novela zakona o socialno varstvenih prejemkih april2015
Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko) Ljubljana, 8. april 2015 Dr. Milan Brglez predsednik Državnega zbora Spoštovani! Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06 in 47/13), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 92/07 uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) vlagamo spodaj podpisane poslanke in poslanci PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH, ki Vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bo sodeloval poslanec Marijan Pojbič. Prilogi: - predlog zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih - podpisi poslancev in poslank: Jože Tanko Anja Bah Žibert Franc Breznik Nada Brinovšek Andrej Čuš Jelka Godec 2 Dr. Vinko Gorenak Mag. Branko Grims Eva Irgl Janez Janša Danijel Krivec Zvonko Lah Suzana Lep Šimenko Tomaž Lisec Mag. Anže Logar Žan Mahnič Bojan Podkrajšek Mag. Marko Pogačnik Marijan Pojbič Mag. Andrej Šircelj Ljubo Žnidar 3 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ in 31/13 – odl. US) je bil sprejet leta 1976 in je v 128. členu določil omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Omejitev je bila določena na celotno vrednost višine prejete pomoči. Omejitev se je izvedla tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. V primeru, da se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini, lahko dedujejo celotno zapustnikovo premoženje. Republika Slovenija oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Zakon o dedovanju je tudi določal, da ima Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, možnost, da se do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, kar je predstavljalo arbitrarnost brez ustreznih meril in kriterijev pri odločanju o omejitvi dedovanja. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13) je v delu, ki je bil sprejet leta 2010 in je začel veljati v začetku leta 2012 določal, da se zakonita zastavna pravica Republike Slovenije oziroma občine pri prejemanju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka dopolni s tem, da se prejemnikom teh socialnih pomoči z vpisom v zemljiško knjigo prepove razpolaganje in obremenitev razpolaganje s nepremičnino, ki jo imajo v lasti. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13) je do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika določil: - dedovanje zapustnika se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, - za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje zapustnikovega premoženja se dedovanje ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev, v kolikor pa je zapustnik to pomoč prejemal več kot 12 mesecev se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči - dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, se ne omeji (izredna denarna socialna pomoč, posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana in pri kritju pogreba). Zakon je določil uporabo teh omejitev na način, da je v 1.-3. odstavku 39. člena opredelil, da se omejitve uporabljajo ne glede na 128. člen in 129. člen Zakona o 4 dedovanju. Zakon o dedovanju je v 129. členu določal, da se Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči. Šlo je za določilo, ki je dopuščalo diskrecijsko presojo Republike Slovenije ali občine, da ne bo zahtevala v celoti povračila socialne pomoči. Sprememba pa je določila, da se ne glede na 129. člen Zakona o dedovanju dedovanje omeji na 1/3 oziroma 2/3 prejete socialne pomoči. Omenjeno spremembo je mogoče razumeti le tako, da Republika Slovenija ali pa občina po svoji diskreciji ne moreta v celoti odpustiti vračilo socialne pomoči, ampak se morata ne glede na določilo 129. člena Zakona o dedovanju držati omejitev, ki veljajo za vse (ne glede ena socialni položaj zapustnikovega zakonca ali otrok) in so določene v 1.-3. odstavku 39. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih. V pisnem odgovoru na poslansko vprašanje ministrici pristojni za socialne zadeve z dne 5. 2. 2015 (št. 0010-1/2015/2) je mogoče zaslediti podatek o številu prejemnikov denarne socialne pomoči in sicer, da jih je bilo v letu 2012 418.211, v letu 2013 525.200 in v letu 2014 572.346 (podatki za državljane Republike Slovenije). Na primeru denarne socialne pomoči torej vidimo, da sprememba zakonodaje glede prepovedi razpolaganja in prepoved obremenitve nepremičnice prejemnika denarne socialne pomoči ni v ničemer pripomogla k znižanju števila prejemnikov denarne socialne pomoči. Po drugi strani pa so podatki za varstveni dodatek povsem drugačni. Po uveljavitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno – varstvenih prejemkih v začetki leta 2012 se je število prejemnikov varstvenega dodatka znižalo za 78%. Varstveni dodatek prejemajo tisti, ki so trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali so starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in tako predstavljajo še posebej socialno občutljivo skupino prebivalstva. Inštitut RS za socialno varstvo opozarja na velik trend upadanja števila prejemnikov varstvenega dodatka v starosti od 66 let dalje. Glede na to, da se finančne potrebe teh upravičencev niso spremenile in glede na to, da se socialni položaj najšibkejših v Republiki Sloveniji ni izboljšal je edini razlog