Znanje in inovativnost na ekoloških kmetijah

Znanje in inovativnost na ekoloških kmetijah –
podlaga za uspešnost pri delu in pri koriščenju
evropskih sredstev
3. EKO posvet na Sejmu Agra„Kaj prinašajo novosti
ekološkemu pridelovalcu?“
Red. prof dr. Martina BAVEC
Univerza v Mariboru
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Katedra za ekološko kmetovanje, poljščine, vrtnine in okrasne rastline
Gornja Radgona, 24.8.2015,
Vsebina
•
•
•
•
•
•
Inovacije
Inovativnost ekoloških kmetov
SKP in PRP 2020
Znanje
Prenos znanja – novi koncepti
EIP
• Investicijske potrebe ekoloških kmetij
• Manjše kmetije – več inovativnosti za večjo dodano vrednost
• Zaključek
Kaj je inovacija?
Inovacija je pogosto definirana kot nova ideja, ki se izkaže kot
uspešna v praksi.
Nova ideja je lahko nov proizvod, praksa, storitev, proizvodni
proces ali nov način organiziranja stvari itd.
Nova ideja lahko postane inovacija šele s splošno uporabo oz. ko
izkaže svojo uporabnost v praksi.
Na splošno uporabo neke inovacije vpliva več dejavnikov: tržne
priložnosti, stroškovna učinkovitost, pripravljenost sektorja, da jo
aplicira, predstavitev inovacije in percepcija le-te itd.
Ekološki kmetje – najbolj inovativen
del slovenskega kmetijstva?
- Samostojno iščejo nova znanja,
- Nadgrajujejo tradicionalna znanja in izkušnje prednikov z
novimi tehnologijami,
- Razvijajo inovativne tehnološke rešitve,
- Preskušajo nove alternativne vrste kmetijskih rastlin
(amarant, kamut, aronija, goji jagode,…)
- Razvijajo nove izdelke in jih uspešno tržijo,
- Razvijajo nove inovativne koncepte trženja (CSA, zabojčki,…)
- Imajo večjo povprečno stopnjo izobrazbe.
- Več registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijo kot
konvencionalne kmetije.
Gorilnik za termično uničevanje
plevelov
Sesalec za koloradskega hrošča –
Ekološka kmetija Kozinc, Čirče pri Kranju
Uporaba mrežastih prekrivk proti
škodljivcem
Inovativni izdelki iz ekoloških žit
Neposredna prodaja na ekološki tržnici tudi sveže spakirano meso (ekološka jagnjetina)!
Novi inovativni koncepti …
Ekološko kmetijstvo se pojavlja v okviru drugih
pojavnih oblik kot so npr. “civic agriculture” oz. s
strani skupnosti podprto kmetijstvo (community
supported agriculture - CSA) ali partnersko
kmetijstvo, skupnostni vrtovi, urbano
kmetijstvo,..
Skupnostni urbani ekološki vrt v Mariboru v tretji
sezoni spomladi leta 2014 – od ideje v prakso!
Velikost kmetij v Sloveniji
• Po podatkih iz Popisa kmetijstva 2010 smo imeli v Sloveniji 74.646 kmetijskih
gospodarstev, kar je skoraj 14 % manj kot leta 2010. V vzhodni Slov. je več kot
70 % kmetijskih gospodarstev (52.647), v zah. pa 29 % (21.999).
• Vsa kmetijska gospodarstva skupaj so imela 482.650 ha kmetijskih zemljišč v
uporabi (KZU) in redila
421.553 GVŽ.
• Živino je v letu 2010
redilo skoraj 79 % KMG.
Povprečno KMG
ima v uporabi 6,4 ha
KZU in redi 5,6 GVŽ.
Izobrazbena struktura in stopnja izobrazbe na področju
kmetijstva na kmetijah v RS
Splošna izobrazba gospodarjev na kmetiji - 2010 (SURS)
051%
60%
037%
50%
40%
30%
20%
006%
6%
10%
0%
Brez ali nepopolna
osnovna izobrazba
Osnovna izobrazba
Nižja ali srednja
izobrazba
Višja ali visoka
izobrazba
Kmetijska izobrazba gospodarjev na kmetiji - 2010 (SURS)
65%
70%
60%
50%
27%
40%
30%
07%
20%
10%
01%
00%
Samo praktične
izkušnje
Tečaji iz kmetijstva
Srednja ali poklicna
izobrazba
Višja ali visoka
izobrazba
Strukturni
premiki so
pozitivni, a
jih bo
potrebno
okrepiti.
