Datum: 11.2.2014 Povzetek in zaključki ter predlogi s konference »AKTUALNO NA PODROČJU EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA 2014« Inštitut za ekološko kmetijstvo in Katedra za ekološko kmetijstvo, poljščine, vrtnine in okrasne rastline je v sodelovanju z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije in IKC-Inštitutom za kontrolo in certifikacijo UM organiziral 7. 2. 2014 sedaj že tradicionalno 7. strokovno konferenco z mednarodno udeležbo – seminar v okviru projekta BIOUŽITEK »AKTUALNO NA PODROČJU EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA 2014«, ki se ga je udeležilo okoli 250 udeležencev iz vse Slovenije in nekaj tudi s Hrvaške. Vse prezentacije so na spletu FKBV oz. katedre (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/katedre/1756-katedra-za-ekoloskokmetovanje-poljscine-vrtnine-in-okrasne-rastline?start=5). Glavni poudarki srečanja so bili namenjeni možnostim razvoja ekološkega kmetijstva, ki bo tudi v prireji mesa, jajc in mleka temeljil na lokalno pridelani krmi vključno z zrnatimi stročnicami, trendom med potrošniki, ki jih zazna ob svojih promocijskih aktivnostih v projektu »BIOUŽITEK« Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, možnostim in priložnostim za ekološko kmetijstvo v novem programu razvoja podeželja, kjer se odpirajo novi ukrepi primerni tudi za ekološke kmete (npr. sodelovanje) in tudi nova področja podpor v okviru ekološkega kmetijstva za npr. ekološko čebelarjenje, ekološko semenarstvo in pavšal za biodinamično kmetovanje. Od 1.1.2014 velja obveza javnih zavodov iz uredbe o zelenem javnem naročanju, da vključijo v obroke najmanj 10% ekoloških živil oz. živil iz preusmeritve. V ekološko kmetijstvo je bilo v letu 2013 vključenih že preko 3.000 kmetij s skoraj 40.000 ha obdelovalnih površin (9% od vseh), delež samooskrbe z ekološkimi živili v trgovski mreži je po zadnji in edini raziskavi iz leta 2010 samo 20% (je še velik potencial) ob dejstvu, da se večina slovenskih ekoloških pridelkov proda neposredno končnim kupcem na kmetijah, ekoloških tržnicah, preko zabojčkov, velik del pa je namenjen tudi samooskrbi v okviru družin na ekoloških kmetijah. Del posveta je bil namenjen spremembam v slovenski zakonodaji - 3.2.2014 je namreč izšel nov Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil (Uradni list, št. 8/2014), predstavljen pa je bil tudi spletni iskalnik izdanih certifikatov za ekološka živila, ki je na spletu Ministrstva za kmetijstvo in okolje (https://webapl.mkgp.gov.si/bioWeb/informacije.php). Spremembe v EU zakonodaji bodo vplivale na izvajanje kontrole in certifikacijo, kjer pa je bilo podano opozorilo, da se naj z izvedbenimi nacionalnimi predpisi postopki pripravijo v obliki razumnih pravil, ki jih je mogoče izpolnjevati v praksi in le-ta naj ne bodo izključno administrativno arbitrarna. Stran 1 od 5 Predstavljena sta bila dva mednarodna projekta, in sicer v okviru raziskovalnega programa Core organic 2 projekt COBRA Koordiniranje ekološkega žlahtnjenja rastlin za raznovrstnost, kjer sodeluje 30 partnerjev (tudi FKBV in ITR) iz 19 držav ter projekt v okviru programa Leonardo da Vinci projekt 14 držav na temo izbora najprimernejših metod prenosa znanja, kjer sta se v Sloveniji kot najuspešnejši obliki pokazali »okrogla miza« na izbrano temo in »dan odprtih vrat« s predstavitvijo poskusov in rezultatov raziskovalnega dela. Po vzoru več primerov iz tujine je IKC-Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM izdelal zasebni standard „NARAVNA IN EKOLOŠKA