v skladu S staliSEi vodstva driave in obCinskih
vodstev v Stabih sprejeli ustrezne varnostne ukrepe in da nikjer v
obCinah ne nameravajo oddati oroija.
Kdo si drzne 'razoroievati
eno'te teriforialne- obfa~llbe?
..
.
.
'
SENTJUR PR1 CEUU, 18. maJa KO so wvoizvoljeni 4entjursW
o M i d delcgad prihajlli M ~t~tanovno
sejo, so na dvorigfu obhske
stavbe vldeli vojake JLA, LnLo so h skJadiit t e r i t o ~ obrambe
e
nosili
orode in ga nalagdi M voJdke tovorqfnke. N a samem zatetku sefe Je
podaaec lvm lager zrrhtevd, naj dosedqji predeednilr WO
Gorjup
pojasni, kako j e to mogote.
Doscdanji predsednik s k u w n e Vlado G o j u p je poslanskcmu zboru
na kratko povedal (,wet tudi sam n t vcma), da je prunjenjc skladi&
ordja TO sproNa bnojavka z ulrazom, ki ga je podpisal povcljnik
. slovcnske teritorialne obrambe generalpolkovnik Ivan HdSevar. V njem
je ukazano, da morajo oroZjc TO nocoj do 24. ure prepcijati v skladiSCa,
ki ga vmjejo enote JLA.
Pripadniki JA pri odvzemu oro2ja TO v obCini ~ e n f j u pri
r Celju, 17. maj 1990
Polkovnik je kljub vsemu zagovarjal razloge za izdajo takSnega ukaza
in tudi kasneje veEkrat pisal obtinskim Stabom o pomanjkljivostih in
nespoStovanju Pravil sluibe.
Nezadovoljen je bil tudi z informiranjem javnosti preko lokalnih
sredstev obveSCanja, zato je Stabe TO v obtinah opozoril na nujno
spoStovanje doloCil 21 let starega dokumenta >)Upustva o
informisanju javnosti o oruianim snagama za vreme mirac( iz leta
1969. Sam pa je napisal tudi sporoCilo za javnost, ki ga ciniCno zakljuei
z izjavo u . . .sporoCam vsem prebivalcem zahodno-Stajerske, da je
oboroiitev, ki pripada naSim enotam in Stabom, v skladiSCih, od katerih
imamo kljuCe samo teritorialcicc.
In kako je odvzem oroija potekal v Zasavju in na KoroSkem?
Iz skladiSC TO zasavskih obCin je bilo oroije odpeljano, razen iz
obCine Trbovlje, kjer se je komandant Matjai PiSkur odloCno uprl in
organiziral zavarovanje. 0 dogajanju je obvestil tudi predsednika
skupSCine, ki je i e popoldne 17. maja na konstitutivni seji skupSCine
sproiil razpravo o odvzemu oroija. Na podlagi poroCila komandanta
PiSkurja je skupSCina takoj med prvimi sprejela oster protest, ki so
ga naslovili na vodstvo driave, v veCernih urah pa je bilo objavljeno
tudi v radijskih porotilih.
Pritisk za oddajo oroija se je Cutil Se naslednje dni, toda v Trbovljah
so se temu povelju odloCno uprli. Ni pa se mogel komandant PiSkur
upreti ukazu nadrejenih, da mora kaznovati svojega sodelavca
Bojana Sopra, ki je ravno v tem Casu na konferenci rezer\inih staresin
Slovenije v Ljubljani edini sproiil vpraSanje o predaji oroija. Zato
mu je bil izreCen ustni opomin. Nekaj orolja pa so kasneje zasavski
teritorialci z iznajdljivostjo in precejSnjo tveganostjo skladiSEnikov
lvana Burkeljca in B o i a Majcna le dobili nazaj, saj sta po konCani
vojaSki vaji TO v skladiSCe JLA odpeljala prazne zaboje.
Tudi na KoroSkem je bilo odpeljano oroije iz skladiSC PSTO ter obCine
Slovenj Gradec in Ravne, v drugih dveh obCinah, Dravograd in Radlje,
pa so zadriali vojaSke kamione tako dolgo, da je priSel ukaz o
preklicu, Tako je del oroija za morebitno odporno delovanje koroSkih
teritorialcev le ostal. In-tako kot povsod drugod sta se tudi na
KoroSkem naSla dva teritorialca, ki sta delala po svoji vesti. Primoi
Savc in Jakob Jelen sta uspela Se pravoCasno odpeljati 220 kosov
orolja in ga skriti na tajni lokaciji.
Narodna zaSCita
Slovenska javnost se je burno odzvala na odvzem oroija Teritorialne
obrambe. VeEina obCinskih skupSCin je poslala driavnim organom
svoje proteste. To je storilo tudi mnogo posameznikov, ki so preko
sredstev obveSCanja obsojali takSno ravnanje.
Vodenje in poveljevanje v Teritorialni obrambi je bilo zaCasno
prekinjeno oz. negotovo, zato se je republiSko vodstvo v tistem Casu
moralo zanesti le na policijo, ki je bila edina organizirana oboroiena
sila za morebiten odpor v primeru intervencije JLA: To pa ni bilo
dovolj, zato se je pritela iskati ustrezna reSitev za vmesni Cas, dokler
se ne bo uredilo vpraSanje vodenja TO v Sloveniji.
ReSitev se je naSla v zakonski opredelitvi narodne zaSCite, ki je bila
v Sloveniji na lokalni ravni zelo dobro organizirana. Na republiSki
ravni so vso akcijo, ki se je imenovala Manevrska struktura narodne
zaSCite (MSNZ), uspegno in v popolni tajnosti vodili lgor BavCar, Janez
JanSa, Tone KrkoviC in Vinko Beznik. V vseh takratnih trinajstih
pokrajinah so pridobili sodelavce in jih imenovali za naCelnike narodne
zaSCite z nalogo organizirati oboroiene udarne skupine in juriSne
odrede, prilagojene potrebam okolja in razpoloiljivemu oroiju, ki so
ga ob sodelovanju in zavarovanju predstavnikov policije prevaiali iz
Gotenice po vsej Sloveniji ali pa iz svojih skladiSC premeSCali na
tajne lokacije. Ta organizacija se je piramidno organizirala do ravni
obCin, kjer so naCrtovali popolnitev novo nastalih enot predvsem
izmed preverjenih in usposobljenih rezervistov - teritorialcev in
pripravili naCrte za morebitno obrambno delovanje.
Poleg naStetih so za ta naCrt organiziranosti odpora na republiSki
ravni vedeli le Se Milan KuCan, Lojze Peterle in France BuCar. Kasneje
pa so bili S to organiziranostjo seznanjeni tudi predsedniki obCinskih
skupSCin. Tako je MSNZ predstavljala prehodno reSitev za Cas do
jeseni 1990, ko so se uredile organizacijske in kadrovske zadeve v
TO.
In kako so te aktivnosti, ki so v mnogih okoljih ostale javnosti prikrite
in neznane do danaSnjih dni, potekale na obmotjih kasnejSe
ZahodnoStajerske pokrajine.
Na Celjskem
V takratni celjski pokrajini je vodil organizacijske priprave narodne
zaSCite Stefan Semrov, ki je bil zaposlen na Pokrajinskem Stabu
teritorialne obrambe. Sam o teh zaCetkih takole pripoveduje : )) KO
sem priSel z letnega dopusta, me je poklical znanec iz Ljubljane in
povedal, da se moram dobiti S Tonetom KrkoviCem, ker gre za nujno
zadevo. DoloCila sva datum , uro in kraj sestanka. S Tonetom sva
se dobila na grajskem dvori5Cu na gradu Tabor nad LaSkim, kjer me
je seznanil z idejo in nalogami projekta MSNZ.
Nato so se priCele intenzivne dvomeseCne aktivnosti, ki so se izvajale
veCinoma v prostem Casu in ponoCi.
~ e m r o vsi je moral najprej izbrati sodelavce v Stabu in po obCinah.
OdloCil se je, da v aktivnosti vkljuCi najbolj zaupne sodelavce in
prijatelje. Sprva v aktivnosti MSNZ ni vkljuCil poveljnikov obCinskih
Stabov TO, temveC njihove sodelavce.
Razgovori o obrambnih pripravah projekta MSNZ so z izbranimi
potekali izven delovnega Easa, na razliCnih krajih in ponoEi. Na teh
sreCanjih se je v razgovorih pojavljalo veliko vpraSanj in dilem, kaj
vse se lahko zgodi, Ce bi bili odkriti, izdani, ali za vse to ve republiSko
vodstvo, ali ta projekt podpirata KuCan in JanSa. Da pridejo do pravih.
odgovorov, skliCe ~ e m r o vtajno sreCanje S KrkoviCem v vikendici
prijatelja Francija RamSaka v kraju Gorica pri Oplotnici. Na sestanek
pridejo vsi, ki so bili izbrani za naeelnike narodne zaSEite po obtinah:
Peter Einfalt iz Celja, Peter Mlakar in Anton Kolar iz Slovenskih Konjic,
,
Prislan iz Velenja, Zdenko Trpin iz Zalca,
Boris Lojen iz ~ m a r j aJofe
Marko Zidarn iz Mozirja, Davor Wimer iz LaSkega in sodelavec Zlatko
Vehovar, ki je bil imenovan za namestnika. Sestanek je bil uspeSen
in kasneje so v svojih okoljih pritegnili k delu Se mnoge druge
sodelavce in rezerviste teritorialce.
Kasneje v septembru so za potrebe morebitnega delovanja izdelali
preglede materialne in kadrovske popolnjenosti, ocene ogroienosti
skladiSC TO in drugih pomembnih objektov, pripravili ukaze za
formiranje enot, izdelali naCrt za lastni pozivni sistem ter naCrte za
njihovo delovanje. ~videntiraliso preko 6000 kosov oroija in zadosti
streliva, ki bi ga lahko teritorialci na Celjskem uporabili za odpor.
VeCji del tega oroija so ob pomoCi in zavarovanju policije disperzirali
11.OCENA NASPROTNIICA
Na najen obmoEju je garnizija z sedeien v Celju ( kasarna Joie~emih-Rajko)z potrebniei spreiljajoEimi objekti.
Trenutno se nahaja v kasarni stalnega sestava pribliino 200-250
vojakov in starelin, ki se veE ali manj nujno potrebni za razna
vzdrievalna dela na vsh objektih in delavnicah, ter zavarovanja
ebstojeEih objektov.
Drugih posebnih nalog ta del v tem trenutku nima, razen v primeru
nobilizacije rezervne sestave JLA.
Ostali peaembni objekti JLA so:
- SkladijEe "Zalogka gorica" v katerem ee nahajajo MES je zavarovano s Sestimi straiarskimi mesti (18 vojakov,razvodnik in kola-dir,skupaj 20).
- SkladiLEe "PeEevnik" v katerem ee nahajajo MES je zavarovano
s tremi straiarskimi mesti ( 11 vojakov ).
- SkladiSEe "Bukovilak" v kateren se nahaja oroije, atrelivo in
ostala OVO je zavarovana B sisteaom patrolnega zavarovanja brez
stalnih straiarskih nest ( 11 vojakov ).
- Skladi3Ee "Beiigrad" v katerem se nahajaje delamice za vzdrievanja in celotni avtopark je zavarovano s 10 vojaki, 3 straiarska mesta s kroinim sistenom obhoda.
- V objektih PCMR Rimske Toplice ee nahaja 10 oficirjev in 30
vo jakov.
- Za zavarovanje meje na obmoEju Logarske doline je karavla v
Logarski dolini, ki jteje pribliino 25 vojakov s koaandirjen
kaxavle.
Z oziron na trenutno jedro enot JLA v Celju ocenjujeao, da je
realna aeinost intervencije, oziroma po=oEi za izvajanje ndlog
katere bi dobila garnizija Celje i,& sicer iz Slovenske Bistrice
in Maribora.
IzvleCek iz ocene ogroienosti, dokument "MSNZ", Stefan Semrov, 1990
iz skladiSC TO po obCinah v razlitne kraje, na tajne lokacije k
prijateljem, sodelavcem in znancem, kjer je ponekod ostalo kar nekaj
mesecev in tudi do vojne.
V noCi od 23. na 24. september so ob zavarovanju in spremstvu
militnikov pripeljali iz KoEevske Reke v skladiSCe TO obCine LaSko
veCje koliCine min, streliva in roEnih bomb. Cez nekaj dni pa so del
tega oroija preselili v zapuSCeni rudnik v ReCico, ostalo pa odpeljali
na druge tajne lokacije po vseh obCinah ZahodnoStajerskepokrajine.
Takih in podobnih akcij je bilo kar nekaj in fantom ni bilo lahko.