Ekološke kmetije v Sloveniji so 2x
večje od konvencionalnih!
V letu 2013 je bilo v
Sloveniji v ekološko
kmetijstvo vključenih
3.049 kmetij oz. 4,1% od
vseh z 38.665 ha
kmetijskih obdelovalnih
površin oz. 8,4% od vseh
(MKO 2014).
• Povprečna velikost
ekološke kmetije je
podobno kot v večini
drugih evropskih državah
z 12,7 ha skoraj 2x večja
kot je povprečna velikost
vseh kmetij v Sloveniji.
• Na 2.476 ekoloških
kmetijah, ki redijo živali,
je skupno 25.355 GVŽ oz.
10,2 GVŽ/kmetijo z
živinorejo (2x več).
Vizija razvoja na manjši kmetiji
EKOLOŠKO KMETIJSTVO + DELOVNO
INTENZIVNEJŠE PANOGE: zelišča, zelenjava,
jagodičevje, drevesnica,…
in/ali
NEPOSREDNA PRODAJA (na domu, eko tržnicah,
zabojčki, obrati javne prehrane…)
PREDELAVA
DRUGE DEJAVNOSTI (turizem, izobraževanje,
domače obrti, druge storitve – socialne,…)
Možne smeri razvoja, če je cilj večji
prihodek na kmetiji (osnova majhna do povprečno
velika mešana konvencionalna kmetija 6 - 7 ha)
POVEČANJE VELIKOSTI KMETIJE?
POVEČANJE INTENZIVNOSTI
PRIDELAVE (večji pridelki/ha, večja
mlečnost,…)?
PREDELAVA
DIREKTNO TRŽENJE KONVENCIONALNIH
PRIDELKOV
SPREMEMBA DEJAVNOSTI V NPR.
ZELENJAVO, JAGODIČEVJE, ZELIŠČA…
DRUGE DEJAVNOSTI NA/IZVEN KMETIJE
PREUSMERITEV V EKOLOŠKO
KMETIJSTVO
+ višje prodajne cene 15-50%
+ dodatne subvencije 3-4.000 EUR/leto
PREUSMERITEV V EKOLOŠKO
KMETIJSTVO
in vsaj še ena sprememba hkrati:
+ PREDELAVA
+ NEPOSREDNA PRODAJA
+ DELOVNO INTENZIVNEJŠE PANOGE
+ DRUGE DEJAVNOSTI
Cilji ANEK 2006 – 2015 in cilji razvoja
ekološkega kmetijstva v RS v novem PRP 2020?
Število
kmetij
delež
Obseg
površin
(ha)
Delež
Vse
kmetije
popis 2010
74.646
Eko
2014
3.299
Cilji
ANEK do
2015
15.000
Cilj PRP
do 2020
100 %
4,6 %
15 %
482.650
41.237
96.000
55.000
100%
8,7%
20%
12%
Avstrija
2010
16,2 %
20%
Analiza ANEKa (MKGP, 1.7.2012)
KRITIČNE TOČKE
• Povezovanje
• Trženje
• Znanje
• Svetovanje
Okoli 60.000 prejemnikov subvencij : 300 svetovalci v JKSS = 1/200
kmetij
3.500 ekoloških kmetov : 200 = 17 svetovalcev za ekološko kmetijstvo,
bi bil minimum, če bi KGZS in kmetijska politika resnično podpirala
razvoj tega sektorja!
Iz poročila: V sklopu »Svetovanje« je v okviru programa dela Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) kot
ena izmed nalog tudi svetovanje ekološkim kmetom. V okviru JSKS je za področje ekološkega kmetijstva
trenutno zaposlenih 8 svetovalcev, od tega so 3 specialisti za ekološko kmetijstvo. Ekološkim kmetom del
razpoložljivega delovnega časa svetujejo tudi specialisti posameznih panog in terenski svetovalci.
Še vedno se kaže veliko pomanjkanje usposobljenih svetovalcev in specialistov za ekološko kmetovanje.