za takšen upad lahko v spremenjeni zakonski ureditvi, ki je določila, da je varstveni dodatek mogoče pridobiti le v primeru, če upravičenec soglaša s prepovedjo razpolaganja z njegovo nepremičnino ali s prepovedjo obremenitve nepremičnine in to ne glede na to koliko je ta nepremičnina vredna in ali je to edina nepremičnina upravičenca tako, da v njej živi. Zmanjšano število prejemnikov varstvenega dodatka je tudi posledica tega, da mnogi starejši ne želijo, da se jim na nepremičnino vpiše prepoved razpolaganja, saj to med drugim razumejo tudi kot poseg v njihovo osebno dostojanstvo, ker gre za edino lastnino, ki jo imajo in za katero so varčevali celo življenje. Že sama prepoved razpolaganja (in obremenitev) z nepremičnino je po mnenju predlagateljev zakona nesorazmeren ukrep, ki ne zasleduje legitimnega in učinkovitega cilja. Republika Slovenija in občine imajo že po 128. členu Zakona o dedovanju na celotnem, premoženju zapustnika zakonito zastavno pravico, hkrati pa je dedič po 142. členu Zakona o dedovanju v celoti odgovoren za zapustnikove dolgove. Poleg tega pa je mogoče z različnimi pravnimi posli obiti varovalko prepovedi zastave nepremičnine in vračila zneskov socialnih pomoči iz zapuščine prejemnika (npr. razdelitev premoženja za čas življenja, vpis zastavne pravice, itd…). Glede na to, da slovenska zakonodaja dopušča številne podobne možnosti, da si lahko dediči zapustnika v dogovoru z zapustnikom predhodno omogočijo, da zapustnik ob smrti ne bo imel uradno evidentiranega premoženja (še pred zaprosilom za eno izmed oblik socialne pomoči), je posledica omejitev dedovanja lahko le v tem, da omejitev dedovanja velja le za tiste, ki takšnih pravnih možnosti ne poznajo in jih ne izkoriščajo. 5 Prepoved razpolaganja (in obremenitve) z nepremičnino za povračilo socialnih prejemkov je le podporni ukrep zavarovanja državne ali občinske terjatve za vračilo socialnih prejemkov in v primeru odprave vračanja socialnih prejemkov iz dediščine upravičenca ni potrebna. Sedanja ureditev omejitve dedovanja (upoštevajoč zadnje spremembe in dopolnitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih) ne zasledujejo v celoti načela socialne države, saj ne gre za socialne pomoči (v širšem smislu), temveč le za (delno) brezobrestno kreditiranje s strani države tistih upravičencev, ki ne presegajo določenega premoženjskega cenzusa, s katerim država v okviru socialne zakonodaje prizna status tistega socialno ogroženega, ki je upravičen do državne intervencije oziroma pomoči v različnih oblikah. Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-330/97 že razveljavilo 128. člen Zakona o dedovanju, ki je bil kasneje ustavnoskladno spremenjen, vendar je hkrati tudi zavzelo stališče: »Po določbi prvega odstavka 50. člena Ustave imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Socialna država (2. člen Ustave) je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje.«. Ustavno sodišče RS je torej ugotovilo, da je vračilo socialne pomoči iz dediščine ustavno dopustno, ne pa tudi, da bi bilo tudi morebitno nevračilo socialne pomoči ustavno nedopustno. Država mora pri ureditvi, ki jo sprejme, tudi nujno zasledovati cilj, da se neupravičeno ne zmanjšujejo sredstva za zagotavljanje pomoči drugim tako, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. Vendar le v primeru da so pomoč dobile osebe, ki so imele premoženje v času prejemanja pomoči, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. Predlagatelji zakona upoštevamo to odločitev Ustavnega sodišča RS iz 30. novembra 2000, vendar menimo, da je ta rešitev ob obstoječi socialni zakonodaji (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih) nesorazmeren poseg v pravico do socialne varnosti. Današnja socialna zakonodaja določa natančna in jasna merila s katerimi se lahko preverja premoženjski položaj osebe, ki zaprosi za eno izmed oblik socialne pomoči oziroma lahko država z vsemi dostopnimi evidencami o lastništvu nepremičnin, dohodkov iz dela ali premoženja, itd… preveri premoženjsko stanje vsakega prosilca za eno izmed oblik socialne pomoči v vsakem danem trenutku. Prav tako obstaja zakonska dolžnost prejemnikov socialnih pomoči, da poročajo o vseh spremembah, ki bi utegnile vplivati na prejemanje ali višino prejemanja socialnega transferja. Hkrati pa država določa višino premoženjskega stanja posameznika, do katere se posameznik obravnava kot oseba, ki nima dovolj sredstev za preživljanje. Morebiten spregled premoženja posameznika pri dodelitvi ene izmed socialne pomoči je tako razlog na strani države in ne dedičev morebitnega premoženja tega posameznika. Vhodni kriterij za pridobitev ene izmed socialnih pomoči je socialna ogroženost, določena z zakonsko določenimi kriteriji. Dokler ta socialna ogroženost traja in posameznik izpolnjuje kriterije za eno izmed socialnih pomoči, ni stvarno utemeljenega razloga, da bi moral kasneje to prejeto socialno pomoč vračati, niti iz premoženja, ki ga je pridobil po prenehanju prejemanja socialne pomoči, saj je ravno zaradi tega premoženja prenehal biti socialno ogrožen in od države ni več dobival socialne pomoči. V nasprotnem primeru socialna pomoč ne more biti okvalificirana kot pomoč, ampak le kot brezobrestni kredit, ki ga posameznik v socialni stiski dobi od države. 