Znanje in inovativnost na ekoloških kmetijah – podlaga za uspešnost pri delu in pri koriščenju evropskih sredstev 3. EKO posvet na Sejmu Agra„Kaj prinašajo novosti ekološkemu pridelovalcu?“ Red. prof dr. Martina BAVEC Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Katedra za ekološko kmetovanje, poljščine, vrtnine in okrasne rastline Gornja Radgona, 24.8.2015, Vsebina • • • • • • Inovacije Inovativnost ekoloških kmetov SKP in PRP 2020 Znanje Prenos znanja – novi koncepti EIP • Investicijske potrebe ekoloških kmetij • Manjše kmetije – več inovativnosti za večjo dodano vrednost • Zaključek Kaj je inovacija? Inovacija je pogosto definirana kot nova ideja, ki se izkaže kot uspešna v praksi. Nova ideja je lahko nov proizvod, praksa, storitev, proizvodni proces ali nov način organiziranja stvari itd. Nova ideja lahko postane inovacija šele s splošno uporabo oz. ko izkaže svojo uporabnost v praksi. Na splošno uporabo neke inovacije vpliva več dejavnikov: tržne priložnosti, stroškovna učinkovitost, pripravljenost sektorja, da jo aplicira, predstavitev inovacije in percepcija le-te itd. Ekološki kmetje – najbolj inovativen del slovenskega kmetijstva? - Samostojno iščejo nova znanja, - Nadgrajujejo tradicionalna znanja in izkušnje prednikov z novimi tehnologijami, - Razvijajo inovativne tehnološke rešitve, - Preskušajo nove alternativne vrste kmetijskih rastlin (amarant, kamut, aronija, goji jagode,…) - Razvijajo nove izdelke in jih uspešno tržijo, - Razvijajo nove inovativne koncepte trženja (CSA, zabojčki,…) - Imajo večjo povprečno stopnjo izobrazbe. - Več registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijo kot konvencionalne kmetije. Gorilnik za termično uničevanje plevelov Sesalec za koloradskega hrošča – Ekološka kmetija Kozinc, Čirče pri Kranju Uporaba mrežastih prekrivk proti škodljivcem Inovativni izdelki iz ekoloških žit Neposredna prodaja na ekološki tržnici tudi sveže spakirano meso (ekološka jagnjetina)! Novi inovativni koncepti … Ekološko kmetijstvo se pojavlja v okviru drugih pojavnih oblik kot so npr. “civic agriculture” oz. s strani skupnosti podprto kmetijstvo (community supported agriculture - CSA) ali partnersko kmetijstvo, skupnostni vrtovi, urbano kmetijstvo,.. Skupnostni urbani ekološki vrt v Mariboru v tretji sezoni spomladi leta 2014 – od ideje v prakso! Velikost kmetij v Sloveniji • Po podatkih iz Popisa kmetijstva 2010 smo imeli v Sloveniji 74.646 kmetijskih gospodarstev, kar je skoraj 14 % manj kot leta 2010. V vzhodni Slov. je več kot 70 % kmetijskih gospodarstev (52.647), v zah. pa 29 % (21.999). • Vsa kmetijska gospodarstva skupaj so imela 482.650 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in redila 421.553 GVŽ. • Živino je v letu 2010 redilo skoraj 79 % KMG. Povprečno KMG ima v uporabi 6,4 ha KZU in redi 5,6 GVŽ. Izobrazbena struktura in stopnja izobrazbe na področju kmetijstva na kmetijah v RS Splošna izobrazba gospodarjev na kmetiji - 2010 (SURS) 051% 60% 037% 50% 40% 30% 20% 006% 6% 10% 0% Brez ali nepopolna osnovna izobrazba Osnovna izobrazba Nižja ali srednja izobrazba Višja ali visoka izobrazba Kmetijska izobrazba gospodarjev na kmetiji - 2010 (SURS) 65% 70% 60% 50% 27% 40% 30% 07% 20% 10% 01% 00% Samo praktične izkušnje Tečaji iz kmetijstva Srednja ali poklicna izobrazba Višja ali visoka izobrazba Strukturni premiki so pozitivni, a jih bo potrebno okrepiti. Ekološke kmetije v Sloveniji