Skupina poslank in poslancev
(prvopodpisani Jože Tanko)
Ljubljana, 8. april 2015
Dr. Milan Brglez
predsednik Državnega zbora
Spoštovani!
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97,
66/00, 24/03 69/04, 68/06 in 47/13), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št.
112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12) in 114.
člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 92/07 uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) vlagamo spodaj podpisane poslanke in
poslanci
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH
ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH,
ki Vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega
zbora Republike Slovenije.
Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bo
sodeloval poslanec Marijan Pojbič.
Prilogi:
- predlog zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih
- podpisi poslancev in poslank:
Jože Tanko
Anja Bah Žibert
Franc Breznik
Nada Brinovšek
Andrej Čuš
Jelka Godec
2
Dr. Vinko Gorenak
Mag. Branko Grims
Eva Irgl
Janez Janša
Danijel Krivec
Zvonko Lah
Suzana Lep Šimenko
Tomaž Lisec
Mag. Anže Logar
Žan Mahnič
Bojan Podkrajšek
Mag. Marko Pogačnik
Marijan Pojbič
Mag. Andrej Šircelj
Ljubo Žnidar
3
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH
ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN,
40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ in 31/13 – odl. US) je bil sprejet
leta 1976 in je v 128. členu določil omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala
pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Omejitev je bila določena na celotno
vrednost višine prejete pomoči. Omejitev se je izvedla tako, da postane del
zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike
Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma
lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. V primeru, da se dediči
zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini, lahko
dedujejo celotno zapustnikovo premoženje. Republika Slovenija oziroma občina, iz
proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz
prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki
sodijo v zapuščino. Zakon o dedovanju je tudi določal, da ima Republika Slovenija ali
občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o
socialnem varstvu, možnost, da se do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do
povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so
sami potrebni pomoči, kar je predstavljalo arbitrarnost brez ustreznih meril in kriterijev
pri odločanju o omejitvi dedovanja.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13)
je v delu, ki je bil sprejet leta 2010 in je začel veljati v začetku leta 2012 določal, da se
zakonita zastavna pravica Republike Slovenije oziroma občine pri prejemanju denarne
socialne pomoči in varstvenega dodatka dopolni s tem, da se prejemnikom teh
socialnih pomoči z vpisom v zemljiško knjigo prepove razpolaganje in obremenitev
razpolaganje s nepremičnino, ki jo imajo v lasti.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih –
ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13) je do nove ureditve omejitve dedovanja
premoženja zapustnika določil:
- dedovanje zapustnika se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik
prejel iz naslova varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih
storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo
pravic družinskega pomočnika,
- za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje zapustnikovega premoženja se
dedovanje ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev, v
kolikor pa je zapustnik to pomoč prejemal več kot 12 mesecev se dedovanje
zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12
najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih
mesečnih zneskov prejete pomoči
- dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o
socialnem varstvu, za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in
34.b člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, se ne omeji (izredna
denarna socialna pomoč, posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po
smrti družinskega člana in pri kritju pogreba).
Zakon je določil uporabo teh omejitev na način, da je v 1.-3. odstavku 39. člena
opredelil, da se omejitve uporabljajo ne glede na 128. člen in 129. člen Zakona o
4
dedovanju. Zakon o dedovanju je v 129. členu določal, da se Republika Slovenija ali
občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o
socialnem varstvu, lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila
te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami
potrebni pomoči. Šlo je za določilo, ki je dopuščalo diskrecijsko presojo Republike
Slovenije ali občine, da ne bo zahtevala v celoti povračila socialne pomoči.
Sprememba pa je določila, da se ne glede na 129. člen Zakona o dedovanju dedovanje
omeji na 1/3 oziroma 2/3 prejete socialne pomoči. Omenjeno spremembo je mogoče
razumeti le tako, da Republika Slovenija ali pa občina po svoji diskreciji ne moreta v
celoti odpustiti vračilo socialne pomoči, ampak se morata ne glede na določilo 129.