KOZMETIKA“©, kjer osnovne zahteve (npr. brez sintetičnih arom, dišav in eteričnih olj, brez sintetičnih topil, brez parabenov, brez etoksiliranih sestavin, brez ionizirajočega sevanja, brez gensko spremenjenih organizmov, brez sestavin pridobljenih z ekstrakcijo živali,…) izpolnjujejo že prvi proizvajalci naravne in ekološke kozmetike (več kot 95% ekološko pridelanih sestavin). Vprašanje države porekla in načina pridelave je s sodobnimi analitskimi postopki (analiza stabilnih izotopov) danes dokazljiva in se npr. v Nemčiji že uporablja tudi praksi in ne le v raziskovalne namene. Tako danes ni več nobene potrebe spreminjati zakonodajo, ko se odkrije kakšna goljufija (kot je bil to npr. primer zelenjave lani poleti), temveč lahko s sodobnim pristopom pristojni organi kršitelje ustrezno sankcionirajo. Popoldanski del je bil namenjen problematiki uporabe sredstev za krepitev in nego rastlin in živali, sredstev za izboljševanje tal ter sredstev za pospešitev kompostiranja in fermentacijo živinskih gnojil, ki so praviloma rastlinskega porekla, iz morskih alg, melase, glin ali drugih mineralov in pripravkov, ki praviloma ne delujejo kemijsko, temveč npr. fizikalno ali nekateri tudi bioenergetsko (npr. biodinamični, homeopatski pripravki in bioenergetski pripravki). Številni se pogosto uporabljajo tudi v prehrani ljudi ali živali in niso uvrščena med gnojila ali sredstva za varstvo rastlin. Izpostavljene so bile pomanjkljivosti v zakonodaji in tudi neurejenost tega področja na EU nivoju ter dejstvo, da se za ta sredstva plačuje polni DDV, za konvencionalna pa je znižana stopnja, kar ni v skladu s težnjo države v smeri trajnostnega gospodarstva in zelene davčne politike. Predstavljen je bil primer dobre prakse Komunalnega podjetja Ormož, ki je z namenom varovanja podtalnice pred pesticidi in nitrati iz kmetijstva, prvo vodovarstveno območje pričelo obdelovati v skladu z zahtevami ekološkega kmetijstva (brez uporabe kemično sintetičnih pesticidov in brez lahkotopnih mineralnih gnojil) in beleži s prvimi certificiranimi ekološkimi pridelki/izdelki tudi že prve ekonomske rezultate (večja dodana vrednost ekoloških proizvodov in dodatne subvencije za ekološko kmetijstvo). Razprave v okviru posveta in okrogle mize na temo »Kako preprečiti diskriminiranost slovenskih ekoloških kmetov« so bili izpostavljeni naslednji zaključki oz. zahteve: 1. V okviru PRP 2014-20 še enkrat preveriti ustreznost ciljev napisanih v osnutku poslanim nov. 2013 v Bruselj (subvencije samo za 35.000 ha ekološko obdelovanih površin in za 10.000 ha novo vključenih) glede na že dosežen obseg v 2013 in nove prijave za leto 2014 ter v primerjavi z npr. stanjem v sosednji Avstriji, kjer je že danes delež ekološko obdelanih kmetijskih površin 20%. Stran 2 od 5 2. Vsaka ekološko obdelovana kmetijska površina vključena v sistem kontrole in certificiranja doprinese k izboljšanju okoljskega stanja, pridela se najkakovostnejša hrana, ima pozitiven učinek tudi v družbi, saj so to edine kmetije s tradicionalnim kmetijstvom in pogosto s številnimi dopolnilnimi dejavnostmi, turizmom,… Zato je neprimerno postavljati poleg pridobljenega certifikata za ekološke pridelke še dodatne kriterije za uveljavljanje subvencij kot so v predlogu PRP 2014-20 (nov. 2013) temveč je lahko predlagan enak pristop kot že doslej oz. enak kot bo tudi veljal v prihodnje za OMD, kjer je ne glede na velikost subvencionirano to, da kmetija tam obstane in je aktivna na OMD. Velikost kmetije ali tržna usmeritev ne smeta postati kriterija, saj k samooskrbi države prispeva vsaka pridelana količina ne glede na tržne poti in način porabe. 