Dopoldneve so preiiveli v
sluibah, kot da se n i t ne
mrbul.v
."..",
dogaja, popoldne sestanki,
0001-1-2-3/13-90
dogovarjanja in natrtovanja
14.9 1990
ter ponoEi preme5Eanje
oroija in streliva po terenu.
Na podlagi I85 i l e n
Ipiski obrambi indndbem smozaifiti (Uralni lis
Teh
Easov se ~ t e f a n
SRS,i l 3-362) in ra Nagi Prarilmkaoo r g K d m N aktnranlu tn opmvlp@
d o g ler o oz&.ah In oturoilvl mrcdm&ile ( U r h IhsiSU, h 291233
izdaym
Semrov takole spominja: ))
Do konca septembra 1990
ODLOCBO
je bila mreia vkljuCevanja
o imewoanju pokrajinrteea aatelolka Naroda? zaittle za pokrajino
Lnhodna Stajenka
ljudi po projektu narodne
zaSCite i e tako organiZapkiapml:e&a Salnika Nardre Z&lb re h u j ? Semros S t e f a ~ro,
,
zirana, da ni bilo veC dvoma
23 12 1955, m r m kaplan l r l z d a
o morebitnem odloCnem
Potrapmh &4ril: Namlnernie~Pdelu~
m podlw rplohhpmhlacul, kl jlh
~liukuNarodn?&xleda~ezakonmpm~lmkler nawdly M % ~ I
republ!ikr@nieImk: Iiarcdw zi+Ale.
odporu, Ce bi bilo treba. KO
Pokrapmki rstelmt Narcdnc&le ppblaiten, dairrenupnorc rune-nketo
je bil 3.oktobra imenovan
pmkruke br m%iutc NKcdlr&tleohn
novi
poveljnik TO za
Ta dla'hzzr-rzwljau
ZahodnoStajersko
pokrajino mag. Viktor
Krajnc, sem ga takoj v celoti
seznanil S projektom MSNZ
in trenutno situacijo v Stabu.
S skupnimi moemi sva se lotila nadaljnjega dela in pribliino na enak
naCin, tudi S tajnimi sestanki na terenu, kovala naCrte kadrovskega,
materialnega in obrambnega pomena vse do konca leta 1990, ko
se je konstiiuiral nov Pokrajinski Stab za TO. <(
8
mmw
W
,,,
- , 7 -
UM
..m
-
M WF
.W<..P
0-
a
&OMO
&.oj
In kako se tega obdobja spominja Franc Bevc, ki je bil takrat naEelnik
milice na Upravi za notranje zadeve Celje, istoeasno pa je opravljal
tudi funkcijo poveljnika posebne enote milice (PEM), ki so jo
sestavljali aktivni in rezervni policisti z obmotja Celja in Slovenj
Gradca? )) Z man0 je bil dogovorjen sestanek 6. septembra popoldne,
ko sem moral v civilu priCakati Joieta Kolenca iz Ljubljane, ki mi je
obrazloiil, da gre za oboroieno podporo demokratizaciji Slovenije,
da je zadeva strogo tajna, da o tem ne obveSCam nikogar, nit;
nadrejenega predstojnika naeelnika UNZ, da imamo proste roke za
izvedbo aktivnosti in da za vsem stoji najviSje vodstvo S KuCanom,
JanSo in BavCatjem na Celu. POrazgovoru sva se odpeljala v Hotel
Dravinja v Slovenske Konjice, kjer je bil dogovorjen sestanek S
Tonetom KrkoviEem in Mihom Butaro. Tam je bil tudi ~ t e f a n~ e m r o v
kot predstavnik TO celjske pokrajine. POuvodnem pozdravu srno se
odloEili in menjali lokacijo. OdSli srno v gostilno v Bezino, kjer je
KrkoviC pojasnil zamisel delovanja Manevrske strukture narodne
zaSCite in nujnost usklajenega sodelovanja policije in TO.(( PO tem
sestanku sta Bevc in Semrov dokaj zamiSljena Se nadaljevala
razgovor v gostilni Zotl v Ivenci, kjer sta ugotovila, da zadeva ni
enostavna in da jo bo najbolje prespati.
V naslednjih dneh sta se veCkrat sreCala v glavnem po gostinskih
lokalih, tako da sta bila vsem na oCeh in manj sumljiva. Pogovarjala
sta se in izdelala oceno stanja na Celjskem, izbirala Ijudi, ki jim lahko
zaupata, ocenjevala stanje oboroiitve na terenu ipd. Ugotovila sta,
da je kar veliko razpoloiljivega oroija in ljudi v regiji in na tej osnovi
je Semrov izdelal naCrt delovanja. Posamezni miliCniki, ki jih je Bevc
angaiiral, so izvedli veE aktivnosti zlasti pri prevozih oroija in streliva,
zavarovanju prevozov, sestankov, skladiSC in zbiranju raznih
obveSCevalnih informacij. NajveCja aktivnost teritorialcev v tistem
Casu je bila v Celju, kjer je skladiSCnik prikrito vozil oroije iz skladiSCa
TO v Bukovilaku, ki je bilo varovano v kompleksu skladiSC JLA.
Franc Bevc se tega spominja tako: ))Kerniso vedeli, kam skriti orozje,
sem jim ponudil naSe skladiSEe na UNZ Celje.TakSen naCin je bil
dokaj zahteven, saj je bilo potrebno na tajni lokaciji z njegovega
vozila vse pretovoriti na naSe vozilo, ponoCi prepeljati na UNZ in
tajno znositi v skladiSEe. Pri tem sem bil vedno navzoC, za pomoC pa
sem menjaval miliCnike. ObiCajno sva bila samo dva. Tako srno imeli
tajno v tem skladiSCu veC kosov razliCnega oro.2ja in streliva. To oro.2je
ni bilo nikdar odkrito, preselili srno ga takrat, ko srno pred vojno na
rezenlne lokacije vozili tudi svoje. Zasluga za dosego popolne tajnosti
gre vsem tistim miliCnikom, ki so pri tem sodelovaliJin skladiSCniku
UNZ. Pri izboru sodelavcev sem imel sreCo, da sem izbral prave, ki
so mi zaupali.
Organiziranost narodne zaSEite je trajala do sredi oktobra 1990,
Ceprav je bilo novo vodstvo TO oblikovano i e prej. Na pobudo novega
poveljnika TO VikJa ~ r a j n c asrno se odloCili, da se organizacija in
naEin dela ohranita, kot rezenlni sistem, do konca preoblikovanja
TO. ((
Narodna zaSEita na Koroikem
Konec avgusta je Miha Butara iz Ljubljane poklical Mladena Mrrnoljo,
ki je bil komandant TO za KoroSko, in mu napovedal sestanek z
nekom na avtobusni postaji v Slovenj Gradcu. SreEanje pa se je
zaEelo nenavadno, saj ni Eakal dogovorjeni avto. Tone KrkoviE, ki ga
je Eakal v drugem avtu, je imel medtern prometno nesreEo in je moral
vozilo zarnenjati. Kljub temu je Mrmolja pristopil k avtu in: sBil je
pravi.cc Nato pripoveduje:))Pri men; doma rni j e Tone pokazal neke
dokurnente. Moram povedati, da smo bili v TO takrat vendarle
generacija i z prejsnjega r e i i m a in nismo preveC zaupali
novoizvoljenirnorganom in politikorn. KOpa sem zvedel, da za celotno
akcijo stoji Predsedstvo s KuCanomna Celu, mije dobesedno odleglo.
In tako se je zaCelo.cc
Najprej je zaEel zbirati sodelavce rned svojimi najoijimi na Stabu. To
so bili lvan Golob, Tone Matvoz in Alojz Kamnik. Kasneje je k
sodelovanju povabil Se vse poveljnike obEinskih Stabov TO, in to
Hermana JeseniEnika iz Dravograda, Zdravka Vilerja iz obEine Radlje,
Primoia Savca iz obEine Ravne na KoroSkem ter Viktorja Jeromlja
NaEelniki "MSNZ'; J o i e Ranzinger (Zasavje), Mladen Mrmolja (KoroSka), lvan
SmodiS (Prekmurje) in Stefan Sernrov (Celjska regija)
iz Slovenj Gradca. Taka je poenostavil organizacijo, ki je bila enaka
sluibeni hierarhiji, in tudi ljudi je dobro poznal in jirn zaupal.
Evidentirati so priCeli najbolj zaupne teritorialce in naertovati
formiranje novih enot narodne za9Cite. Poskrbeli so celo za posebne
oznake, ki so jih dali skrivoma tiskati v Maribor. Vako so izbrali okoli
l 500 rezervistov teritorialcev in drugih, ki so z navdugenjern sprejeli
naloge, Ceprav je bilo velikokrat pri nekaterih opaziti tudi zaskrbljenost.
Izdelalf so natrte delovanja in celo naErt za morebitni vpad v voja9nico
Bukovje, kjer je bile oroije TO in rninska sredstva ter oroije iz
obeinskih skladiE premesti ti na tajne lokacije. Sredstva, ki so jirn
prirnanjkovala, pa so kasneje v septernbrcl pripeljali it KoCevske reke
in Gotenice.
In kot se spominja Mrrnolja: )) Vse to ni bilo enostav170,saj smo se v
raeetku bali celo lastne rnilice, dokler ni priSio do sodelovanja, ki
nam je v mnogoEern olajsafo delo. ((
Najprej so prieeli sodelsvati z Markom Pogorevcern z UNZ Slovenj
Gradec in nato ?e z ingpektorjem Mirkom Kokaljem, ki je ob raznih
tajnih notnih prevozih umikal celo patrulje milice z njihovih poti.
Vsem sodelujotim v Manevrski strukturi narodne za5Eite je bil na
KoroSkem leta 1993 pedeljen sporninski znak in ob tej priioinosti je
Mladen Mrmolja dejal: ~ ~ Z n akik ga
, bosfe prejeli, simbolizira takratno
povezanosf obeh podroEjj, obramhe in notranjih zadew Marda se
vam ho znak zdel skrornen po obsegu, je pa zafo toliko vrednejsi
zaradi svojega sporotila. Posehej Se zato, kerje podeljen sarno vam
in ne more biti podeljen nikomur drugemu in nikdar vet.K
Narodna ra5Eita v Zasavju
PO razotaranju ob rnajskemu odvzemu oroija so ga zasavski
teritorialci kasneje nekaj vendarle dobili. To se je zgodilo zaradi velike
iznajdljivosti in tveganosti dveh skladi5Cnikov, ki sta po konEanfh vajah
TO v skladiste JLA vozila-praznezaboje, oroZje pa skrila pri znancih
in prijateljih na terenu. ZaEetka organiziranja Manevrske strukture
narodne zastite v Zasavju se J o i e Ranzinger spominja takole:
xPoklical me je Miha ir Ljubljane in napovedal sestanek za 6.
septembra pri gostiSCu MaCek na Trojanah. Tone KrkoviC je name
takrat naredil vtis prepriCljivega in predvsem operativnega Cloveka.
i e naslednji dan sern kar na sedeiu pokrajinskega Staba sklical
sestanek z vsemi komandanti obCinskih Stabov TO, ki so takrat bili:
Rado sustar iz Zagorja, Boris Logar iz Hrastnika in Mafjai PiSkur iz
Trbovelj, terjim povedal, v Cem je stvar. ((
Tako kot drugod so tudi oni priCeli zbirati sodelavce, naCrtovati
formiranje enot, v katere so v glavnem vkljuCili i e razporejene
rezerviste teritorialce, in izdelovati naCrte delovanja. Iz KoCevske
reke so pripeljali Se manjkajoCi del oroija za svoje potrebe in ga
najprej skrili v Cementarni in Rudniku, nato pa razvozili po okoliSkih
kmetijah. To delo je bilo naporno in predvsem noCno in je potekalo v
popolni tajnosti. Joie Ranzinger se teh dogodkov takole spominja:
))Marsikdo je imel teiave, jaz pa Se posebno, ker me je na dom
pogosto klicala lrena in mi napovedovala sestanke. lrena je bila
namreC Tonetova tajnica, kije usklajevala delo med namipo telefonu.
In jaz sern i e n o komaj preprieal, da je le tajnica.
Kako sern postal komandant TO
Leto 1990 sern doCakal kot predavatelj predmeta Obramboslovje
na Univerzi v Mariboru, kamor sern odSel po vetletnem delu v politiki,
vodenju upravnega organa za obrambo in komandovanju OSTO v
obCini Celje.
17. maja je bila prva konstitutivna seja novo izvoljene ob~ins'ke
skupSCine obCine Celje, kjer sern kot dotedanji predsednik
druibenopolitiCnega zbora vodil zacetek seje in nato predal funkcijo
novo imenovanim. Med sejo pride komandant TO Celje major Vili
Skrt ter staro in novo vodstvo obCine seznani z ukazom o razoroiitvi
TO. Mnogi smo bili zaCudeni nad sprejetim ukazom, storiti pa se ni
dalo niC, saj je bilo skladiSEe oroija TO obCine Celje i e doslej na
obmotju kompleksa objektov JLA Bukovilak in varovano S strani
pripadnikov JLA. Dogovorili smo se lahko le to, da se takoj pobere
oroije po Solah, podjetjih in krajevnih skupnostih ter shrani na varno
lokacijo.