Prav tako je premalo specializiranih izobraževanj o ekološkem kmetovanju namenjenih svetovalcem (ne le v
okviru JSKS). Na terenu se kaže velika potreba po kakovostnem svetovanju oziroma usposobljenih
svetovalcih za ekološko kmetovanje tudi izven JSKS. Poleg JSKS so na tem področju svetovanja zelo aktivne
tudi druge institucije: NVO, združenja ekoloških kmetov, MKO…
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Ekolosko_kme
tijstvo/ANEK_zakljucno_porocilo.pdf
Analiza ANEKa (MKGP, 1.7.2012)
5.5. Izobraževanje in Svetovanje
• Poiskati sistemsko rešitev za podporo delovanju vseh oblik NVO s poudarkom na
izvajanju izobraževanja in svetovanja za področje ekološkega kmetijstva;
• Vzpostaviti kakovosten sistem svetovanja in prenosa znanja v ekološkem
kmetijstvu: ob ustreznem interesu in organiziranju deležnikov podpreti oblikovanje
skupne institucije s koncesijo, ki bi bila namenjena za svetovanje in prenos znanja
na področju ekološkega in biodinamičnega kmetovanja;
• Močno okrepiti aktivnosti izobraževanja na področju celotne RS, še posebej za
vzpodbujanje kmetov za preusmeritev v ekološko kmetovanje;
• Spremljanje rezultatov na podlagi povratnih informacij s strani kmetov
(povpraševanje, zanimanje za vstop in dejansko št. novih vključenih kmetij);
• Izboljšati realizacijo programa KGZS za področje ekološkega kmetijstva: v JSKS
dati večji poudarek usposabljanju svetovalcev in specialistov ter prenosu znanja na
uporabnike.
• JSKS naj pri izvajanju rednih letnih izobraževanj še bolj intenzivno vključuje
primere dobrih praks (uspešne eko kmetije).
Kje smo v prenosu
znanja?
Tokovi informiranja
Danes
Jutri?
Raziskovalci
Raziskovalec
Svetovalci
Kmetje
Svetovalec
Kmet
Ali je alociranih v novem PRP dovolj
sredstev za plačila na ha za ekološko
kmetijstvo do leta 2020?
b ? 60,2 mio. EUR
40.000 ha x 300 Eur/ha
letno
12 mio.
za 6 let
72 mio.
50.000 ha
15 mio.
90 mio.
55.000 ha (12%)
16,5 mio.
99 mio.
100.000
30 mio.
(20%)
Načrtovana sredstva zadostujejo le za 3 največ 4 leta
180 mio.
Resolucija “ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI”
Prednostne programske usmeritve za doseganje strateških ciljev na podlagi
trajnostnega kmetijstva:
I.
Zagotavljanje stabilnih proizvodnih in ekonomskih razmer za kmetijstvo.
II.
Prestrukturiranje in dvig konkurenčnost kmetijstva in povezanih panog.
III. Ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč.
IV. Učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig in
večja prepoznavnost domačih proizvodov.
V.
Krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in
ohranjanja kulturne krajine.
VI. Socialno vzdržen in skladen razvoj podeželja.
VII.
Večja vloga znanja in njegov učinkovitejši prenos.
Cilji politike razvoja podeželja EU 2014 – 2020
(2. steber)
• Cilji politike razvoja podeželja:
- konkurenčnost kmetijstva,
- trajnostno upravljanje naravnih virov in
- uravnotežen ozemeljski razvoj podeželskih območij
• Programi razvoja podeželja bodo morali prispevati tudi k horizontalnim ciljem:
• spodbujanje inovacij,
• okolje,
• prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
+ obvezna ozelenitev 1. stebra (ZELENA KOMPONENTA) kot predpogoj za neposredna
plačila (plačilne pravice) z ukrepi:
- raznolikost poljščin,
- ohranjanje trajnega travinja,
- ekološko pomembna območja.
Trajnost v kmetijstvu in živilsko predelovalni
industriji?
“Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje
potreb prihodnjih generacij.” je ena od temeljnih definicij trajnostnega razvoja (Brundtland, 1987).
okoljski
vidiki trajnosti
Socialni /
družbeni
vidiki
ekonomski
Indikatorji trajnostnega
kmetijstva?
-Okoljski (uporaba FFS, N,
izpiranje ostankov N03 po
spravilu, CO2 emisije, % humusa,
okoljski odtis, biodiverziteta,
erozija…)
-Ekonomski (prihodek,
ekonomičnost pridelave,…)
-Socialni/družbeni (zaposlenost,
demografija, vitalnost podeželja,
pravično plačilo, kakovost hrane,
pesticidi v živilih,…)
Okoljski odtis zelja in rdeče pese
(Vir: Štraus, S. Potencialni indikatorji trajnosti pridelave hrane na njivah,
Doktorska disertacija na UM FKBV, 2012)
Grafikon: Povprečni letni okoljski odtis zelja
v letih 2009-2011.