člena Zakona o dedovanju držati omejitev, ki veljajo za vse (ne glede ena socialni
položaj zapustnikovega zakonca ali otrok) in so določene v 1.-3. odstavku 39. člena
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih.
V pisnem odgovoru na poslansko vprašanje ministrici pristojni za socialne zadeve z
dne 5. 2. 2015 (št. 0010-1/2015/2) je mogoče zaslediti podatek o številu prejemnikov
denarne socialne pomoči in sicer, da jih je bilo v letu 2012 418.211, v letu 2013
525.200 in v letu 2014 572.346 (podatki za državljane Republike Slovenije). Na primeru
denarne socialne pomoči torej vidimo, da sprememba zakonodaje glede prepovedi
razpolaganja in prepoved obremenitve nepremičnice prejemnika denarne socialne
pomoči ni v ničemer pripomogla k znižanju števila prejemnikov denarne socialne
pomoči. Po drugi strani pa so podatki za varstveni dodatek povsem drugačni. Po
uveljavitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno –
varstvenih prejemkih v začetki leta 2012 se je število prejemnikov varstvenega dodatka
znižalo za 78%. Varstveni dodatek prejemajo tisti, ki so trajno nezaposljivi ali trajno
nezmožni za delo ali so starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in tako
predstavljajo še posebej socialno občutljivo skupino prebivalstva. Inštitut RS za
socialno varstvo opozarja na velik trend upadanja števila prejemnikov varstvenega
dodatka v starosti od 66 let dalje. Glede na to, da se finančne potrebe teh upravičencev
niso spremenile in glede na to, da se socialni položaj najšibkejših v Republiki Sloveniji
ni izboljšal je edini razlog za takšen upad lahko v spremenjeni zakonski ureditvi, ki je
določila, da je varstveni dodatek mogoče pridobiti le v primeru, če upravičenec soglaša
s prepovedjo razpolaganja z njegovo nepremičnino ali s prepovedjo obremenitve
nepremičnine in to ne glede na to koliko je ta nepremičnina vredna in ali je to edina
nepremičnina upravičenca tako, da v njej živi. Zmanjšano število prejemnikov
varstvenega dodatka je tudi posledica tega, da mnogi starejši ne želijo, da se jim na
nepremičnino vpiše prepoved razpolaganja, saj to med drugim razumejo tudi kot poseg
v njihovo osebno dostojanstvo, ker gre za edino lastnino, ki jo imajo in za katero so
varčevali celo življenje.
Že sama prepoved razpolaganja (in obremenitev) z nepremičnino je po mnenju
predlagateljev zakona nesorazmeren ukrep, ki ne zasleduje legitimnega in učinkovitega
cilja. Republika Slovenija in občine imajo že po 128. členu Zakona o dedovanju na
celotnem, premoženju zapustnika zakonito zastavno pravico, hkrati pa je dedič po 142.
členu Zakona o dedovanju v celoti odgovoren za zapustnikove dolgove. Poleg tega pa
je mogoče z različnimi pravnimi posli obiti varovalko prepovedi zastave nepremičnine in
vračila zneskov socialnih pomoči iz zapuščine prejemnika (npr. razdelitev premoženja
za čas življenja, vpis zastavne pravice, itd…). Glede na to, da slovenska zakonodaja
dopušča številne podobne možnosti, da si lahko dediči zapustnika v dogovoru z
zapustnikom predhodno omogočijo, da zapustnik ob smrti ne bo imel uradno
evidentiranega premoženja (še pred zaprosilom za eno izmed oblik socialne pomoči),
je posledica omejitev dedovanja lahko le v tem, da omejitev dedovanja velja le za tiste,
ki takšnih pravnih možnosti ne poznajo in jih ne izkoriščajo.