Mesec dni kasneje, 26. junija 1990, spominjam se, da je bil lep sonCen
dan, sem s kolegi zapuSCal sejo PedagoSkoznanstvenega sveta,
kjer nam je rektor Univerze sporoCil, da se predmet Obramboslovje
na Univerzi ukinja in da nismo postali le tehnologki temveC tudi
ideoloSki viSek. To je bil Cas, ko so si mnogi zatete druibene
spremembe in demokracijo i e razlagali po svoje z nabojem
revanSizma in obsodbe vsega, kar je bilo prej. Da ne bi ostal
brezposeln, sem ustanovil podjetje s podroCja tehniCnega varovanja
in detektivske dejavnosti, ki i a l ni nikdar zaiivelo. IstoEasno sem
navezal stike z znanci na RepubliSkem sekretariatu za obrambo,
med drugim tudi z namestnikom Jelkom Kacinom, ki mi je povedal,
da se v septembru pripravljajo spremembe obrambnega sistema,
pri Cemer bodo tudi moinosti zaposlitve. PO sprejemu ustavnih
amandmajev konec septembra je res priSlo do hitrih sprememb. Prejel
sem telegram, naj se naslednji dan javim na razgovor na RepubliSkem
sekretariatu za obrambo.
Odzval sem se na sporoCilo v telegramu in odSel v Ljubljano. Bil je
torek, 2. oktobra 1990, ob 9. uri in v pisarni namestnika sekretarja
za L 0 me je sprejel prijazen m o i z gorenjskim naglasom. Bil je novo
imenovani naCelnik major Janez Slapar. Prej se nisva poznala, to je
bilo najino prvo sreeanje, in priCela sva razgovor o vsakdanjih reCeh.
Kmalu se nama je pridruiil namestnik Jelko Kacin, ki sem ga poznal
l e od prej, saj sva sodelovala kot obCinska sekretarja za L 0 in se
poznala S Studija obramboslovja. Oba sta mi dala takoj vedeti, da so
sedaj razmere resne in da so se odloCili, da naj bi glede na mnoge
moje prejSnje izkuSnje prevzel mesto komandanta TO
ZahodnoStajerske pokrajine. Naivno sem ju vpraSal, koliko Casa imam
za razmislek ter pogovor doma, in odgovorila sta mi, da ni Casa za
razmiSljanje in da se moram takoj odloCiti. In odloEil sem se. Potem
sem Slaparja Se vpraSal, kaj pa moja brada, ki jo nosim i e skoraj 20
let . On se zasmeji in mi reCe nekako tako: N...ni6 ne skrbi, lahko jo
nosis Se naprej. VeS, v tej novi slovenski vojski bo sedaj Eisto vse
drugaCe.<<In tako sem postal zopet najmlajSi komandant TO v
Sloveniji, z brado, in med vsemi sedmimi na novo imenovanimi z
najniijim Einom rezervnega kapetana. OEitno je bila moja brada
razlog, da so kasneje tudi'mnogi prestopniki v TO lahko pustili rasti
brado in da smo to pravno formalno zapisali tudi v Pravila sluibe.
PO skupnem razgovoru sem ostal Se pri Kacinu, ki me je na hitro
seznanil z organizacijo in
nalogami Manevrske strukture
RDURISKi STPE ZA lBUlauALM:
narodne zaSEite.
m P M O
Ta dan je predsedstvo SFRJ v
Beogradu sprejelo sklep, ki je
bil v nasprotju S slovenskimi
U @l@l 144. in 152. LleM zaLan3 o splohl li&I dram01 in d d M 1
s w m Q l t 1 (b.ilrt SW, i L W 8 2 In Ur. llrl RS, EL 7/90] In *l*
r
ustavnimi amandmaji, da
d c k o m o loloEi1ri gldalnga organiiacljtkega rarmja ~akrallmklhEtatw a
poveljstvo
nad TO Slovenije
Oflbrialm obr&
Imt o q w RepubilLega babe za lcrltorialw
b m l l k e Slmeolp, ?ds&trn
R w l l k e Slownlk E 870-02-1/93 r dn
prevzema 5. vojaSko armadno
IX6.l790, a pre5xd-m uq!drN Pm%edrlva Repuhllh Slmnlje SL 80-01-19150
r
IIO.IWO Wajm
obmoEje v Zagrebu. ZveEer je
ODREDBG
bila v Berlinu velika slovesnost
ob zgodovinskem dogodku
I. KmJc W b r , rerermi b p t a n , rc imewp ia vrilica mlfmali kmandanla
tcrilorialre obiambe Zitdw3lajerrke Fakrajine mim
wjni.
zdruiitve obeh NemEij v eno
L Ta Edreeba z a b e velbll Wci.
drfavo. Naslednji dan sem Sel
na Univerzo v Maribor, kjer
srno se dogovorili, kako bom v
Swilka: 11lU- Q,$E13
Datum: o ~ l .
prihodnje Se dokonEal svoje,
predavateljske obveznosti do
Studentov.
V Cetrtek, 4. oktobra, srno bili
vsi na novo imenovani komandanti poklicani v Ljubljano, kjer srno
prejeli odredbo o postavitvi na novo dolinost, in na sestanek k Janezu
JanSi, kjer srno imeli razgovor z bivSimi komandanti o izvedbi
primopredaje. POsestanku srno se na novo imenovani komandanti
TO sestali Se z Janezom JanSo, ki sem ga poznal Se iz Easov
njegovega pripravnigtva na RSLO in dela v ZSMS. V njegovi pisarni
srno se pogovorili o trenutni situaciji v odnosih z JLA ter o naSih
prvih nalogah na novih dolinostih.
,o5b?uw s w t E T l w n T
LU)Y(o 0 6 R P W
za
v
&ram&
L
deb-!c
v
in v
13
Reorganizacija TO
Bilo je v petek, 5. oktobra, ob 3. uri zjutraj, ko mi sekretar za L 0
obEine Celje Miro Trbovc po telefonu sporoEi, da je priSlo pred nekaj
urami v Ljubljani do zasedbe RSTO. Dogovorila sva se, da zjutraj,
ko bi moral priEeti z delom na PSTO, najprej pridem na obEino, od
koder bomo preko milice preverili varnostno situacijo V okolici sedeia
PSTO ZahodnoStajerske, ki je bil v neposredni bliiini vojaSnice, na
Mariborski cesti St. 20 v Celju. Obstajala je namreE moinost, da JLA
Jure Sterkpred vhodom od JP. zasedenega RSTO, Ljubljana, 5. oktober 1990
poleg RSTO zasede tudi druga poveljstva. V diskretnem spremstvu
milice se z majhno zamudo pripeljem na novo delovno mesto, kjer
me priCaka Stefan Semrov, ki je bil to noC deiurni in tudi predhodno
seznanjen z mojim prihodom. Sprejem v novem kolektivu je bil
korekten in priCeli smo z delom.
Prvi dan sva se z bivSim komandantom, polkovnikom lvanom
Gorenjakom dogovorila o poteku primopredaje, ki je bila le simboliCna,
nato so me seznanili z organizacijo in delom v Stabu, poskrbeli za
uniform0 in ostalo opremo. Sestal sem se tudi z bivSima
komandantoma TO Joietom Ranzingerjem iz Zasavja in Mladenom
Mrmoljo s KoroSke zaradi dogovora o nalogah zdruiitve, obiskali so
me tudi novinarji lokalnih medijev obveSCanja, s policijo smo se
dogovorili o zavarovanju in deiurstvih ter izpolnjevali druge
vsakodnevne obveznosti.
Popoldne sem obiskal komandanta TO obCine Celje majorja Vilija
Skrta, ki se je z delom Staba preselil na rezervno lokacijo in me je
podrobno seznanil s situacijo v Celju.
ZveEer in naslednji dan me je Stefan Semrov seznanil z organizacijo
in dosedanjim delom ))MSNZ<(in dogovorila sva se o nadaljnjih
nalogah, saj srno prav ta dan sprejeli veCjo koliCino oroija. Delo je
potekalo po navodilih republiskega vodstva Se kar nekaj Casa, in to
zelo konspirativno in po sistemu MSNZ, dodelali srno mobilizacijske
naCrte in naCrte morebitne uporabe MSNZ oz. TO, premeSCali srno
oroije na varne lokacije, zbirali informacije ipd. Vodenje sem prevzel
kot komandant TO, Semrov pa je bil Se naprej skrbnik naCrta ter
koordinator z obCinskimi natelniki, ki sem jih spoznal naslednje dni
pri delu na tajnih veCernih aktivnostih in sestankih v Sentjurju in
LaSkem.
Glavne naloge v naslednjih mesecih so bile povezane z reorganizacijo
TO, saj srno morali iz prejSnjih treh pokrajin, ki so pokrivale obmoCje
15 obCin, narediti novo eno pokrajinsko poveljstvo z novimi
obmoCnimi poveljstvi ter preoblikovati mnoge dotedanje enote TO.
Pri tem je Slo za organizacijske, materialne, kadrovske, finanCne in
prostorske reSitve, ki srno jih uspeSno izvrSili do konca leta. Veliko je
bilo usklajevanja z organi lokalnih skupnosti, saj srno se takrat Se
financirali iz obCin. Glede na nenehne groinje JLA srno se skoraj
trikrat na teden sestajali v Ljubljani, reSevali posamezne probleme
reorganizacije T O in se dogovarjali o morebitnih ukrepih
pripravljenosti. Vse aktivnosti so potekale usklajeno z milico in velikim
razumevanjem dejavnikov civilne obrambe. PreveC bi bilo in presegel
bi namen tega prispevka, Ee bi hotel podrobno opisati vse naloge, ki
srno jih mnogokrat opravljali pozno v noE in v Casu prostih dni in
praznikov. Omenim naj le to, da so bile 1. novembra velike poplave
v veCjem delu Slovenije, najhuje je bilo ravno v naSi pokrajini, kjer
nam je zalilo tudi dvoje skladiSC oroija in del prostorov PSTO. Zato
in zaradi bliiine vojaSnice srno S pomoCjo Joieta ZimSka direktorja
ZPI obeine Celje prodali hiSo, v kateri srno delovali, in se zaCasno
preselili v prostore UJV, milice na Ljubljanski cesti, kjer srno delovali
ves Cas priprav in vojne do preselitve v svojo prenovljeno stavbo
PSTO na Maistrovo 5, v jeseni 1991. Prav tako srno v tem Casu
organizirali usposabljanje rezervistov, zlasti poveljstva enot TO in
enot za protispecialno delovanje.
In na tem mestu je prav in zasluiijo si, da zapisem vsaj nekaj
najodgovornejSih Ijudi, ki so takrat delovali v 8. PSTO za
ZahodnoStajersko pokrajino S sedeiem v Celju in v ObCinskih Stabih
TO. Pokrajinski Stab TO so po konCani kadrovski konsolidaciji
Usposabljanje enote TO na Svetini pri Celju, deceber 1990
sestavljali: Viktor Krajnc, komandant TO, ~ t e f a nSemrov, naCelnik
Staba, Zlatko Vehovar, obveSCevalec, lvan Golob, varnostnik,
FranCiSek ZavaSnik, zveze, Ivo VuCetiC, rodovi, Marjan HoEevar,
tehniCna slufba, DuSan Skorjanc, usposabljanje, Emil Pizorn,
operativa, Ludvik Onuk, mobilizacijske zadeve, Peter Mlakar, zaledje,
Peter Einfalt, pomoCnik za brigado, lrma Prosen, vodja pisarne,
Renata SorCan, strojepisec-Sifrantin Ludvik Golob, referent za OVO.
Komandanti obCinskih Stabov TO v pokrajini pa so bili: Vilibant Skrt
v Celju, Adi Vidmajeri v Zalcu, JoZe Prislan v Velenju, Niko Purnat v
Mozirju, Franc Kapun v LaSkem, Alojz Groleger v Slovenskih
,
Hvalc v Sentjurju, Franc
Konjicah, Leopold Kores v ~ m a r j u Bogdan
sustar v Zagorju, MatjaZ PiSkur v Trbovljah, Boris Logar v Hrastniku,
Viktor Jeromelj v Slovenj Gradcu, Primol Savc v Ravnah, Herman
JeseniEnik v Dravogradu in Zdravko Vilar v Radljah. Komandant
celjske 82. brigade TO je bil JoZe Rajh in naCelnik Staba brigade
DuSan DoberSek.