6 2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE RESITVE PREDLOGA ZAKONA 2.1. Cilji in načela S predlaganimi spremembami zakona se zasleduje načeli: - socialne države, - sorazmernosti ukrepov države za zagotavljanje socialne varnosti. S predlaganimi spremembami zakona se zasleduje cilj dostopnosti in s tem učinkovitosti socialnih transferjev (predvsem varstvenega dodatka). 2.2. Poglavitne rešitve Predlaga se, da se v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih črtajo določbe, ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotna obveznost vračanja prejete socialne pomoči iz dediščine prejemnika socialne pomoči in sicer za: - prejeto denarno socialno pomoč, - prejeti varstveni dodatek, - oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika. Omejitev dedovanja po 128. in 129. členu Zakona o dedovanju se ne uporablja do sprejema nove ureditve dedovanja, kjer bo mogoče to rešitev ohraniti, sprejeti drugo sistemsko rešitev, ki bo zagotovila bolj dosledno spoštovanje načela pravne države z izjemami od tega pravila ali pa določiti, da se socialne pomoči v celoti ne vračajo iz dediščine ter ohraniti status pomoči in ne brezobrestnega kredita. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA ZA DRŽAVNI Finančnih posledic predloga zakona zaradi nedoločljivega števila možnih novih zahtev za denarno socialno pomoč in varstvene dodatke ni mogoče točno oceniti. Predvsem pa ni mogoče oceniti število smrti in dokončanja zapuščinskih postopkov v letu 2015, za katerega je proračun sprejet. Proračun za leto 2015 ne predvideva prihodkov iz naslova vračanja prejetih socialnih pomoči iz dediščine. Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za druga javno finančna sredstva. 4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET Za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev za obdobje, v katerem je državni proračun sprejet in sicer so sredstva z namenom zagotavljanja socialnih transferjev zagotovljena pod proračunsko postavko 2002. 7 5. UREDITEV V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE. IN PRILAGOJENOSTI Predlog zakona ni povezan s pravnim redom Evropske unije. V večini držav članic EU dedičem ni treba vračati zneska prejetih socialnih pomoči (Finska, Švedska, Italija, Švica, Španija, Belgija) v Nemčiji, Avstriji (izjema: negotovo finančno stanje dedičev), Češki, Malti, Madžarski dediči vračajo znesek prejetih DP, v Luksemburgu in na Danskem pa morajo dediči vrniti znesek prejetih DP v določenih primerih, tj. če izplačani znesek presega določeno mejo. 6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL PREDLOG SPREJEMA ZAKONA Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic. II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13) se v 2. točki 2. odstavka 27. člena črta besedilo »soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter«. 2. člen V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13) se črta 3. odstavek 27. člena. 3. člen V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13) se črtajo 7., 8., 9. in 10. odstavek 36. člena. 4. člen V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13) se črta:v 52. členu besedilo »,zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je upravičenec do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije«, 5. člen V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13) se črta 53. člen. 8 PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 6. člen V Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 99/13) se 39. člen spremeni tako, da se glasi: »Do nove ureditve omejitve dedovanja se dedovanje premoženja zapustnika ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01-OZ, 73/04-ZN-C in 31/13 - odl. US) ne omeji za prejeta sredstva iz naslova denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.«. 7. člen Centri za socialno delo v roku 30 dni od uveljavitve zakona razveljavijo vse odločbe v delih, ki se nanašajo na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin v korist Republike Slovenije in so bile izdane na podlagi določb razveljavljenih s 1. členom tega zakona ter začnejo postopke za izbris zaznambe v zemljiški knjigi. 8. člen Zakon začne veljati v 15 dneh po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu Člen določa črtanje instituta vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ali lastnica je prejemnik denarne socialne pomoči v primeru, da samska oseba ali družina živi v stanovanju nad vrednostjo primernega stanovanja, ki je določena z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka ter je v zadnjih 24 mesecih prejela denarno socialno pomoč več kot osemnajstkrat ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči. K 2. členu Člen določa črtanje instituta vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ali lastnica je prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v vseh tistih določbah, ki to urejajo v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. K 3., 4., 5. členu Enako kot pri prejšnjemu členu. 