5
Prepoved razpolaganja (in obremenitve) z nepremičnino za povračilo socialnih
prejemkov je le podporni ukrep zavarovanja državne ali občinske terjatve za vračilo
socialnih prejemkov in v primeru odprave vračanja socialnih prejemkov iz dediščine
upravičenca ni potrebna. Sedanja ureditev omejitve dedovanja (upoštevajoč zadnje
spremembe in dopolnitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno
varstvenih prejemkih) ne zasledujejo v celoti načela socialne države, saj ne gre za
socialne pomoči (v širšem smislu), temveč le za (delno) brezobrestno kreditiranje s
strani države tistih upravičencev, ki ne presegajo določenega premoženjskega
cenzusa, s katerim država v okviru socialne zakonodaje prizna status tistega socialno
ogroženega, ki je upravičen do državne intervencije oziroma pomoči v različnih oblikah.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-330/97 že razveljavilo 128. člen Zakona o
dedovanju, ki je bil kasneje ustavnoskladno spremenjen, vendar je hkrati tudi zavzelo
stališče: »Po določbi prvega odstavka 50. člena Ustave imajo državljani pod pogoji,
določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Socialna država (2. člen Ustave)
je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti
ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim
siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti
posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči,
ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar
so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V
takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne
potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V
nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje
pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za
življenje.«. Ustavno sodišče RS je torej ugotovilo, da je vračilo socialne pomoči iz
dediščine ustavno dopustno, ne pa tudi, da bi bilo tudi morebitno nevračilo socialne
pomoči ustavno nedopustno. Država mora pri ureditvi, ki jo sprejme, tudi nujno
zasledovati cilj, da se neupravičeno ne zmanjšujejo sredstva za zagotavljanje pomoči
drugim tako, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz
njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. Vendar le v primeru da so pomoč
dobile osebe, ki so imele premoženje v času prejemanja pomoči, vendar so ga
potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. Predlagatelji
zakona upoštevamo to odločitev Ustavnega sodišča RS iz 30. novembra 2000, vendar
menimo, da je ta rešitev ob obstoječi socialni zakonodaji (Zakon o uveljavljanju pravic
iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih) nesorazmeren poseg v
pravico do socialne varnosti. Današnja socialna zakonodaja določa natančna in jasna
merila s katerimi se lahko preverja premoženjski položaj osebe, ki zaprosi za eno
izmed oblik socialne pomoči oziroma lahko država z vsemi dostopnimi evidencami o
lastništvu nepremičnin, dohodkov iz dela ali premoženja, itd… preveri premoženjsko
stanje vsakega prosilca za eno izmed oblik socialne pomoči v vsakem danem trenutku.
Prav tako obstaja zakonska dolžnost prejemnikov socialnih pomoči, da poročajo o vseh
spremembah, ki bi utegnile vplivati na prejemanje ali višino prejemanja socialnega
transferja. Hkrati pa država določa višino premoženjskega stanja posameznika, do
katere se posameznik obravnava kot oseba, ki nima dovolj sredstev za preživljanje.
Morebiten spregled premoženja posameznika pri dodelitvi ene izmed socialne pomoči
je tako razlog na strani države in ne dedičev morebitnega premoženja tega
posameznika. Vhodni kriterij za pridobitev ene izmed socialnih pomoči je socialna
ogroženost, določena z zakonsko določenimi kriteriji. Dokler ta socialna ogroženost
traja in posameznik izpolnjuje kriterije za eno izmed socialnih pomoči, ni stvarno
utemeljenega razloga, da bi moral kasneje to prejeto socialno pomoč vračati, niti iz
premoženja, ki ga je pridobil po prenehanju prejemanja socialne pomoči, saj je ravno
zaradi tega premoženja prenehal biti socialno ogrožen in od države ni več dobival
socialne pomoči. V nasprotnem primeru socialna pomoč ne more biti okvalificirana kot
pomoč, ampak le kot brezobrestni kredit, ki ga posameznik v socialni stiski dobi od
države.
6
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE RESITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1. Cilji in načela
S predlaganimi spremembami zakona se zasleduje načeli:
- socialne države,
- sorazmernosti ukrepov države za zagotavljanje socialne varnosti.
S predlaganimi spremembami zakona se zasleduje cilj dostopnosti in s tem
učinkovitosti socialnih transferjev (predvsem varstvenega dodatka).