Varovanje oroZja in evidenc nabornikov
V nedeljo, 25. novembra 1990, je bil izredni sestanek poveljnikov
TO v Tacnu, na katerem so bili poleg Slaparja tudi JanSa, Kacin in
BavCar, takratni sekretar za notranje zadeve. Seznanili smo se z
vsebino prejetega ))Ultimata((S strani 5.VO JLA iz Zagreba o ponovni
predaji oroija TO in evidenc nabornikov. PO sprejetem dogovoru,
kako bomo ukrepali in se uprli takSnim poizkusom, sem takoj po
prihodu v Celje sklical svoje najoije sodelavce, da smo naredili naCrt
ukrepov in v noCnih urah z njimi seznanili vse poveljnike OSTO.
lzdal sem v e t ukazov v zvezi z vpoklicem nekaterih enot na
vetdnevno usposabljanje, o premestitvi oroija iz znanih in tajnih
skladiSC, o stalnem in poveCanem deiurstvu in zavarovanju nekaterih
pomembnih objektov, o sodelovanju z milico in upravnimi organi ter
ukaz o formiranju enot za posebne namene (EPN), ki so bile
sestavljene iz najbolj zanesljivih in izurjenih teritorialcev.
Kako so kronoloSko potekale vse te priprave in aktivnosti, je najbolj
razvidno iz mojih dnevnigkih zapisov:
Od 26. do 30. novembra - lzdali smo veE pripravljalnih ukazov, opravili
v e t razgovorov z milico in predstojniki upravnih organov o
zavarovanju oz. selitvi evidenc nabornikov, OSTO disperzirajo oroije
in strelivo iz svojih skladiSC na varnejSe tajne lokacije. ~ e m r o je
v bil
na moj predlog imenovan za natelnika Staba. OSTO so preko
upravnih organov pozivali rezerviste na vojaSke vaje in priteli s
formiranjem enot za posebne namene (EPN), ki so bile sestavljene
iz najboljSih teritorialcev. Za te enote smo doloEili formacijo velikosti
voda, nova mobilizacijska zbiraliSCa in sistem hitrega samopozivnega
sklicevanja, komandirji enot so bili naCeloma Clani stalne sestave
TO in bili so v stalni pripravljenosti. V ta namen so bili izdelani posebni
naCrti delovanja in plan usposabljanja. Na sestanku v RSTO smo
med drugim sprejeli tudi odloeitev, da EPN podelimo oroije na roko
(na dom). Na PSTO me je Cakalo poroCilo o formiranju EPN vvseh
15 obCinah, kjer so izbrali.325 pripadnikov TO. Ne glede na praznike
nas je bila veCina v sluibi. lzdal sem ukaz o podelitvi oroija
pripadnikom novo formiranih enot z navodilom za varovanje,
vzdrievanje in uporabo. Na PSTO smo aktivirali tudi vod vojaSke
policije za poveEano zavarovanje, v obCinah so naCrtovali delovanje
in opremljali EPN, upravni organi so pozivali enote za
protidiverzantsko delovanje (PDD) na vojaSke vaje.
Od 1. do 5. decembra - PoveEali srno zavarovanje vseh pomembnih
objektov, obiskali enote na terenu, ocenili situacijo v pokrajini in
verificirali naerte usposabljanja. Opravil sem v e t razgovorov S
podrocja finanEnih, kadrovskih in organizacijskih zadev reorganizacije
TO. PriEeli srno z usposabljanjem enot za protidiverzantsko delovanje
v obCini Celje, Slovenske Konjice, Radlje,Trbovljein ialec. lmel sem
razgovore v obEini Trbovlje v zvezi z iskanjem ustreznih reSitev za
nove prostore, obiskal OSTO Trbovlje in enoto na streliSCu. Iz RSTO
prejmemo informacijo o nameri JLA, da pridejo 10. decembra po
oroije in evidence nabornikov. Sledijo ukrepi zavarovanja, prepoved
dopustov, kontrola tajnih lokacij skladiSCenja, vpoklic novih enot na
usposabljanje ipd.
Od 6. do 10. decembra - Upravni organi v obCinah so prejeli od
RSLO navodila o varnostnih ukrepih zavarovanja evidenc nabornikov,
o prepovedi vstopa pripadnikov JLA ter o potrebi po sodelovanju z
milico in TO. lzdal sem pripravljalni ukaz enotam TO na usposabljanju
za morebitno posredovanje v primeru nasilnega odvzema evidenc.
V ta namen srno pripravili naErt posredovanja enot z vnaprej
doloCenih lokacij v bliimi Celja. Na sestanku v RSTO srno razpravljali
o ukrepih za izvedbo reorganizacije TO, o kadrovskih, finanCnih in
organizacijskih zadevah, sprejeli nove formacije za obEinske Stabe,
se dogovorili o naCinu popotnjevanja enot, o stroSkih zavarovanja,
osistemu kurirske poSte, o materialni zagotovitvi (od RSTO dobili 2
kamiona). Udeleiil sem se sestanka vseh komandantov PSTO S
Kacinom in Slaparjem v Pekrah pri Mariboru, kjer srno govorili o
situaciji v Jugoslaviji in Sloveniji, o groinjah JLA in naSih ukrepih.
Na osnovi tega sestanka sem izdal ukaz o Se dodatnih ukrepih v
zvezi S pripravami na morebitni poseg JLA, kjer srno podrobno
opredelili vlogo posameznih enot in med drugim zapisali tudi naCelo
))Na silo odgovoriti s silo((.
Od RSTO srno prejeli nekaj nove vojaSke opreme in vet kosov novih
puSk SAR-80 ali )>singapurice<<,
kot so jih nekateri preimenovali.
Izvlec'ek iz dnevnika V Krajnca, december l990
Nabavili smo 3 terenska vozila Pajero in dobili novo visokofrekvenEno
povezavo z republiSkimi organi. Na PSTO smo izvedli kratko noCno
vajo pripravljenosti premika na rezervno lokacijo. OSTO so
usposabljali enote in delili oroije na dom (okoli 800 kosov). Obiskal
sem celjsko enoto za proti-diverzantsko delovanje, ki je bila na
usposabljanju na Svetini.
Kljub nedelji sem 9. decembra sklical sestanek S komandanti vseh
15 obCinskih Stabov TO v pokrajini, na katerem smo preverili
dosedanje priprave. lzdal sem jim tudi ukaz o premiku enot v bliiino
Celja in povelje za bojno delovanje. PonoCi obiSEem vse enote, ki
so prikrito dospele na odrejene poloiaje v okolici mesta Celja in
mnogi teritorialci so mi ob odhodu moCno stisnili roko, tako, kot se
to naredi pred odloCujoCo bitko.
Ponedeljek, 10. december, dan napovedi, da JLA pride po evidence
nabornikov in oroZje. Vvsakem upravnem organu so bili 2-3 pripadniki
TO za notranje zavarovanje prostorov in morebitno ukrepanje, v
neposredni bliiini so bili pripadniki milice in v bliiini mesta enote TO
v pripravljenosti za intervencijo. Skupaj je bilo na obmotju celotne
ZahodnoStajerske pokrajine v bojni pripravljenosti okoli 1000 Ijudi.
JLA ni uresniCila svojih hapovedi in groienj. ZveEer ter naslednji
dan smo omejili Stevilo angaiiranih in naSe delo se je z nezmanjSanim
tempom nadaljevalo pri izvajanju nalog reorganizacije TO in
obrambnih priprav na vseh podroCjih delovanja.
Formiranje 8. PSTO
V decembru sern veliko pozornost namenil Se kadrovskemu
konstituiranju PSTO in dogovarjanju z obCinami glede kadrovskih in
prostorskih reSitev ter financiranja TO v prihodnjem letu. Z
novooblikovanim kolektivom sern imel daljsi sestanek, na katerem
sern ocenil dotedanje delo, podal oceno razmer na obrambnem
podroEju v Sloveniji, opredelil natin dela, medsebojne odnose, hiSni
red, kadrovske spremembe in nakazal najpomembnejSe naloge v
prihodnje. 18.decembra nas je obiskal tudi naEelnik RSTO Janez
Slapar, seznanili smo ga z delom in pripravljenostjo v naSi pokrajini.
V uvodnem delu sern predstavil ZahodnoStajersko pokrajino: D...nova
pokrajina je bila oblikovana iz prejSnjih treh, iz celjske, koroSke in
Zasavja, ter zajema obmoEje 15-tih obEin od slovensko-avstrijske
meje na severu v doliini 138 km, do meje S Hn/aSko na vzhodu V
doliini 60 km. Na povrSini 3685 km2 iivi v 1063 naseljih 380.000
prebivalcev. Prostor je geografsko Elenovit, saj zajema alpski,
predalpski in niiinski del z vet pomembnimi dolinami, kjer so tudi
pomembna regionalna in industrijska srediSEa. Najbolj razvite panoge
so: industrija, rudarstvo, tekstilna, usnjarska in lesna industrija,
proizvodnja elekfriEne energije tergradbenistvo. Cestna infrastruktura
je najbolj razvita v osrednjem delu, ozko grlo pa predstavljajo
povezave z Zasavjem in S KoroSko. Na tern obmoEju je tudi veE
objektov, ki so obrambnega pomena...V evidenci je 98.760 vojaSkih
obveznikov, od katerih je 12.521 razporejenih v razlitne enote in
Stabe TO.. .K V nadaljevanju smo ga seznanili z naErti usposabljanja,
borbeno pripravljenostjo in izpeljano reorganizacijo. Janez Slapar
pa nas je seznanil z republiSko oceno situacije na obrambnem
podroEju, S pripravo novega zakona S podroEja obrambe in drugimi
nalogami pri oblikovanju TO Slovenije.
20. decembra sern prviE obiskal podjetje ORBlS v Velenju in spoznal
direktorja Drauibaherja, S katerim smo kasneje sodelovali pri nakupu
raznega oroija in druge opreme za delo. Kmalu sern ugotovil, da je
veEina komandantov TO in drugih odgovornih iz RSLO i e pred man0
sodelovala S tem podjetjein pri nabavi raznega lahkega pehotnega
in osebnega oroija ter druge vojaSke opreme. Tako smo za zaEetek
nabavili tudi mi nekaj doma izdelanega avtomatskega oroija MGV176 za vod vojaSke policije, ostrostrelske puSke, piStole, laserske
Postroj novo formirane enote TO Slovenije, KoCevska Reka, 17. deceber 1990
merilce, strelivo in drugo opremo. Dogovarjali pa srno se tudi o
mornostih zamenjave ))star0 za nova(<, do Cesar je priSlo Sele ob
konecu prihodnjega leta.
Zelo dobro srno sodelovali z obCinami pri reorganizaciji TO in S tem
povezanim reSevanjem mnogih problemov ter z mnogimi podjetji, ki
so nam pomagala pri nabavi razne opreme in pri drugih opravilih. Za
novoletno darilo srno od podjetja TOPER Celje prejeli za vse Clane
Staba Sportne bunde, ki srno jih kasneje uporabljali na raznih
sretanjih, pohodih in Sportnih tekmovanjih. Drugi pa so nam pomagali
pri nabavi sredstev zvez, raCunalnikov ali nabavi razne druge biro
opreme. Od RSLO srno ob koncu leta prejeli tudi novo, mnogim Se
nepoznano protioklepno oroije Armbrust, ki se je kasneje izkazalo
kot zelo zastraSujoCe in uCinkovito, ter v e t uniform, zimskih oblaCil
za straio, maskirne obleke itd.
PO uspegno izvedenem plebiscitu srno Se z veCjo pripravljenostjo
natrtovali potrebne ukrepe za osamosvojitev. Reorganizirati pa srno
morali tudi upravno in finanCno poslovanje, saj so z novim letom
prenehali delovati Pokrajinski odbori, preko katerih je TO urejala
zadeve z obCinami. NaSe poslovanje PSTO pa je v celoti preSlo v
sistem RSLO oz. RSTO.
Tako se je izteklo leto 1990 in moji prvi meseci vodenja TO
ZahodnoStajerske pokrajine. Novoletne praznike sem preiivel doma
in z i e n o Alekso sva ob polnoCi obiskala deiurnega na PSTO,
DuSana Skorjanca, ter mu za kratek Eas delala druibo.
Delovanje milice
Delovanje milice v tem obdobju na kratko povzemam po Francu
Bevcu, ki je zapisal, da je milica svoje redno cielo prieela prilagajati
novi situaciji, ki se je odraiala v tem, da smo v lastni driavi dobili
))nave nasprotnikec<, ki jih je poosebljala JLA z vsem svojim
potencialom.