so 2x večje od konvencionalnih! V letu 2013 je bilo v Sloveniji v ekološko kmetijstvo vključenih 3.049 kmetij oz. 4,1% od vseh z 38.665 ha kmetijskih obdelovalnih površin oz. 8,4% od vseh (MKO 2014). • Povprečna velikost ekološke kmetije je podobno kot v večini drugih evropskih državah z 12,7 ha skoraj 2x večja kot je povprečna velikost vseh kmetij v Sloveniji. • Na 2.476 ekoloških kmetijah, ki redijo živali, je skupno 25.355 GVŽ oz. 10,2 GVŽ/kmetijo z živinorejo (2x več). Vizija razvoja na manjši kmetiji EKOLOŠKO KMETIJSTVO + DELOVNO INTENZIVNEJŠE PANOGE: zelišča, zelenjava, jagodičevje, drevesnica,… in/ali NEPOSREDNA PRODAJA (na domu, eko tržnicah, zabojčki, obrati javne prehrane…) PREDELAVA DRUGE DEJAVNOSTI (turizem, izobraževanje, domače obrti, druge storitve – socialne,…) Možne smeri razvoja, če je cilj večji prihodek na kmetiji (osnova majhna do povprečno velika mešana konvencionalna kmetija 6 - 7 ha) POVEČANJE VELIKOSTI KMETIJE? POVEČANJE INTENZIVNOSTI PRIDELAVE (večji pridelki/ha, večja mlečnost,…)? PREDELAVA DIREKTNO TRŽENJE KONVENCIONALNIH PRIDELKOV SPREMEMBA DEJAVNOSTI V NPR. ZELENJAVO, JAGODIČEVJE, ZELIŠČA… DRUGE DEJAVNOSTI NA/IZVEN KMETIJE PREUSMERITEV V EKOLOŠKO KMETIJSTVO + višje prodajne cene 15-50% + dodatne subvencije 3-4.000 EUR/leto PREUSMERITEV V EKOLOŠKO KMETIJSTVO in vsaj še ena sprememba hkrati: + PREDELAVA + NEPOSREDNA PRODAJA + DELOVNO INTENZIVNEJŠE PANOGE + DRUGE DEJAVNOSTI Cilji ANEK 2006 – 2015 in cilji razvoja ekološkega kmetijstva v RS v novem PRP 2020? Število kmetij delež Obseg površin (ha) Delež Vse kmetije popis 2010 74.646 Eko 2014 3.299 Cilji ANEK do 2015 15.000 Cilj PRP do 2020 100 % 4,6 % 15 % 482.650 41.237 96.000 55.000 100% 8,7% 20% 12% Avstrija 2010 16,2 % 20% Analiza ANEKa (MKGP, 1.7.2012) KRITIČNE TOČKE • Povezovanje • Trženje • Znanje • Svetovanje Okoli 60.000 prejemnikov subvencij : 300 svetovalci v JKSS = 1/200 kmetij 3.500 ekoloških kmetov : 200 = 17 svetovalcev za ekološko kmetijstvo, bi bil minimum, če bi KGZS in kmetijska politika resnično podpirala razvoj tega sektorja! Iz poročila: V sklopu »Svetovanje« je v okviru programa dela Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) kot ena izmed nalog tudi svetovanje ekološkim kmetom. V okviru JSKS je za področje ekološkega kmetijstva trenutno zaposlenih 8 svetovalcev, od tega so 3 specialisti za ekološko kmetijstvo. Ekološkim kmetom del razpoložljivega delovnega časa svetujejo tudi specialisti posameznih panog in terenski svetovalci. Še vedno se kaže veliko pomanjkanje usposobljenih svetovalcev in specialistov za ekološko kmetovanje. Prav tako je premalo specializiranih izobraževanj o ekološkem kmetovanju namenjenih svetovalcem (ne le v okviru JSKS). Na terenu se kaže velika potreba po kakovostnem svetovanju oziroma usposobljenih svetovalcih za ekološko kmetovanje tudi izven JSKS. Poleg JSKS so na tem področju svetovanja zelo aktivne tudi druge institucije: NVO, združenja ekoloških kmetov, MKO… http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Ekolosko_kme tijstvo/ANEK_zakljucno_porocilo.pdf Analiza ANEKa (MKGP, 1.7.2012) 5.5. Izobraževanje in Svetovanje • Poiskati sistemsko rešitev za podporo delovanju vseh oblik NVO s poudarkom na izvajanju izobraževanja in svetovanja za področje ekološkega kmetijstva; • Vzpostaviti kakovosten sistem svetovanja in prenosa znanja v ekološkem kmetijstvu: ob ustreznem interesu in organiziranju