3. Glede na prispevek varovanju okolja (vode, tla, zrak, biodiverziteta, ogljični oz. okoljski odtis…), dobrobiti živali, kakovosti hrane in vsem drugim pozitivnim storitvam, ki jih ekološko kmetijstvo prinaša širši družbi, je potrebno ta prispevek primerno priznati in ovrednotiti pri oblikovanju višine plačil v okviru PRP v primerjavi za drugimi oblikami kmetijstva in preprečiti situacije iz sedanjega obdobja PRP 2007-13, ko je bilo možno podobne zneske uveljaviti tudi z naborom različnih ukrepov v okviru konvencionalnega kmetijstva. Sicer se bo dogajalo, da bodo posamezne ekološke kmetije raje uveljavljale neposredna plačila 2. stebra namenjene konvencionalnim kmetijam. 4. Ker ekološke kmetije v večini primerov ne dosegajo ekonomskih kazalcev za prijavo velikih investicij in tudi ne morejo zagotoviti lasnega deleža sofinanciranja udeleženci zahtevajo uvedbo ukrepa glede na možnost iz 19. člena Uredbe (EU) 1305/2013 (razvoj kmetij in podjetij), kjer so majhne kmetije lahko upravičene do 15.000 EUR nepovratnih sredstev. Pri tem ukrepu je predlagana poenostavitev v primerjavi z velikimi investicijskimi projekti (brez obveze FADN in da te majhne kmetije niso obvezno obdavčene po dejanskih prihodkih, kot je to sicer pogoj za kandidiranje ipd.). 5. Glede izvajanja kontrole in certificiranja je bilo predlagano, da naj MKO pripravi razumna pravila v t.i. katalogu sankcij, ki jih bo mogoče izpolnjevati v praksi, kjer bo možno ločevanje med nenamernimi in namernimi nepravilnostmi in kršitvami ter prevarami. 6. Pristojni organi naj uvedejo sodobne analitske postopke (npr. metodologijo stabilnih izotopov) za kontroliranje in sankcioniranje kršiteljev glede države porekla živil in pridelkov ter tudi potvorb konvencionalno/ekološko, saj je nesprejemljivo, da se zaradi posamičnih kršiteljev spreminja zakonodaja, ki potem onemogoča podjetniške pobude na kmetijah (npr. nedavno uvedeno prepoved s.p. na kmetijah). 7. Ekološko kmetovanje naj postane prednostna oblika kmetijske prakse na najožjih vodovarstvenih območjih ter v tej smeri naj bodo jasne usmeritve tudi kmetijske politike in strokovnih služb. 8. Potrebno je zakonodajno urediti področje sredstev za nego in krepitev odpornosti in vitalnosti rastlin po vzoru v tujini (npr. Nemčija). V vmesnem času se napotek o rabi sredstva (npr. homeopatski pripravki za rastline ali pripravek iz preslice, ki poveča odpornost rastlin proti plesnim) ne sme obravnavati kot kršitev zakonodaje s področja varstva rastlin. Podobna situacija je s homeopatskimi pripravki in bioenergetskimi pripravki za krepitev odpornosti živali, ki naj se ne smatrajo za farmacevtske proizvode. Stran 3 od 5 9. Olajšati registracije za ekološko kmetijstvo dovoljenih sredstev za varstvo rastlin tudi z nižjimi pristojbinami in olajšanimi postopki. 10. Uvesti zeleno davčno politiko na področju gnojil in sredstev za varstvo in krepitev rastlin, dvig aktivnosti tal, pospeševalcev zorenja kmečkih gnojil in odpornosti živali, ter znižati DDV sredstvom, ki imajo neposreden vpliv na zmanjšanje porabe kemično sintetičnih FFS in lahkotopnih – zlasti N gnojil. 11. V okviru zahtev v KOPOP po vzoru npr. plačila v okviru varstva rastlin za uporabo feromonov pri gojenju tudi za sredstva, ki pospešujejo kompostiranje hlevskega gnoja in sredstva za pospešitev fermentacije gnojevk, kar pripomore do naravi, tlom in rastlinam prijaznejših živinskih gnojil, kar zmanjša izgube dušika v zrak, neposredno prispeva oživljanju in dvigu rodovitnosti tal z več humusa oz. organske snovi (C) v tleh, pomeni tudi varovanje voda (manjše izpiranje hranil) in podnebja, hkrati pa so fermentirana – kompostirana živinska gnojila manj obremenjujoča tudi v smislu zmanjšanja smradu. 