Posebna pozornost milice je bila namenjena dogajanjem v vojaSkih
objektih JLA in spremljanju vojaSkih prevozov na cestah in po
ieleznici. Poleg tega pa so izredno dobro sodelovali pri izvajanju
zavarovanja ukrepov TO pri premeSCanju in skrivanju oroija ter
zavarovanju evidenc nabornikov. NaCrtovali so tudi doloCene ukrepe
zoper delovanje nekaterih oficirjev JLA, izvajali disperzijo policijskega
oroija in opreme na tajne lokacije ter izdelali naCrt za tajni prevoz in
varovanje poslancev na zasedanje skupSCine, ki je bil kasneje v Casu
vojne tudi realiziran. Zaradi morebitnih motenj in ogroienosti so
pripravili rezervni sistem zvez in kurirskih povezav, organizirali
demonstracijo sile S pogostejSim patroliranjem okoli objektov JLA,
oborofili del miliCnikov z dolgocevnim oroijem na domu in izvajali
permanentno usposabljanje in informiranje o dogajanjih v zvezi z
delovanjem ))nasprotnika<<.
Okolje in obrambne priprave TO
Leto 1991 se je priCelo z napetimi odnosi povsod po svetu. V Sovjetski
zvezi je prig10 do velikih demonstracij proti vojski, ki je zasedla RTV
v Litvi. PO neuspegnih pogovorih v lenevi o reSitvi konflikta v
Perzijskem zalivu se 17. januarja priCne vojna z letalskim napadom
na strateSke objekte Iraka.
V Jugoslaviji se zgodi rop stoletja, ko je Srbija preko NBJ dala v
obtok brez kritja 1,4 milijarde dolarjev za svoj razvoj, kar je pomenilo
konec enotnega trga v Jugoslaviji. V Beogradu stalno zaseda
Predsedstvo SFRJ, ki je med drugim 9. januarja sprejelo sklep, da
se mora v roku 10-tih dni razoroiiti vse )>oboroieneodredea v driavi,
ki delujejo izven sestava JLA, in da morajo vsi, ki imajo oroije na
domu, tega predati najbliiji vojagnici. Do realizacije tega sklepa ni
priSlo nikjer, je pa JLA poveeala svoje aktivnosti in premike na
HrvaSkem, zaradi Cesar so v Zagrebu ljudje blokirali nekatere ulice
in ceste. PriSlo je tudi do nekaj aretacij posameznikov zaradi suma
terorizma proti JLA, ki je od HrvaSke zahtevala tudi aretacijo generala
Martina ~ p e g l aministra
,
za obrambo HrvaSke.
Povsod po svetu in tudi v Sloveniji srno z vso pozornostjo spremljali
dogodke in aktivnosti JLA na HrvaSkem. Slovenska skupSCina je,
pod vtisom plebiscitarne odloEitve in zaCetnih priprav na
osamosvajanje, ostro obsodila ukrepe JLA. V vojaSnicah po Sloveniji
pa so se priCele intenzivne priprave na napovedano inSpekcijo JLA,
imenovano GINA.
In kaj se je dogajalo na Pokrajinskem Stabu TO za ZahodnoStajersko
pokrajino S sedeiem v Celju v pripravah na drugo fazo reorganizacije
TO in ob izvajanju obrambnih ukrepov osamosvajanja?
Januar l991
Novo leto srno priCeli z nadaljevanjem reorganizacije TO. Predvsem
srno se ukvarjali z novo organizacijo dela v Stabu, premeSCanjem
zaposlenih in novim sistemom financiranja. Pokrajinski Stabi so
namreE preSli v pristojnost republike, medtem ko so obCinski Stabi
TO, zaradi zamujanja pri sprejemu novega zakona o obrambi, ostali
Se naprej v vlogi obCinskih vojaSkih organov. ZavlaCevanje
sprejemanja nove zakonodaje, upoCasnitev reorganizacije TO na
obCinskem nivoju in ureditev statusa zaposlenih so povzroEali kar
nekaj nezadovoljstva.
Obiskal sem obEine koroSke regije in obCino Velenje, kjer srno
razpravljali o organizacijskih, prostorskih, finantnih in kadrovskih
reSitvah. Od podjetja Orbis srno prejeli veC kosov novega lahkega
pehotnega oroija in streliva. Iz naSih zalog v tajnih skladiSCih pa
srno nekaj oroija in streliva po ukazu RSTO odpeljali teritorialcem
na Gorenjsko in Primorsko. Obiskali so nas tudi novinarji iz Madiarske
in NemCije. Poslali smo jih na ogled enot TO na KoroSko, saj smo
tam kljub zimskemu Easu izvajali razliCne oblike usposabljanja.
Obiskal sem tudi enoto obEine Sentjur, ki je bila na usposabljanju V
vasi Kalobje, kjer smo jim predstavili novo oroije. Kljub zahtevnim
nalogam smo se 13. januarja udeleZili tudi proslave in smuCarskega
tekmovanja v DraigoSah.
NaSe aktivnosti so potekale tudi na podrotju dodelave dokumentov
za permanentno usposabljanje in morebitno borbeno uporabo enot
TO. V ta namen je bilo veC sestankov na RSTO, sestankov s
komandanti obEinskih Stabov, opravljena pa je bila tudi republiSka
inSpekcija, ki je ugotavljala ustreznost in uspeSnost naSih aktivnosti
v pokrajini. Konec meseca, ko so se poveEale aktivnosti JLA v
pripravah na GINO, smo imeli v OSTO Velenje sestanek z vsemi
obveSEevalci naSe pokrajine o njihovih nalogah in aktualnih razmerah.
Februar l991
S kopensko bitko za Kuvajt se je konCala vojna v Perzijskem zalivu,
v Moskvi pa je bil podpisan sporazum o razpadu VarSavskega pakta.
Predsedstvo SFRJ se je v tem mesecu veEkrat sestalo in na eni
izmed sej je dr. Janez DrnovSek napovedal odcepitev Slovenije od
Jugoslavije.
Ne glede na to, da je bila veCina vodilnega kadra v TO v preteklosti
politiCno opredeljena s Clanstvom v ZKS, ni bilo S strani novih politiCnih
struktur nikjer problemov z imenovanji in prerazporeditvami, razen v
Celju, kjer sta dva novonastala obCinska politika zaCela delovati proti
mojemu imenovanju, z oCitki o moji pretekli aktivni druibenopolitiCni
angaiiranosti. S pomoCjo obEinskega uradnika sta iskala novega
kandidata za poveljnika TO, zato sem to vpraSanje prepustil v
reSevanje RSLO, kjer so zadevo po strankarski liniji uredili. Sam pa
sem nato tudi odstopil kot poslanec SkupSEine obCine Celje, kar je
bilo tudi v skladu s kasneje sprejetim zakonskim dolotilom o
nezdruZljivosti obeh funkdij.
Aktivnosti JLA so se zaradi prihoda GlNE povetale, s tem pa tudi
naSa pripravljenost in ukrepi obve3Eevalne dejavnosti. Na PSTO smo
irneli razgovor z vsemi rezervnimi stareSinami enot TO o novi
organiziranosti, obiskal pa nas je tudi natelnik RSTO Janez Slapar.
Sredi februarja srno izvedli vajo ))Kobra 91 K, S katero srno preverjali
organiziranost in pripravljenost poveljstva za delovanje po naCrtu
uporabe. Poleg Stabnih procesov delovanja srno izvrSili tudi premik
na rezervno lokacijo na obrnotje obCine Trbovlje. P ~ T Oki, je na tej
vaji prviC deloval v novi sestavi, je vse naloge opravil zelo dobro.
Poleg vsakodnevnih nalog sern obiskoval tudi obCine, kjer srno se
dogovarjali o novi organiziranosti TO in reSevali razne probleme,
tudi takSne, kot je bil v eni izmed obCin, kjer je skupina poslancev
oCitala vodstvu obtine, da premalo skrbi za ustrezno opremljenost
njihovih enot TO. V obCini Slovenj Gradec pa srno organizirali
otvoritev novih poslovnih prostorov OSTO.
V tem mesecu srno V Celju ustanovili tudi lokostrelsko sekcijo TO in
organizirali teCaj pouCevanja tujega jezika za zaposlene v TO.
Marec 1991
Zaostrijo se odnosi med Srbi in Hrvati in v obCini Pakrc ter v Kninski
krajini pride celo do spopadov. Do nemirov pride tudi v Beogradu,
kjer je proti demonstrantom posredovala policija, JLA pa je na ceste
pripeljala tanke. Predsednik predsedstva SFRJ dr. Boris JoviC odstopi
S funkcije.
Slovenska skupSCina po nekajdnevni razpravi sprejme predlog
proraCuna, zakon o obrambi in zaSCiti ter moratorij o poSiljanju
nabornikov na sluienje vojaSkega roka v JLA. Iz JLA so priCeli
prihajati prvi prestopniki, med katerimi je bil pilot na Migu lztok
Podbregar iz Celja, ki se je i e 4. marca javil na Stabu TO, od koder
srno ga po navodilih iz Ljubljane napotili do Jelka Kacina, ki je bil
odgovoren za kontakte z letalci.
V TO srno mesec marec priCeli Sportno S srnutarskimi tekmovanji v
Gozdu Martuljku in na Crnem vrhu nad Idrijo, kjer srno predstavniki
TO celjske pokrajine zasedli 1. in 2. mesto. PrviC sem se tekmovanja
udeleiil celo jaz in zasedel odliCno 23. (zadnje) rnesto. Sicer pa srno
imeli veliko dela z naCrtov'animpreoblikovanjem 15 obtinskih Stabov
TO v nova obmoCna poveljstva ter formiranjem novih enot. Ob tej
reorganizaciji so se pojavile tudi mnoge dileme, kot na primer v obCini
Radlje ob Dravi, kjer srno se dogovarjali, ali naj spadajo v naSo ali
mariborsko pokrajino, v katerih obEinah naj bodo nova poveljstva,
kako naj bodo sestavljena ipd.
V ponedeljek, 18. marca, smo se na PSTO nenadoma odloEili, da
izvedemo drugi del vaje ))Kobrac<z vsemi OSTO. Mnogi sodelavci v
Stabu, Se zlasti pa v obEinah, so bili preseneCeni, saj je bilo
nenavadno in prviE, da bi vajo priteli izvajati v ponedeljek zveCer.
Toda kljub presenetenju so v vseh sredinah vajo obrambne
pripravljenosti uspeSno izvedli. Naslednji veeer pa smo se vsi
koordinatorji obrambnovarnostih priprav po pokrajinah sestali z
ministrom JanSo in natelnikom RSTO Slaparjem in govorili o izvedbi
naErta ))Nabava<(oz. pripravi ukrepov ob morebitnem prevzemu
objektov in rezervnih enot JLA. V ta namen smo se kasneje v Celju
in na KoroSkem v popolni tajnosti sestali z rezervnimi stareSinami (ki
so bili razporejeni v rezervne partizanske enote JLA) in se dogovorili
o postopkih prehoda pod poveljstvo TO. Vsi so bili nad to nalogo
navduSeni in o teh pripravah ter ukrepih ni zvedel niti KOS (Kontra
obveSEevalna sluiba).
PO ogledu vaje ))Premik '91 (( 23. marca na Dolenjskem se konec
meseca priene intenzivno natrtovanje priprav na morebitno obrambo
slovenskih meja. V dobrih dveh dneh smo morali izdelati naCrt
))Kamen<c,v katerem so bili predvideni vsi postopki v zvezi z
zavzetjem in zavarovanjem zahodne meje in meje S HrvaSko. V ta
namen sem se S skupino najozjih sodelavcev odpeljal v SI. Gradec
, smo dva dni, v Easu velikonoEnih praznikov in brez
in ~ m a r j ekjer
poCitka, naertovali ukrepe TO, policije in organov civilne obrambe
pri zavarovanju slovenskih meja.
April 1991
V tem Casu mineva 50 let, odkar je nemSka soldateska napadla
Jugoslavijo in 11. aprila 1941 vkorakala tudi .v Celje.
Na HrvaSkem se nadaljujejo nemiri in JLA je v pripravljenosti S tanki
na cestah, da prepreEi morebitne mednacionalne spopade. Sestanki
predsednikov republik o rekitvi razmer v SFRJ se brez pomembnejSih
dogovorov nadaljujejo. Zvezna skupSEina je sprejela zakon o vojaSki
obveznosti, po katerem spada naborniSki sistem v pristojnost JLA.
To ponovno zaostri odnose S
Slovenijo, ki je v tem Casu
sprejela tudi svoj zakon o
vojaSki dolinosti, na osnovi
katerega se priCnejo intenzivne
,,,
,.
,,.
priprave po lastnem vojaSkem
"
usposabljanju slovenskih fantov
v dveh uCnih centrih v Sloveniji.
,..,..
V zaCetku meseca smo
,
organizirali slovo od bivSih
sodelavcev na Pokrajinskem
,
,.,.
,"
odboru, ki so v preteklih letih
*
"
uspegno vodili obrambno
usklajevanje med vsemi
dejavniki v celjski pokrajini. To
so bili: Vili Petek, Stane Kuinik,
Janez Oman in Zdenka Drainik.