9 K 6. členu Člen spreminja obstoječi člen, ki ureja izjeme od omejitve dedovanja. S členom se predlaga celotna oprostitev vračila sredstev iz dediščine za socialne prejemke oziroma oprostitve: denarna socialna pomoči, varstveni dodatek, oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika. Vsi ti socialni transferji imajo vhodni kriterij in sicer premoženjski cenzus s katerim se upravičenec določa kot oseba, ki je zaradi premoženjskih ali drugih socialnih kriterijev upravičen prejemati socialni transfer iz proračuna. V nasprotnem primeru pri teh socialnih transferjih ne bi šlo za pomoč, ampak za brezobrestno kreditiranje socialno ogroženih s strani države. Takšna ureditev velja do nove ureditve dedovanja, ko bo mogoče oceniti posledice odprave omejitve dedovanja in primerni obseg oprostitve od omejitve dedovanja. K 7. členu S tem členom se Centrom za socialno delo nalaga izvedbo postopkov za izbris vseh prepovedi razpolaganja in obremenitve nepremičnine, ki so jih centri izvedli na podlagi začetka veljave tega instituta (prepovedi razpolaganja in obremenitve nepremičnine) za upravičence do socialnih prejemkov. K 8. členu Člen ureja začetek veljave zakona. IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13): 27. člen (izključitveni razlog z izjemama) (1) Ne glede na določbe tega poglavja se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem samska oseba ali družina živi, katerega vrednost nad vrednostjo primernega stanovanja, določene v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, presega višino iz prejšnjega odstavka: 10 1. 2. in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejela ali jo je prejela največ osemnajstkrat ali je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejela več kot osemnajstkrat in soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu. (3) V zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 36. člena tega zakona. (4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih skupna vrednost presega višino iz prvega odstavka tega člena, ne presega pa višine 50.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. (5) Kot okoliščine iz prejšnjega odstavka, na katere oseba ne more vplivati, se štejejo zlasti: nasilje v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki v skladno s predpisi, ki urejajo nasilje v družini, začet postopek odtujitve ali razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje, ki ne traja več kot 24 mesecev, če je oseba upravičena do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev ali do prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in je začet postopek zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi. 36. člen (obdobje dodelitve) (1) Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči. (2) Denarna socialna pomoč se prvič lahko dodeli največ za obdobje treh mesecev. (3) Denarna socialna pomoč se lahko dodeli ponovno, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev. (4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. (5) Upravičencu, ki se v skladu s 54. členom tega zakona šteje kot trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali ki je nezaposlen in starejši od 63 let za ženske in od 65 let za moške ter je brez premoženja, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ali je v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski člani izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, se dodeli trajna denarna socialna pomoč. 11 (6) Center za socialno delo enkrat letno po uradni dolžnosti preveri, ali osebe iz prejšnjega odstavka na dan 1. aprila še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do socialno varstvenih pravic po tem zakonu in ali so nastopile spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obdobje upravičenosti do teh pravic in izda novo odločbo. Za potrebe odločanja se kot dan vložitve vloge šteje 31. marec (7) Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. (8) O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije center za socialno delo odloči v izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči. (9) Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka. (10) Za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve. 52. člen (smiselna uporaba določb, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči) Pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka se v zvezi z ugotavljanjem družine oziroma družinskih članov, lastnega dohodka, upoštevanjem premoženja, dodeljevanjem, zmanjševanjem, izplačevanjem in povečanjem varstvenega dodatka za dodatek za pomoč in postrežbo, uskladitvijo višine dodeljenega varstvenega dodatka, zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je upravičenec do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije, pristojnostjo organa, ugotavljanjem razlogov za nedodelitev oziroma neupravičenost, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu. 53. člen (prepoved odtujitve in obremenitve) Če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13): 39. člen 12 (omejitev dedovanja) (1) Ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list SRS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika. (2) Ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev. (3) Če je zapustnik pomoč iz prejšnjega odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči. (4) Ne glede na določbo 128. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena zakona, dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji.
© Copyright 2024