Grafikon: Povprečni letni okoljski odtis rdeče
pese v letih 2009-2011.
Različne črke označujejo statistično značilne razlike med obravnavanji (P ≤ 0.05) (Duncanov test mnogoterih primerjav)
Vrednotenje pridelkov v kmetijstvu
v prihodnje?
pridelek
ogljični odtis
(t/ha )
(kg CO2/t pridelka)
oz.
oz.
pridelek suhe snovi
okoljski odtis
(t/ha)
(globalni ha/t pridelka)
vodni odtis
(l / t pridelka)
Kar 70% vode se porabi v kmetijstvu, ostalo v industriji in za
PREDNOSTNE NALOGE UNIJE
Ciljev politike razvoja podeželja se ne zasleduje več prek 4 osi ampak prek šest
prednostnih nalog Unije:
1. pospeševanje prenosa znanja in inovacij
2. krepitev konkurenčnosti in vitalnosti kmetij
3. spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanje
4. obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih
kmetijstva in gozdarstva
5. spodbujanje učinkovite rabe virov in podnebne spremembe
6. spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in
gospodarskega razvoja podeželskih območij
tveganj
od
Prenos znanja in inovacij 20142020
V novi SKP 2014-2020 velik poudarek prenosu znanja!
 V predlogu EU uredbe za razvoj podeželja velik poudarek krepitvi
prenosa znanja in inovacij → tesna navezava na uresničevanje
ciljev Strategije Evropa 2020 za pametno, vključujočo in trajnostno
rast.
 Pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu
in na podeželskih območjih = prva izmed 6 prednostnih nalog
politike EU na področju razvoja podeželja.
 Znotraj te prednostne naloge so 3 ključna področja ukrepanja:
Pospeševanje inovacij in
baze znanja na
podeželju
Krepitev povezav med
kmetijstvom in
gozdarstvom ter
raziskavami in
inovacijami
Krepitev vseživljenjskega
učenja in poklicnega
usposabljanja
Prenos znanja in inovacij 2014-2020
V okviru II. stebra 2014-2020:
Ključni predvsem 3 ukrepi:
1.Prenos znanja in dejavnosti informiranja (15. člen)
 Podpora za poklicno usposabljanje, strokovna znanja, predstavitvene
dejavnosti, dejavnosti informiranja, kratkoročne izmenjave za upravljanje
kmetij, obiske kmetij…
 Vlagatelji: subjekti, ki izvajajo usposabljanja.
2.Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in
službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah (16. člen)
 Pomoč kmetom, lastnikom gozdov, MSP pri uporabi storitev svetovanja;
 Spodbuda za ustanovitev služb svetovanja, za pomoč pri upravljanju kmetij,
nadomeščanje…
 Spodbuda za usposabljanje svetovalcev.
3.Sodelovanje (36. člen)
 Velik pomen pripisan pomenu sodelovanja za prenos znanja in
inovacij v PRAKSO(grozdi, mreže, operativne skupine Evropskega
partnerstva za inovacije - EIP…)
Prenos znanja in inovacij 2014-2020
V okviru II. stebra 2014-2020:
Sodelovanje (36. člen) – Evropsko inovativno partnerstvo (EIP)
• Namen EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti:
(a) spodbuja z viri gospodaren, produktiven in podnebju prijazen
kmetijski sektor z nizkimi emisijami, ki je odporen na podnebne
spremembe, pri čemer upošteva osnovne naravne vire, od katerih je
kmetijstvo odvisno;
(b) pomaga zagotavljati stalno oskrbo s hrano, krmo in biomateriali, in
sicer z že obstoječimi in novimi;
(c) izboljšuje postopke za ohranjanje okolja ter prilagajanje podnebnim
spremembam in njihovi blažitvi;
(d) vzpostavlja povezave med najnovejšimi spoznanji iz raziskav in
najmodernejšo tehnologijo ter kmeti, podjetji in službami za
svetovanje.
Tesnejša povezava med raziskovalno politiko EU
(Horizon 2020) in SKP.
Sodelovanje z ekološkimi kmetijami v okviru
raziskovalnega dela na FKBV
• Podsevki v nasadu špargljev na
ekološki kmetiji Radikon leta 2006!