.
lmeli smo tudi veC sestankov v
Ljubljani in S poveljniki obtinskih
Stabov TO v zvezi z verifikacijo
naCrta ))Kamenc, o nalogah nadaljnje prenove TO po sprejemu
novega zakona ter z reorganizacijo OSTO v pet novih ObmoCnih
poveljstev. Za nove poveljnike TO na posameznih obmoCjih v pokrajini
sem predlagal: Adija Vidmajerja za celjsko obmotje S sedeiem v
ialcu, Matjaia PiSkurja za Zasavje S sedeiem v Trbovljah, Alojza
Grolegerja za konjiSko-kozjansko obmoCje S sedeiem v Slovenskih
Konjicah, Joieta Prislana za savinjsko-SaleSko obmoCje S sedeiem
v Velenju in Viktorja Jeromlja za KoroSko S sedeiem v Slovenj
Gradcu.
W.
S, . , ,
L..,
Cd.trr!.r
41.
I,"".
,A,"".
o "h...-"l
I..
1 1 3 1 ns.
at.
xs,rt~ i n
c~.ea,,oon~- -.osl--+u
R r w b l l k r 51ev*n$le. %I.
030-0,-10171 i i>nr : ' . > . 4 l P Y l
...,rt..,
Ir<titt
IW.
Prld3RICtm
C,,,
R.D"b,I,*,
114.1'
slarml
".LrD<.r,*b
I.
r*.r""0O
,,""..I-"
I.-"L."111r
J'
O D P E O B "
II611OV !H I G W D n V T E n l l M l N N 0P"NI"C
0 USTOMYLIYI
V ritcUPl
I"!
SLWNIJI
N 1 U(ImOI 1" I . ! ~ U d n O < < a l C r % k nolrra
~
l l n s s n u s t a m o r l R.
poLr.)6nsil
( t a b I r l u r l l o r l a l n a oerr-Dn
.~rdnl..
Ce),"
I n na*l.Unjl tcnu
<I*b"
POdr.,,.".
$,..U,,
OblO(",
ob*olnl
stab i r
"no,"
RI.
t u r a l r r l r l n o obra-bo
.oy.,n,u,',"
L.trrryr
I.IeC/
"l.
rd
iirAdL11.
l<llOL"
06.-oln,
Il.ll
X.t.rc.a
Or"*oqr.b."..ei,.
l;. a a u c ;
korl,gr,.ln"
.brm.o
I"
r.rml 3..
0"
er"".
0r.art.
r
I*
r
$*lcu.
C",,*
r-de1.m
n, l , , ,
..,,*,r.
....l
","l","
roro'lm
n.
R3.
ab^ola>l (Irlr
r r I c r l l o r l n l n o ohranno S
4lurehl.klh
I K o o ~ ~ r r l sL. a l r r <.qr Ivnntr ~n Errues ss
' I o l > ( l n slor..n,.ll.
Lonlli,.,
irll,,.r D" CC l,,.
, I
"bl,"
in
rm+-9m
papntnlu~*ln
5.
.?l
JCllal>;
07.
ue-v,iil
I-C-mw
LI'Lo.
rtrli
*ll"("
rruovl,..
tvritnrs.lno
an i r v a d ,
I"
lallo.,,.
sndstwr
~ ~ n ~ ~ l > . n .
I,
OUIIC% I(r.r,,,ll-.
otirootl.
r. no""ln,",rlo
0"
S,",,
8 " . maulnl < t a b r .
I * - t l n r l ~ l n o oh?--bo
L.kr.rr""
*""l2"
lrrlllll r.u,>o,n
,lo
U..I,.,,,*.
7"
O"?C"".
X+<""
v.,,.,,
.,"C"
ot,,""q
zrlll.lr-
I,
Ur..,,q"m
nai,r,r
-l,,
1
I,,
"q,,.b,,<."
slo"+nl ,o.
C*"",,..:
R",,,b3
D..,,,-:
74.$. ,W,
?.
'
n~,,~,<
"
Dr hic
,-
-,r*
POveEmeseCnih pretrganih stikih so se nenadoma najavili na obisk
predstavniki celjske garnizije JLA. PriSla sta komandant podpolkovnik
Poznan in njegov pomotnik za zaledje major PeriE. Ponudila sta
zaCetek aktivnosti v zvezi S prenosom IastniStva skladiSE JLA na
obmoCju PeCovnika. V resnici pa je Slo za preverjanje naSih staliSE
do reSevanja konfliktov in preverjanje naSe pripravljenosti po
osamosvojitvi. Obiskala sta nas tudi Borut Usenik iz RSLO,
odgovoren za varnostno in obveSCevalno delo v TO, ter Silvo Komar,
Sef VIS-a S sedeiem v Mariboru, S katerima smo preverili naSo
pripravljenost in aktivnosti na podroCju varnostno - obveSCevalne
dejavnosti.
V petek, 19. aprila, je JoZe Volfand organiziral okroglo mizo na Dobrni
z gostoma iz JLA, generaloma Kondradom KolSkom in lvom
Tomincem iz komande 5. vojaSkega obmoCja iz Zagreba, o aktualnih
dogodkih v SFRJ in odnosih z JLA. Na tem razgovoru sta delovala
zelo spravno in optimistiCno glede nadaljnjega skupnega bivanja v
novi konfederalni skupni driavi.
Od pomembnejSih dogodkov v tem mesecu naj omenim Se odvzem
mer za izdelavo novih uniform TO, izredno napredovanje v viSje Cine
in republiSko prvenstvo v jadralnem letenju v Slovenj Gradcu, kjer
sem imel zaradi odsotnosti Jelka Kacina pozdravni nagovor. Sicer
pa so zadnji dnevi minili v povetanih pripravah varnostnih ukrepov
za prvomajske praznike.
GroZnje JLA
Prvomajski prazniki so tokrat minili nekoliko drugate, manj slovesno
kot nekoC. Med prazniki smo v glavnem spremljali dogodke na
HrvaSkem, kjer je v veC krajih priSlo do spopadov med HrvaSko in
srbskimi ))teroristic<.V mesecu maju je bil izveden tudi referendum,
na katerem je 94% Hrvatov glasovalo ZA samostojno driavo. V
Beogradu je priSlo do neuspeSnega poizkusa izvolitve Stipeta MesiCa
za novega predsednika SFRJ. V Sloveniji pa se zaostrijo odnosi z
JLA, ki je priCela z intenzivnimi pritiski preko raznih incidentov.
PoveCali so aktivnosti svojih enot na terenu in Stevilo letalskih ter
helikopterskih preletov, obkolili uCni center v Pekrah pri Mariboru,
organizirali ugrabitev poveljnika TO podpolkovnika Vladimirja
MiloSeviCa, na Ptuju streljali na delavca Elektra in ga ranili ter pred
vojaSnico v Mariboru z oklepnim transporterjem do smrti povozili
enega izmed demonstrantov.
ZDA in mnoge evropske driave niso kazale velikega navduSenja
nad osamosvajanjem Slovenije in HrvaSke.
V duhu teh dogodkov so se izvajale tudi poveCane aktivnosti v naSih
poveljstvih in enotah TO.
Maj 1991
Mesec maj srno priCeli z intenzivnim delom pri oblikovanju novih
obmoCnih poveljstev TO in v ta namen imeli veC sestankov po obCinah
in na RSTO, kjer srno usklajevali nove formacije in se dogovarjali o
kadrovskih, materialnih in prostorskih reSitvah. Prejeli srno tudi prve
nove bojne (maskirne) uniforme in novo oblikovane Cine, S katerimi
srno zamenjali dotedanje peterokrake zvezde.
Zaradi zaostrene situacije na HrvaSkem in vedno vetje aktivnosti
JLA v Sloveniji srno tudi mi poveCali naSo dejavnost. Na
))usposabljanje<<srno vpoklicali vedno veCje Stevilo enot TO,
zavarovali objekte posebnega pomena, dopolnili mobilizacijske
dokumente in natrte bojnega delovanja. 13. maja je bila v PoljCah
na Gorenjskem razSirjena seja Predsedstva RS, kjer srno poveljniki
TO porotali o obrambnih pripravah in se dogovorili o morebitnem
delovanju. POtem sestanku pa srno Cez nekaj dni od RSLO prejeli
Se Smernice o ukrepih za pripravljenost, kjer so bile podrobneje
opredeljene naloge vseh dejavnikov obrambno-varnostnega sistema
za uveljavljanje plebiscitnih odloCitev. Na podlagi teh usmeritev srno
i
r
I
NaCelnik RSTO Janez Slapar in komandanfi TO: Viki Krajnc, Vladimir MiloSevi6 in
Peter Zupan, Po@e na Gorenjskem, 13. maj 1991
pristopili Se k intenzivnejsemu usklajevanju ukrepov organizacijskih
priprav, preskrbe, zavarovanja in morebitnega bojnega delovanja. V
ta namen je drlavno vodstvo (poleg i e obstojeCe republiSke
koordinacije, ki je opravljala koordinacijo vseh nalog Staba vrhovnega
poveljstva) 26. maja v vseh pokrajinah ustanovilo Se koordinacijske
podskupine. Ti organi so imeli nalogo usklajevati vse aktivnosti med
policijo, TO in dejavniki civilne obrambe. Za vodjo tega organa v
ZahodnoStajerski pokrajini sem bil imenovan jaz, kot poveljnik TO,
namestnika sta bila Franc Bevc, kot predstavnik milice, in Mladen
Mrmolja, kot koordinator dejavnikov civilne obrambe, pri delu pa so
sodelovali Se predstavniki milice iz Zasavja in s KoroSke ter vodje
upravnih organov za ljudsko obrambo v obCinah.
17. maja general KolSek zahteva od Slovenije, da razpusti oba na
novo ustanovljena uCna centra, ki sta priCela usposabljati prve
slovenske vojake na Igu in v Pekrah. Ker do tega ni priSlo, 23. maja
JLA z oklepniki obkoli uCni center Pekre pri Mariboru in zahteva
izrotitev nabornikov. PriCela so se pogajanja in obCani so se priCeli
zbirati, demonstrirati ter blokirati okrepitve iz vojaSnice. Takoj ko smo
zvedeli, kaj se dogaja v Mariboru in da v uCnem centru nimajo dovolj
Obkolitev 710. Uenega centra TO, Pekre pri Mariboru, 23. maj 1991
40
streliva, srno se na UNZ Celje dogovorili, da Slobodan PetroviC,
delavec celjske postaje milice, naslednji dan obiSCe svojega sina, ki
je v Pekrah sluiil vojaSki rok. Odpeljal se je S sluibenim vozilom
policije, pri Eemer ni imel teiav priti skozi blokade in v uCni center
dostaviti veCjo koliCino potrebnega streliva.
PO teh dogodkih srno Se poveeali intenzivnost naSih obrambnih
priprav in aktivnosti. IzvrSili srno mobilizacijo nekaterih enot S 1277
teritorialci, zavarovali pomembne objekte po obCinah ter vse
oddajnike v pokrajini, z upravnimi organi srno se dogovorili o
delovanju civilne obrambe pri organiziranju blokad na cestah in na
IetaliSCih, o oblikovanju materialnih rezerv, izkljuCitvi infrastrukture
vojaSkim objektom, o obveSCanju javnosti ipd.
Od vseh aktivnostih naj Se posebej izpostavim naslednje:
o lzdelali srno naCrt ))Jezero<<,ki je pomenil organiziranje in
delovanje sprejemnih centrov za prebegle vojaSke obveznike in
druge iz JLA. V pokrajini srno organizirali Stiri takSne centre; v
Celju (zapori), v domu borcev na Dobrovljah, v opuSCeni OS v
vasi Tirna v Zasavju in na postaji milice v Slovenj Gradcu. Svojo
pravo vlogo pa so odigrali v Casu tik pred samo vojno in med njo.
0
Konec maja srno pri obmoEnih poveljstvih S pomoEjo upravnih
organov v obCinah v nekaj dneh formirali nove enote za posebne
namene, velikosti odreda ali Cete. V te enote srno razporejali
mlajSe rezerviste, ki so Sele pred kratkim priSli S sluienja
vojaSkega roka ali pa so i e bili razporejeni v vojne enote JLA.