2.2. Poglavitne rešitve
Predlaga se, da se v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih črtajo določbe, ki
določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne
socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotna obveznost vračanja prejete
socialne pomoči iz dediščine prejemnika socialne pomoči in sicer za:
- prejeto denarno socialno pomoč,
- prejeti varstveni dodatek,
- oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev,
namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.
Omejitev dedovanja po 128. in 129. členu Zakona o dedovanju se ne uporablja do
sprejema nove ureditve dedovanja, kjer bo mogoče to rešitev ohraniti, sprejeti drugo
sistemsko rešitev, ki bo zagotovila bolj dosledno spoštovanje načela pravne države z
izjemami od tega pravila ali pa določiti, da se socialne pomoči v celoti ne vračajo iz
dediščine ter ohraniti status pomoči in ne brezobrestnega kredita.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA
PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
ZA
DRŽAVNI
Finančnih posledic predloga zakona zaradi nedoločljivega števila možnih novih zahtev
za denarno socialno pomoč in varstvene dodatke ni mogoče točno oceniti. Predvsem
pa ni mogoče oceniti število smrti in dokončanja zapuščinskih postopkov v letu 2015,
za katerega je proračun sprejet. Proračun za leto 2015 ne predvideva prihodkov iz
naslova vračanja prejetih socialnih pomoči iz dediščine.
Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za druga javno finančna sredstva.
4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM
PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO
PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI
PRORAČUN ŽE SPREJET
Za izvajanje zakona ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev za obdobje, v katerem je
državni proračun sprejet in sicer so sredstva z namenom zagotavljanja socialnih
transferjev zagotovljena pod proračunsko postavko 2002.
7
5. UREDITEV V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH
PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE.
IN
PRILAGOJENOSTI
Predlog zakona ni povezan s pravnim redom Evropske unije.
V večini držav članic EU dedičem ni treba vračati zneska prejetih socialnih pomoči
(Finska, Švedska, Italija, Švica, Španija, Belgija) v Nemčiji, Avstriji (izjema: negotovo
finančno stanje dedičev), Češki, Malti, Madžarski dediči vračajo znesek prejetih DP, v
Luksemburgu in na Danskem pa morajo dediči vrniti znesek prejetih DP v določenih
primerih, tj. če izplačani znesek presega določeno mejo.
6.
DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL PREDLOG SPREJEMA ZAKONA
Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in
99/13) se v 2. točki 2. odstavka 27. člena črta besedilo »soglaša z vpisom prepovedi
odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ali lastnica (v nadaljnjem
besedilu: lastnik) je, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter«.
2. člen
V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in
99/13) se črta 3. odstavek 27. člena.
3. člen
V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in
99/13) se črtajo 7., 8., 9. in 10. odstavek 36. člena.
4. člen
V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in
99/13) se črta:v 52. členu besedilo »,zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve
nepremičnine, katere lastnik je upravičenec do varstvenega dodatka, v korist Republike
Slovenije«,
5. člen
V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in
99/13) se črta 53. člen.
8
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
V Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni
list RS, št. 99/13) se 39. člen spremeni tako, da se glasi:
»Do nove ureditve omejitve dedovanja se dedovanje premoženja zapustnika ne glede
na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78,
ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odl. US,
67/01, 83/01-OZ, 73/04-ZN-C in 31/13 - odl. US) ne omeji za prejeta sredstva iz
naslova denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, oprostitve plačil
socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo
oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.«.
7. člen
Centri za socialno delo v roku 30 dni od uveljavitve zakona razveljavijo vse odločbe v
delih, ki se nanašajo na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin v korist
Republike Slovenije in so bile izdane na podlagi določb razveljavljenih s 1. členom tega
zakona ter začnejo postopke za izbris zaznambe v zemljiški knjigi.
8. člen
Zakon začne veljati v 15 dneh po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV
K 1. členu
Člen določa črtanje instituta vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine,
katere lastnik ali lastnica je prejemnik denarne socialne pomoči v primeru, da samska
oseba ali družina živi v stanovanju nad vrednostjo primernega stanovanja, ki je
določena z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in presega višino
48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka ter je v zadnjih 24 mesecih prejela
denarno socialno pomoč več kot osemnajstkrat ter izpolnjuje ostale pogoje za
upravičenost do denarne socialne pomoči.