• Poskusi v letih 2013 in 2014 na
ekološki kmetiji Berden
(projekt InterVeg Core Organic 2)
– na spletu FKBV je dostopen
film o preskušeni tehnologiji!
Kaj vse bi lahko sofinanciral nov
PRP?
Okvirne aktivnosti:
• specialno svetovanje kmetom (koncesije tudi izven
KGZS, ?sistem čekov, ki jih uveljavi kmet pri razvoju
kmetije,…)
• spodbujanje usposabljanja svetovalcev
• podpora dejavnostim poklicnega usposabljanja in
pridobivanju strokovnih znanj
• posebno mesto nameniti demonstracijskim centrom za
prenos znanja (tudi na zasebnih gospodarstvih)
• podpora sistemu »trening trenerjev«
Razmislek ob novi SKP…
Potrebno preseči v javnosti še vedno pogosto prisotna razmišljanja,
da je kmetijsko-živilski sektor tradicionalni »nizko tehnološki«
sektor.
Utrditi zavest, da slovensko kmetijstvo lahko in mora iskati svojo
priložnost v večjem poudarku na znanju.
V ta namen poleg dviga usposobljenosti kmetov in delavcev v ŽPI
spodbujati povezovanje, koordinacijo med akterji znotraj sistema s
ciljem hitrejšega prenosa rezultatov aplikativnih raziskav v prakso
in povratnega odziva o potrebah kmetijske prakse do
raziskovalcev.
Demonstracijske kmetije, centri, nadgradnja obstoječe raziskovalne
infrastrukture = vse to bo ključnega pomena.
Inovativnosti projektov – kot merilo za izbor.
Programsko obdobje 2014-2020 v tem smislu prinaša veliko
priložnosti, ki jih ne smemo zamuditi!
6 urno usposabljanje
za prejemnike neposrednih plačil za
ekološko kmetijstvo (EK in PEK)
• Izvajalec Inštitut za trajnostni razvoj Ljubljana in partner
UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.
• Termini: od 2. polovice septembra do konec novembra
2015.
• Del predavanj in usposabljanj tudi ob sobotah in v
popoldanskih urah za tiste, ki so zaposleni v drugih
dejavnostih
• Ekološki kmetije – izvajalci dela predavanj in praktičnih
prikazov dobrih praks!
Novi razpisi MKGP?
• Izdelava preusmeritvenih načrtov za kmetije,
ki so v 2015 vstopile v ekološko kmetijstvo
• Specialno svetovanje, ki ga morajo koristiti vsi
prejemniki neposrednih plačil za EK.
• EIP – operativne skupine: predlogi idej so bili
posredovani na MKGP poleti 2014?
Zaključki
• Ekološke kmetije so v povprečju bolj izobraženi, a so prisiljeni iskati
nova znanja samostojno!
• Ekološke kmetije so inovativnejši del slovenskega kmetijstva.
• Kmetije z drugimi viri prihodkov – ne bi smele imeti zadržkov za
preusmeritev ob izpolnitvi manjkajočih vrzeli (znanje, odkup,...),
• Ekološke kmetije so lahko učne kmetije tudi za druge kmetije, ki se
zanimajo za uvajanje trajnostnih principov v kmetijstvu.
• Ekološke kmetije so lahko učni poligion za naravoslovne vsebine na
vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja – od predšolske vzgoje,
OŠ, do izvajanja prakse za študente kot je to primer na FKBV!
Zakaj je lahko ekološko kmetijstvo prava
perspektiva za Slovenijo? socialni
 Ima manjše izpuste toplogrednih plinov.
ekonomski
 Skrbi za biološko raznovrstnost.
 Zmanjšuje vsebnost nitratov in pesticidov v podtalnici.
 Na VVO 1 je ekološko kmetijstvo edina možna
kmetijska praksa, ki lahko resnično varuje podtalnico.
 Najprimernejša oblika kmetijstva tudi za druga
zavarovana in občutljiva območja.
 Visoka notranja kakovost ekoloških živil, ki niso
obremenjena z ostanki pesticidov, težkih kovin, GSO,…
 Večja dodana vrednost
 Ekološko kmetijstvo prejema višja okoljska plačila.
 Potrošnja in promet z ekološkimi živili se povečujeta.
 Pomembne okoljske in družbene storitve ekološkega
kmetijstva!
okoljski