Opreme in oboroiitve i a l za vse Se nismo imeli dovolj, zato so
bili nekateri kar v svojih civilnih oblekah.
o Od RSTO srno prejeli ukaz, da se enote, ki so na usposabljanju,
premaknejo v rajone blizu d r i a v n e meje oz. v b l i i i n o
pomembnejSih mejnih straiarnic JLA. To je bilo delno izvajanje
naCrta ))Kamen<<in 28. maja zveCer srno izdali ukaz o premiku
enot TO na vnaprej doloCena obmoCja, predvsem na KoroSkem
in na obmoCje SolCave.
o Pripadniki enot TO so na usposabljanju zaCeli samoiniciativno
snemati peterokrake
S
svojih kap z zahtevo, da Cimprej
dobijo nove oznake' TO, ki so se v tem Easu i e priEele uvajati
v enote. In v naslednjih dneh, ko smo jih res dobili, so jih vsi S
ponosom takoj pripeli na kape.
o Milica se je v tem obdobju angaiirala glede zavarovanja vseh
pobeglih slovenskih vojakov iz JLA, prevoza oroija in streliva v
obkoljeni uEni center v Pekrah, sodelovanja v koordinacijski
podskupini in organiziranja operativnega Staba na UNZza potrebe
koordinacije, reorganizirali so posebno enoto milice (PEM),
pripravljali usposabljanje in izdelali naErte za zavarovanje junijske
proglasitve samostojnosti.
In Se en dogodek, ki se je k sreCi dobro kontal. V soboto, 25. maja,
sta taSEa in tast praznovala 50-letnico poroke in okoli hiSe se je
zbralo veliko sorodnikov in znancev. Te dni sem zaradi mnogih
aktivnosti domov prihajal bolj poredkoma in Ce i e , potem v spremstvu
vojaSke policije TO in le za kakSno uro. Tako je bilo tudi to soboto, ko
sem priSel pozdravit sorodnike in goste. Nekdo od sosedov je videl
veliko ljudi pred hiso in Se vojaSko policijo ter je, pod vtisom ugrabitve
MiloSeviCa prejSnji dan V Mariboru, takoj telefoniral na policijo in
povedal, da se pred hiso poveljnika Krajnca zbira mnoZica Ijudi, da
prepreEi njegovo morebitno ugrabitev. V tem Casu sem prispel nazaj
na Stab in na PSTO so se i e pripravljali na intervencijo. Prav
zaCudeno so me gledali in eden od sodelavcev je dejal: ))Ali te niso
ugrabili? cc
V prieakovanju osamosvojitve
Zaostrovanje odnosov v Jugoslaviji se v juniju nadaljuje. Tujina
podpira politiko reform predsednika ZIS Anteja MarkoviCa, ki obiSEe
tudi Slovenijo. POdogodkih v Mariboru v maju je nastopilo navidezno
mirovanje JLA, nadaljevali pa so se politiCni pritiski zveznih organov
za spoStovanje vseh zveznih predpisov, Se zlasti S podroCja obrambe.
V Sloveniji prihaja zaradi obEasnih prepirov med politiki v skupSEini
do vtisa, da Se nismo na vseh podrotjih dovolj pripravljeni za
osamosvojitev. Vsi ti prepiri, dvomi, strankarska preraeunavanja,
pritiski tujine ipd. so negativno vplivali tudi na bojno moralo enot TO,
ki so bile v tem Easu na usposabljanju in v pripravljenosti za morebitno
delovanje. V drugi polovici junija je v Slovenijo prispela veEja koliEina
vojaSkih komunikacijskih sredstev ter veEja koliEina oroija in streliva'
za potrebe novo oblikovanih enot TO. Konec junija je SkupSEina RS
polemiEno razpravljala o novih driavnih simbolih in jih nato kljub
mnogim pomislekom sprejela. 25. junija je sprejela Se vrsto potrebnih
osamosvojitvenih aktov, naslednji dan, 26. junija, pa je bila razglaSena
samostojnost.
In kako smo mesec junij, Eas priEakovanj osamosvojitve, doiivljali v
Pokrajinskem Stabu TO v ZahodnoStajerski pokrajini?
Junij l991
To je bil Eas intenzivnih obrambnih in varnostnih priprav na
pritakovana nasprotovanja osamosvojitvi, usklajevanja med organi
civilne obrambe, milice in Teritorialne obrambe ter usposabljanja
veEjega Stevila enot TO, ki so bile istotasno tudi v bojni pripravljenosti
po vsej pokrajini.
Sklicanih je bilo v e t sestankov na RSTO, pri sekretarju za L 0 in
republiSki koordinaciji v zvezi S pripravami na osamosvojitev in
morebitni oborozeni odpor. Tako smo na sestankih najveEpozornosti
namenili razliEnim nalogam organiziranosti enot TO, formiranju,
opremljanju in usposabljanju novo oblikovanih enot, sodelovanju z
organi civilne obrambe pri izvajanju ukrepov oskrbe, oviranja
komunikacij, delovanju infrastrukturnih sistemov (IetaliSEa, ieleznica,
postal elektro, vodovod in zdravstvo). Dogovarjali srno se o postopkih
glede sprejema slovenskih vojakov in oficirjev ob njihovem prestopu
v TO preko zbirnih centrov, o naErtovanih ukrepih zavarovanja
pomembnih objektov in drZavne meje ter o naEinu delovanja in
medsebojnega komuniciranja med organi pokrajine in z republiSkim
vodstvom. Predstavniki RSLO in RSTO pa so nas seznanjali tudi z
aktualnimi politiEnimi dogodki pri urejanju odnosov med Slovenijo in
SFRJ, o staliSEih tujine in naSih prizadevanjih na diplomatskem
podrotju ter dogovarjanj; S sosednjo republiko HrvaSko.
V pokrajinskem Stabu TO smo v juniju vsakodnevno pripravljali
poroCila o izvajanju nalog in jih poSiljali v Ljubljano na RSTO. V prvih
dneh junija srno poroCali o usposabljanju enot TO na terenu (331
teritorialcev), o aktivnostih JLA, o zavarovanju pomembnejSih
objektov, o nekaterih izrednih razmerah v enotah (nesreCe pri
CiSCenju,pretep, pijantevanje. ..), o formiranju novih enot za posebne
namene (EPN) ter drugih nalogah. Ob tem naj omenim tudi nekaj
pomembnih akcij: Ceto TO obCine i a l e c srno Cez n o t premestili na
obmoCje Zasavja za zavarovanje ielezniSke proge; skladiSCni delavci
so uspeli kljub strogim ukrepom iz skladiSC JLA pripeljati tri kamione
intendantske opreme; ugotavljali srno StevilCno stanje na karavlah s
pomoCjo kontrole evidenc prodaje kruha po pekarnah na KoroSkem
in ugotovili, da je bilo pred vojno na 138 km naSe meje z Avstrijo na
15 karavlah 458 vojakov JLA. V tem Easu srno 127. juriSni odred
TO Velenja prestavili v Nazarje in del v rajon Radmirje - Okonina, na
KoroSkem pa smo del 62. odreda TO prestavili iz kraja usposabljanja
na obmoCje Breznica in del na obmoeje Koprivna. Torej bliie mejnim
obmoCjem.
Sredi junija srno analizirali dotedanje usposabljanje in ugotovili, da
je bila udeleiba na vajah 96,2 % in da ni bilo veCjih problemov, razen
pomanjkanja opreme, Se zlasti novih uniform in novih oznak. Oznake
TO (kokarde) srno kasneje z velikim prizadevanjemdelavcev podjetja
Aurea tudi dobili in vsi so jih z veseljem takoj pripeli na svoje Se
SMB-uniforme. Tudi Cine srno sneli z ramen in jih nosili na levem
prsnem iepu, dokler nismo dobili novih slovenskih z lipovimi listi. V
svojem dnevnem poroEilu sem odloCno protestiral, da srno za veC
tisoC teritorialcev doslej prejeli le 200 novih maskirnih uniform TO.
Protest je zalegel, saj srno i e Eez nekaj dni prejeli poSiljko 610
kompletov.
Od republiSkih organov srno dobili veC ukazov in navodil za
pripravljenost. Tako je priSlo navodilo za vraEilo opreme vseh vojaSkih
obveznikov, ki niso razporejeni v vojne enote JLA, ter navodilo o
sprejemu vojakov, gojencev, aktivnih oficirjev in civilnih oseb iz JLA
preko zbirnih centrov, ki srno jih i e organizirali in so bili v pripravljenosti
za sprejem. Na usposabljanju je bilo stalno skoraj 400 teritorialcev,
v drugi polovici meseca pa i e 1055 in med njimi so bili tudi aviooddelki TO na IetaliSCu v ~ e l j u
in Slovenj Gradcu. Tudi priprave za
formiranje enot za posebne namene so se zakljueile in vpoklicali
srno jih na 7- dnevne vojaSke vaje, Ceprav vse opreme in oboroiitve
A. RaSeta: "Dajte no mir!
Nobenega
napada
na
Slovenijo ne bo. " lnten/ju, Novi
tednik, 1991
za njih Se nismo dobili. TeZko pritakovano novo oroZje (800 kosov)
srno prejeli Sele zadnje dni usposabljanja.
Sredi junija srno poveCali tudi aktivnosti pokrajinske koordinacijske
podskupine in kot njen vodja sem se udeleZil veE sestankov v
Ljubljani, kjer srno ocenjevali varnostne in obrambne razmere v
drfavi, usklajevali aktivnosti v zvezi z zavarovanjem zahodnih meja
in drugih pomembnih institucij za delovanje driave ter druge ukrepe
ob dnevu razglasitve samostojnosti oz. dnevu D. Na pokrajinskem
nivoju sem nato vse naloge uskladil med TO, policijo in organi civilne
obrambe, uvedli pa srno tudi operativno skupino S stalnim deZurstvom
na sedeZu PSTO v prostorih UNZ Celje.
V tem Casu so tudi pripadniki JLA na naSem obmoCju poveeali svoje
aktivnosti. PoveCali so se prevozi na relaciji med Celjem in Rimskimi
Toplicami, v smeri proti Mariboru in Dravogradu. PoveCala se je tudi
obveSCevalna dejavnost, Se zlasti v blilini okolij, kjer srno izvajali
vojaSke vaje TO.
V ponedeljek, 24. junija srno l e ob 4.uri zjutraj priCeli z mobilizacijo
veC enot TO po vsej pokrajini od KoroSke, celjske regije do Zasavja.
Ta dan srno v popoldanskih urah izvedli tudi razgovore z rezervnimi
oficirji enot JLA, ki jih je Predsedstvo RS S posebno odredbo
preimenovalo v rezervne enote TO. Na Celjskem sva to nalogo
opravila skupaj z majorjem Vilijem Skrtom v prostorih poklicne
gasilske brigade ob DeCkovi cesti. Naslednji dan sem izdal ukaz Se
o aktiviranju nekaterih enot, tako da so bile mobilizirane vse
najpomembnejSe enote za zavarovanje objektov, za obrambno
delovanje in delovanje na mejnem obmotju, kamor srno kasneje v
bliiino karavl napotili predvsem enote S KoroSke in iz Velenja. Glede
na pomembnost natrtovanih aktivnosti v zvezi z driavno mejo z
Avstrijo sem na obmoCno poveljstvo TO v Slovenj Gradec poslal v
pomoC in za koordinacijo svojega sodelavca iz PSTO kapetana
Bojana Hvalca in rezervista Zvoneta UtroSo, ki sta kasneje spremljala
in pomagala usklajevati aktivnosti na KoroSkem.
V teh dneh srno torej imeli aktiviranih 3579 teritorialcev, z zelo dobrim
odzivom iz veCine obCin, le udeleiba iz veCjih urbanih srediSE je bila
nekoliko slabSa (85,2%). Enote srno imeli razdeljene po namenu; za
varovanje objektov, za delovanje na d r i a v n i meji, oviranje
komunikacij, globinsko zavarovanje in enote za intervencijo. PO
odloCitvi vodij republiSke koordinacijske skupine srno od naCelnika
RSTO Janeza Slaparja prejeli pripravljalni Ukaz o zavarovanju meje
ter prevzemu mejnih prehodov in carinskih objektov. Na osnovi naSih,
i e spomladi pripravljenih naCrtov, srno takoj izdali ukaz, v katerem
smo precizirali uporabo in naloge enot TO v neposredni bliiini mejnih
prehodov PavliCevo sedlo, Razdelj, Vie, LibeliCe, Holmec in Reht, ki
so bili za povezave z zahodnim svetom za vodstvo driave Se kako
pomembni. V tem ukazu srno med drugim zapisali ))Ukrepe izvrSite
brez uporabe sile. V primeru fizienega odpora delavcev na objektih,
represivne ukrepe izvrSijo organi za notranje zadeve. 0 morebitni
bojni uporabi enot TO bo odloC;alo Predsedstvo RS((.