deležnikov podpreti oblikovanje skupne institucije s koncesijo, ki bi bila namenjena za svetovanje in prenos znanja na področju ekološkega in biodinamičnega kmetovanja; • Močno okrepiti aktivnosti izobraževanja na področju celotne RS, še posebej za vzpodbujanje kmetov za preusmeritev v ekološko kmetovanje; • Spremljanje rezultatov na podlagi povratnih informacij s strani kmetov (povpraševanje, zanimanje za vstop in dejansko št. novih vključenih kmetij); • Izboljšati realizacijo programa KGZS za področje ekološkega kmetijstva: v JSKS dati večji poudarek usposabljanju svetovalcev in specialistov ter prenosu znanja na uporabnike. • JSKS naj pri izvajanju rednih letnih izobraževanj še bolj intenzivno vključuje primere dobrih praks (uspešne eko kmetije). Kje smo v prenosu znanja? Tokovi informiranja Danes Jutri? Raziskovalci Raziskovalec Svetovalci Kmetje Svetovalec Kmet Ali je alociranih v novem PRP dovolj sredstev za plačila na ha za ekološko kmetijstvo do leta 2020? b ? 60,2 mio. EUR 40.000 ha x 300 Eur/ha letno 12 mio. za 6 let 72 mio. 50.000 ha 15 mio. 90 mio. 55.000 ha (12%) 16,5 mio. 99 mio. 100.000 30 mio. (20%) Načrtovana sredstva zadostujejo le za 3 največ 4 leta 180 mio. Resolucija “ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI” Prednostne programske usmeritve za doseganje strateških ciljev na podlagi trajnostnega kmetijstva: I. Zagotavljanje stabilnih proizvodnih in ekonomskih razmer za kmetijstvo. II. Prestrukturiranje in dvig konkurenčnost kmetijstva in povezanih panog. III. Ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč. IV. Učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig in večja prepoznavnost domačih proizvodov. V. Krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine. VI. Socialno vzdržen in skladen razvoj podeželja. VII. Večja vloga znanja in njegov učinkovitejši prenos. Cilji politike razvoja podeželja EU 2014 – 2020 (2. steber) • Cilji politike razvoja podeželja: - konkurenčnost kmetijstva, - trajnostno upravljanje naravnih virov in - uravnotežen ozemeljski razvoj podeželskih območij • Programi razvoja podeželja bodo morali prispevati tudi k horizontalnim ciljem: • spodbujanje inovacij, • okolje, • prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. + obvezna ozelenitev 1. stebra (ZELENA KOMPONENTA) kot predpogoj za neposredna plačila (plačilne pravice) z ukrepi: - raznolikost poljščin, - ohranjanje trajnega travinja, - ekološko pomembna območja. Trajnost v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji? “Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.” je ena od temeljnih definicij trajnostnega razvoja (Brundtland, 1987). okoljski vidiki trajnosti Socialni / družbeni vidiki ekonomski Indikatorji trajnostnega kmetijstva? -Okoljski (uporaba FFS, N, izpiranje ostankov N03 po spravilu, CO2 emisije, % humusa, okoljski odtis, biodiverziteta, erozija…) -Ekonomski (prihodek, ekonomičnost pridelave,…) -Socialni/družbeni (zaposlenost, demografija, vitalnost podeželja, pravično plačilo, kakovost hrane, pesticidi v živilih,…) Okoljski odtis zelja in rdeče pese (Vir: Štraus, S. Potencialni indikatorji trajnosti pridelave hrane na njivah, Doktorska disertacija na UM FKBV, 2012) Grafikon: Povprečni letni okoljski odtis zelja v letih 2009-2011. Grafikon: Povprečni letni okoljski odtis rdeče pese v letih 2009-2011. Različne črke označujejo statistično značilne razlike med obravnavanji (P ≤ 0.05) (Duncanov test mnogoterih primerjav) Vrednotenje pridelkov v kmetijstvu v prihodnje? pridelek ogljični odtis (t/ha ) (kg CO2/t pridelka) oz. oz. pridelek suhe snovi okoljski odtis (t/ha) (globalni ha/t pridelka) vodni odtis (l / t pridelka) Kar 70% vode se porabi v kmetijstvu, ostalo v industriji in za PREDNOSTNE NALOGE UNIJE Ciljev politike razvoja podeželja se ne zasleduje več prek 4 osi ampak prek šest prednostnih nalog Unije: 1. pospeševanje prenosa znanja in inovacij 2. krepitev konkurenčnosti in vitalnosti kmetij 3. spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanje 4. obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih kmetijstva in gozdarstva 5. spodbujanje učinkovite rabe virov in podnebne spremembe 6. spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij tveganj od Prenos znanja in inovacij 20142020 V novi SKP 2014-2020 velik poudarek prenosu znanja! V predlogu EU uredbe za razvoj podeželja velik poudarek krepitvi prenosa znanja in inovacij → tesna navezava na uresničevanje ciljev Strategije Evropa 2020 za pametno, vključujočo in trajnostno rast. Pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih = prva izmed 6 prednostnih nalog politike EU na področju razvoja podeželja. Znotraj te prednostne naloge so 3 ključna področja ukrepanja: Pospeševanje inovacij in baze znanja na podeželju Krepitev povezav med kmetijstvom in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami Krepitev vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja Prenos znanja in inovacij 2014-2020 V okviru II. stebra 2014-2020: Ključni predvsem 3 ukrepi: 1.Prenos znanja in dejavnosti informiranja (15. člen) Podpora za poklicno usposabljanje, strokovna znanja, predstavitvene dejavnosti, dejavnosti informiranja, kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij, obiske kmetij… Vlagatelji: subjekti, ki izvajajo usposabljanja. 2.Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah (16. člen) Pomoč kmetom, lastnikom gozdov, MSP pri uporabi storitev svetovanja; Spodbuda za ustanovitev služb svetovanja, za pomoč pri upravljanju kmetij, nadomeščanje… Spodbuda za usposabljanje svetovalcev. 3.Sodelovanje (36. člen) Velik pomen pripisan pomenu sodelovanja za prenos znanja in inovacij v PRAKSO(grozdi, mreže, operativne skupine Evropskega partnerstva za inovacije - EIP…) Prenos znanja in inovacij 2014-2020 V okviru II. stebra 2014-2020: Sodelovanje (36. člen) – Evropsko inovativno partnerstvo (EIP) • Namen EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti: (a) spodbuja z viri gospodaren, produktiven in podnebju prijazen kmetijski sektor z nizkimi emisijami, ki je odporen na podnebne spremembe, pri čemer upošteva osnovne naravne vire, od katerih je kmetijstvo odvisno; (b) pomaga zagotavljati stalno oskrbo s hrano, krmo in biomateriali, in sicer z že obstoječimi in novimi; (c) izboljšuje postopke za ohranjanje okolja ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihovi blažitvi; (d) vzpostavlja povezave med najnovejšimi spoznanji iz raziskav in najmodernejšo tehnologijo ter kmeti, podjetji in službami za svetovanje. Tesnejša povezava med raziskovalno politiko EU (Horizon 2020) in SKP. Sodelovanje z ekološkimi kmetijami v okviru raziskovalnega dela na FKBV • Podsevki v nasadu špargljev na ekološki kmetiji Radikon leta 2006! • Poskusi v letih 2013 in 2014 na ekološki kmetiji Berden (projekt InterVeg Core Organic 