12. Podan je bil predlog, da se v UREDBI o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov v 12. členu pod alinejo (5), doda oziroma opredeli razlikovanje med pojmoma SKLADIŠČENJE gnoja in KOMPOSTIRANJE gnoja. Uredba dovoljuje le 2 mesečno skladiščenje gnoja, ne predvideva pa kompostiranje gnoja. Doda naj se nova alineja, ki naj točno opiše kako sme potekati kompostiranje gnoja na kmetijskem zemljišču, brez nadstrešnice. Kompostiranje praviloma poteka vsaj 1 do 2 leti – kompost je namreč temelj gnojenja in ohranjanja/izboljševanja rodovitnosti tal v ekološkem kmetijstvu. Povzetek, zaključki in predlogi so bili pripravljeni v okviru organizacijskega odbora prireditve in posameznih udeležencev posveta. Upamo, da bo čim več predlogov upoštevanih z namenom prispevati k razvoju in prepoznavnosti ekološkega kmetijstva v Sloveniji! Za organizacijski odbor: red. prof. dr. Martina Bavec, UM FKBV Priloga: Program prireditve Stran 4 od 5 PROGRAM: 8.45 – 9.00 BIOUŽITEK – predstavitev projektnih aktivnosti – Boris Fras, predsednik ZZEKS 9.00 – 9.20 Beljakovinske rastline kot temelj za lokalne ekološke proizvode – prof. dr. Franci Bavec, FKBV 9.20 – 9.40 Možnosti in priložnosti za ekološko kmetijstvo v novem programu razvoja podeželja in dopustne kombinacije z drugimi kmetijsko okoljskimi in podnebnimi ukrepi – mag. Maja Žibert, MKO 9.40-10.00 Predvidene zakonodajne novosti na nacionalnem in EU nivoju – Tomaž Džuban, MKO 10.00 -10.20 Novosti v kontroli ekološkega kmetijstva – Polonca Repič, IKC-UM 10.20 – 10.40 Uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav – kaj morajo vedeti uvozniki in trgovci? – Maja Žibert, MKO mag. 10.40 -11.00 Odmor za kavo 11.00 – 11.20 Predvidene novosti v označevanju živil – Marjana Peterman, Zveza potrošnikov Slovenije 11.20 – 11.40 Certificiranje ekološke in naravne kozmetike – Marina Koren Dvoršak, IKC-UM 11.40 – 11.50 Ocena primernosti metod za prenos znanja v praksi (LDV Projekt LOVEt) - prof. dr. Franci Bavec, mag. Manfred Jakop, doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, mag. Martina Robačer, prof. dr. Martina Bavec, FKBV 11.50-12.00 Problematika žlahtnjenja krušne pšenice za ekološko pridelavo v projektu COBRA (program ERA-net CORE Organic) - Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj 12.00 – 13.00 Odmor za kosilo 13.00 – 13.45 Sledljivost kmetijskih pridelkov z uporabo stabilnih izotopov v praksi Agroisolab GmbH, Nemčija – dr. Markus Boner, 13.45 – 14.00 Uporaba sredstev za nego in krepitev rastlin ter za izboljševanje tal v ekološkem kmetijstvu – prof. dr. Martina Bavec in mag. Martina Robačer, FKBV 14.00-14.20 – Sredstva za varstvo rastlin ter sredstva za nego in krepitev rastlin – zakonodajni vidik v EU in RS, Sanja Vranac in dr. Jernej Drofenik, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin 14.20-14.30 – Izkušnje s preusmeritvijo v ekološko kmetijstvo na vodovarstvenem območju (VVO 1) v Ormožu, Anita Bolčevič, Komunalno podjetje Ormož 14.30 – 15.30 OKROGLA MIZA: Kako preprečiti diskriminiranost slovenskih ekoloških kmetov v primerjavi z drugimi? Udeležba na posvetu je priznana kot KOP izobraževanje. Zainteresirani za potrdila – poiščite seznam in se vpišite s svojim KMG-MID! Kontakt je mag. Manfred Jakop. Stran 5 od 5 Stran 6 od 5