V sredo, 26. junija, srno spremljali delovanje enot TO na mejnem
obmotju, pri zavarovanju objektov in na usposabljanju. Pripravili srno
tudi poroCila o borbeni pripravljenosti TO v pokrajini za republiSko
vodstvo. Komandant TO Velenja se je dogovoril o prevzemu carinske
izpostave v Velenju, sodelavec na PSTO Ludvik Onuk je spremljal
delo zbirnih centrov, Tomai RadoSeviC je bil poslan v pomoE in na
delo v obmoCno poveljstvo TO Slovenske Konjice, kjer so se
pripravljali na naloge zaiarovanja meje z republiko HrvaSko. Iz
Ljubljane je prispel odposlanec sekretarja za L 0 Marjan Fekonja, ki
nam je izdal ustno dovoljenje za izvedbo nenasilne blokade vojagnice
.I
-
ITIIYLOIIIYIII
~ O P J ~ ~ O C ~ A B R ~ A
SAVEZNI SEKREThRIJAT ZA U N U T R A S N J E POSLOVE
'ChBE3HU CEKPETAPMJAT 3A YHYTPAWbE nOCnOBE
Z V E Z N I S E K R E T A R I A T ZA N O T R A N J E Z A D E V E
COJYBEH CEKPETAPMJAT 3 A BHATPEUIHM PAKOTM
Na o s n o v ! ~ taSke 4 . O d l u k e a neposrednorr o b e z b e d j i v a n j u ii~ ! - i z v d n j 3s d v ~ z ! l ! h p r o p l s a U p r e l a z e r l j u d r i a r n e g r a n l i e n h
:crl:.at-1;:
P e c u h l i k c S l o v e n i j e , u s v o j e n e na s e d n l c i S d l j ~ ~ i i ol:.'r:109
g
:.?L;
01: 2 5 .
j l j n a 1991. g o d i n e , donosirn
R E i i L r E
3 i!EPOZFtD>lO,'l PREUZ!MAiI,lU POSLCVA IC:IT4'i.?E 'I:fl!;r':.!:
# A GRANICIICK 29EIA:ti ;Pf'i/kI.JE
Radl obezhedJ;rdnjr.
Idv,,~
:.l
i
74, 56,b3
..,di
1
it.e;ar;ju
53,'15j
cbc:src!jlvc,:ja
,(l,l;,!,ljJ
;qpdJul:rzdncg
!
,,,,slave neii,~j,.~ana
gr,:nl,-e
I;?.ridvdn,;a
p r o p l r a d o ! i i r c ~ ~ i11.: h os!;ovl:
7;vriavar;J:
ml?djun:.raCilli
sao3rd::;d
Ce p r e u z e i l o 3 a v i . a n j c
". .
o:iave:.,
:..L::li.
2.-,
;,,
S$: r c l d l ' i . : i u
41.-
i 1 5 - SFFJ",
?.c:
i s l c t : ~ d ~ ~ ' . ;;I.?!-c
Su:r:*!3'
LLi':lI;C
l e k o r o o ;:rel3iel:u
g r e n ~ c l o n2 a j r s u ( " 5 i u z S . - l :
o v i a s c e n l rddn;ci
qrar:irr,,
--<:,l.
U
P:<:!';!
l
:::
~ i i s : u : . n6~1:;rcl-
1
2:.
bl-.
... :
l
ntintldllo!:
l,!.<! 2
<, -
g r ~ :2,.L'
p?iL-:fi,,
.
n d g r a n i i n o r n p r e l a z u ?-:i.:'~.r.
ioi.iandl r g r d n i i ' l o g p r e l a z a cc3 u ~ i e c o s r c d r c r r o r q d n ~
rovd-
nil
1
Obl2;kiti
l22ll;U
17Yl.SdVdll
,J
i d d d i j k d ~ t ~ ; ~ . d j ~ nClrl~.l
l h , I ~ ~ . : ~ ~ :C~i -. -
' . . ~ ! - i t i nc~?oil'iull.! s a r - a d n l u i a i r . + n ~ e n i oj *~; d i n l c d l n a ;'.A.
Ovo r e i e n j e s t u 3 1 na sndgu danon d a n o % e l l j a .
a,.
.>
.
224j
:c. JU~,I I S S l . $ & ! r e
3icgrad
Dostavljeno:
.-._
.
.,
JLA ob Mariborski cesti v Celju. Na seji koordinacijske podskupine
smo takoj uskladili i e prej naCrtovane ukrepe S policijo in upravnim
organom za L 0 obtine Celje, ki je kasneje uspeSno angaiiral podjetje
PrevozniStvo, da so S svojimi tovornjaki to blokado tudi pripravili.
ZveEer sem se odpeljal v Ljubljano na proslavo ob sveCani razglasitvi
samostojnosti nove driave Slovenije.
Vojna za Slovenijo
Kmalu po zakljutku proslave v Ljubljani, ko smo se Se zadriali v
sproSEenem vzduSju ob proglasitvi samostojnosti, smo dobili od
predstavnikov republiSke koordinacijske skupine namig, da JLA
vendarle nekaj pripravlja. Od nekaterih, i e kar vidno zaskrbljenih,
nismo toEno izvedeli, za kaj gre, zato smo mnogi poveljniki PSTO
kar kmalu odSli iz Ljubljane v svoje Stabe. V nadaljevanju bom opisal,
kako sern doiivljal te dni vojne za Slovenijo kot poveljnik TO in vodja
koordinacijske skupine za ZahodnoStajersko pokrajino.
l.dan - Eetrtek, 27. junij
V Celje sern prispel okoli polnoCi in deiurni Peter Mlakar me je
seznanil S situacijo v pokrajini. Bila je brez posebnosti. Pregledal
sern Se nekaj pisnih poroCil in nato odSel spat na poljsko posteljo, ki
sern jo imel v kotu pisarne. Okoli 3. ure zjutraj me deiurni prebudi in
seznani S sporoCilom iz Ljubljane, da je JLA napadla Slovenijo.
Takoj sern ukazal aktivirati operativno skupino PSTO, ki so jo
sestavljali: Semrov, Einfalt, Hvalc, Skorjanc, Onuk, Skrt in Mlakar.
Ta je pripravila nekaj pripravljalnih ukazov za izvajanje naCrtov
delovanja TO in mobilizacijo novih enot. Sklical sern tudi sestanek
oijega vodstva pokrajinske koordinacije S predstavniki policije in
civilne obrambe. Koordinacijska skupina se je sestala ob 5.uri. Takrat
smo na hitro pregledali naErte delovanja in dopolnili nekatere naloge
ter se dogovorili za poveEano zavarovanje pomembnih objektov in
tudi SirSe okolice naSega poveljstva, za blokado vojaSnice v Celju in
Bukovju ter drugih objektov Jugoslovanske armade (JA), postavitev
ovir na pomembnih cestnih komunikacijah, povetano obveSCevalno
dejavnost ter policijsko ojaEitev na kontrolni toEki Dobovec na meji S
HrvaSko.
KOse je priCelo daniti, je v Stabu i e brenEalo kot v Cebelnjaku. Zvonili
so telefoni, pisali so se ukazi, sprejemala obveSCevalna sporoCila in
vsi so vedeli, kaj je njihova naloga. Bili smo res uigran tim.
Za usklajevanje z republiskimi organi vedno ni bilo Casa pisno poSiljati
poroCil, navodil in ukazov. VeEinoma smo kontaktirali preko >)rdeCega
telefonac in sprejemali ustne ukaze. In takole je izgledala povezava
med poveljnikom PSTO in republiSkim Stabom oz. koordinacijsko
skupino:
+ ob 7.15 dobil od RKS sporoCilo, da se takoj prepove vsa dobava
oskrbe JA, za kar so kasneje poskrbeli organi civilne obrambe;
+ ob 7.25 Koprivnikar sporoCi, da namerava JA zasesti vse mejne
prehode in da je potrebno postaviti blokade na pomembnejSih
cestnih odsekih in Ce bi jih JA hotela odstraniti, da jih branimo z
oroijem;
+ ob 7.50 od RKS sprejeli sporoCilo, da bo v Zidanem Mostu priSlo
do odklopa dveh vagonov oboroienih vojakov JA, in takoj smo
angaiirali posebno enoto milice (PEM) in enoto TO z obmotja
Zasavja;
+ ob 8.30 kliCe V e r e i in sporoCi, da imam kot poveljnik TO
pooblastilo, da po svoji presoji mobiliziram enote TO za izvajanje
nalog;
+ ob 8.40 ponovno klite Verei in sporoei, da je Predsedstvo RS
sprejelo odredbo o uporabi enot TO za prepretevanje odvoza
materialno - tehniEnih sredstev iz Slovenije, za blokado
infrastrukturnih objektov in komunikacij ter oviranje za katerih
koli premikov JA;
+ ob 8.50 kliCe Kuzma, da so enote JA namenjene proti mejnim
prehodom in da jim moramo to namero z enotami TO prepreCiti
tudi z uporabo oroija;
+ ob 9.00 sestanek S komandantom 2. bat. TO iz i a l c a o
zavarovanju SirSega okolja objekta UNZ Celje, kjer sta ves vojni
Cas delovala tudi naS P S T O in koordinacijska skupina
Za hodnogtajerske pokrajine;
+ ob 9.30 sestanek z vsemi komandanti obmoCnih Stabov TO, kjer
sem jim izdal nekaj nalog in ukazov za delovanje ter uporabo
enot glede na situacijo in naCrtovane aktivnosti;
+ ob 10.10 kliCe SoStariC iz republiSke koordinacije in pove, da naj
vse cestne blokade izven naselij tudi miniramo.
Takole je izgledal naS sleherni 24 - urni delovni dan, ves Cas vojne in
Se kasneje.
Iz Ljubljane smo prejeli S kurirsko sluibo v e t pisnih dokumentov, Ze
omenjeno odredbo Predsedstva driave, ukaz republiSke koordinacije
o uporabi oroija ter v e t ukazov naCelnika RSTO o postavitvl blokad,
I'REDSTr).flVO
REPL!!JKI- SLOVEtillT:
T..lubl j r n a .
27 -6.1991
V 3 E H STIREJIEAHIR PRTPADAIKOH JUCOSLOVAHSKF ARKADE
J A V l i I POZIV
V o j a ~ k iv r h
je dancn
v jutranjih
u r n b zaEc1
!zcaJcti
obmoZju R e p u b l l k e S l o v c n i j c b o j n c a k t l v n o s t l ,
aognae o c e 3 l l i
ne o k u p n c i j c
1.
l c kot
neposrcdno
Jlepublikc
k3
e e r c s i j o lr p o n k u s
zakona
nornoatojnosti
jc
traj-
SlovcnZjc.
P r e d c r d n t v o R e p u b l i k c S l o v c n i j e z c t n nn p o d l a z l
uetnvncen
na
jih
14.;lrna
za 1 r v c C b o t e m c l ~ n cu c t n v n c i l . 3 ' i F n e c
2 e p c h l l k c S l o v c n i j e i n neodv:enonti
Like S l o v e n l j c
(Ur.l.RS.
5t.
1/91)
odpoklicuJc
Repub-
vse
a k c i v n e s t a r c t f n e . i n c f v i l n c o a e b c i z R c p ~ b l i k cS l o v r n f j r ~
k i no v
s l u f b i r J u g o ~ l o v a n n k La r m h d i .
R e p u b l i k a S1ovcci:a
J L o b o ~ a g J t g v l l nz s t e s e n c n t e t u o n c Ln s o c i n l n c p r o v ! c e
v
2.
sklndl;
z
zhkonom.
~ r c d e e b n t v cR e p u b l i k e S l o v c n i j e p o z i v a v n c a t n r e 6 i o e
vojakc,
k l so. na aluicnju
nrmadi,
t c r da
d a nc s o d c l u j c j o v a & r c c l j i na- R c p u b l l k o S l o v c n : ? o
z a p u a t i j o cnotc Juganlovanske%rmade-
R c p u b l % k c S l o v e n l j e p r i ~ a k u ~ ed, a a t a r e ' i i n ;
driavljanl
IevnnJu
Predscdotvo
i n vojnki,
d r u g i h rcpuhlik n e b o d o n o d e 1 o v a l . i
uktzov.
ki
2
HepublLkc S l o v c n i J c .
j i m
ic
vojaiikcgn rokn v Ju,qoslovanski
prl izvr-
vojaZko a i l o ogroisjo ouvcrcnost
Prclocdstvo Rcpublike Slovcnijc
f o l v n a s t a l i h r a z m c r e l ~n c b o m o g l o z a ~ o i o v i t i
varnaoti
n a obmoEju n e p u b l l k e S l o v e n i j e k a r
velja
vujake nahornlke,
m
k~
ze p o n c b c J
o o n o s l u t c ~ j uv o j n r i l e ~ a
roka.
PRRDSGDSTVO R E P U B L I K E S L O V E X l J E
angaiiranju enot na mejnih prehodih, uporabi oroija in streljanju na
helikopterje, zavzetju karavl in poveEanem zavarovanju obmoCij na
meji S HrvaSko. Prejeli smo tudi javni poziv vodstva driave, namenjen
vsem slovenskim staresinam in pripadnikom JA, ki jih na podlagi 14.
Clena ustavnega zakona o samostojnosti poziva, da ne sodelujejo v