2) – na spletu FKBV je dostopen film o preskušeni tehnologiji! Kaj vse bi lahko sofinanciral nov PRP? Okvirne aktivnosti: • specialno svetovanje kmetom (koncesije tudi izven KGZS, ?sistem čekov, ki jih uveljavi kmet pri razvoju kmetije,…) • spodbujanje usposabljanja svetovalcev • podpora dejavnostim poklicnega usposabljanja in pridobivanju strokovnih znanj • posebno mesto nameniti demonstracijskim centrom za prenos znanja (tudi na zasebnih gospodarstvih) • podpora sistemu »trening trenerjev« Razmislek ob novi SKP… Potrebno preseči v javnosti še vedno pogosto prisotna razmišljanja, da je kmetijsko-živilski sektor tradicionalni »nizko tehnološki« sektor. Utrditi zavest, da slovensko kmetijstvo lahko in mora iskati svojo priložnost v večjem poudarku na znanju. V ta namen poleg dviga usposobljenosti kmetov in delavcev v ŽPI spodbujati povezovanje, koordinacijo med akterji znotraj sistema s ciljem hitrejšega prenosa rezultatov aplikativnih raziskav v prakso in povratnega odziva o potrebah kmetijske prakse do raziskovalcev. Demonstracijske kmetije, centri, nadgradnja obstoječe raziskovalne infrastrukture = vse to bo ključnega pomena. Inovativnosti projektov – kot merilo za izbor. Programsko obdobje 2014-2020 v tem smislu prinaša veliko priložnosti, ki jih ne smemo zamuditi! 6 urno usposabljanje za prejemnike neposrednih plačil za ekološko kmetijstvo (EK in PEK) • Izvajalec Inštitut za trajnostni razvoj Ljubljana in partner UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. • Termini: od 2. polovice septembra do konec novembra 2015. • Del predavanj in usposabljanj tudi ob sobotah in v popoldanskih urah za tiste, ki so zaposleni v drugih dejavnostih • Ekološki kmetije – izvajalci dela predavanj in praktičnih prikazov dobrih praks! Novi razpisi MKGP? • Izdelava preusmeritvenih načrtov za kmetije, ki so v 2015 vstopile v ekološko kmetijstvo • Specialno svetovanje, ki ga morajo koristiti vsi prejemniki neposrednih plačil za EK. • EIP – operativne skupine: predlogi idej so bili posredovani na MKGP poleti 2014? Zaključki • Ekološke kmetije so v povprečju bolj izobraženi, a so prisiljeni iskati nova znanja samostojno! • Ekološke kmetije so inovativnejši del slovenskega kmetijstva. • Kmetije z drugimi viri prihodkov – ne bi smele imeti zadržkov za preusmeritev ob izpolnitvi manjkajočih vrzeli (znanje, odkup,...), • Ekološke kmetije so lahko učne kmetije tudi za druge kmetije, ki se zanimajo za uvajanje trajnostnih principov v kmetijstvu. • Ekološke kmetije so lahko učni poligion za naravoslovne vsebine na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja – od predšolske vzgoje, OŠ, do izvajanja prakse za študente kot je to primer na FKBV! Zakaj je lahko ekološko kmetijstvo prava perspektiva za Slovenijo? socialni Ima manjše izpuste toplogrednih plinov. ekonomski Skrbi za biološko raznovrstnost. Zmanjšuje vsebnost nitratov in pesticidov v podtalnici. Na VVO 1 je ekološko kmetijstvo edina možna kmetijska praksa, ki lahko resnično varuje podtalnico. Najprimernejša oblika kmetijstva tudi za druga zavarovana in občutljiva območja. Visoka notranja kakovost ekoloških živil, ki niso obremenjena z ostanki pesticidov, težkih kovin, GSO,… Večja dodana vrednost Ekološko kmetijstvo prejema višja okoljska plačila. Potrošnja in promet z ekološkimi živili se povečujeta. Pomembne okoljske in družbene storitve ekološkega kmetijstva! okoljski
© Copyright 2024