K 2. členu
Člen določa črtanje instituta vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine,
katere lastnik ali lastnica je prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega
dodatka v vseh tistih določbah, ki to urejajo v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih.
K 3., 4., 5. členu
Enako kot pri prejšnjemu členu.
9
K 6. členu
Člen spreminja obstoječi člen, ki ureja izjeme od omejitve dedovanja. S členom se
predlaga celotna oprostitev vračila sredstev iz dediščine za socialne prejemke oziroma
oprostitve: denarna socialna pomoči, varstveni dodatek, oprostitev plačil
socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo
oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika. Vsi ti socialni transferji imajo vhodni
kriterij in sicer premoženjski cenzus s katerim se upravičenec določa kot oseba, ki je
zaradi premoženjskih ali drugih socialnih kriterijev upravičen prejemati socialni transfer
iz proračuna. V nasprotnem primeru pri teh socialnih transferjih ne bi šlo za pomoč,
ampak za brezobrestno kreditiranje socialno ogroženih s strani države. Takšna
ureditev velja do nove ureditve dedovanja, ko bo mogoče oceniti posledice odprave
omejitve dedovanja in primerni obseg oprostitve od omejitve dedovanja.
K 7. členu
S tem členom se Centrom za socialno delo nalaga izvedbo postopkov za izbris vseh
prepovedi razpolaganja in obremenitve nepremičnine, ki so jih centri izvedli na podlagi
začetka veljave tega instituta (prepovedi razpolaganja in obremenitve nepremičnine) za
upravičence do socialnih prejemkov.
K 8. členu
Člen ureja začetek veljave zakona.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13
in 99/13):
27. člen
(izključitveni razlog z izjemama)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja se denarna socialna pomoč ne dodeli
samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih
zneskov minimalnega dohodka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se denarna socialna pomoč
dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v
nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem samska oseba ali družina živi, katerega
vrednost nad vrednostjo primernega stanovanja, določene v zakonu, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, presega višino iz prejšnjega odstavka:
10
1.
2.
in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejela ali jo je prejela največ
osemnajstkrat ali
je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejela več kot osemnajstkrat in
soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik
ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je, v zemljiško knjigo v korist Republike
Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči
po tem zakonu.
(3) V zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin iz prejšnjega
odstavka se smiselno uporabljajo določbe 36. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko center za
socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki
ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih
skupna vrednost presega višino iz prvega odstavka tega člena, ne presega pa višine
50.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi
nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne
more vplivati.
(5) Kot okoliščine iz prejšnjega odstavka, na katere oseba ne more vplivati,
se štejejo zlasti:
nasilje v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki v skladno s predpisi,
ki urejajo nasilje v družini,
začet postopek odtujitve ali razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve
sredstev za preživetje, ki ne traja več kot 24 mesecev,
če je oseba upravičena do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev ali do
prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic
družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in je začet postopek
zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi.
36. člen
(obdobje dodelitve)
(1) Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas glede na okoliščine, ki
so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči.
(2) Denarna socialna pomoč se prvič lahko dodeli največ za obdobje treh
mesecev.
(3) Denarna socialna pomoč se lahko dodeli ponovno, če so okoliščine, ki so
podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma
prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za
obdobje šestih mesecev.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se denarna
socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let
za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče
pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca.
(5) Upravičencu, ki se v skladu s 54. členom tega zakona šteje kot trajno
nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali ki je nezaposlen in starejši od 63 let za
ženske in od 65 let za moške ter je brez premoženja, ki se upošteva po zakonu, ki
ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ali je v institucionalnem varstvu in tudi
njegovi družinski člani izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, se dodeli trajna denarna
socialna pomoč.
11
(6) Center za socialno delo enkrat letno po uradni dolžnosti preveri, ali
osebe iz prejšnjega odstavka na dan 1. aprila še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do
socialno varstvenih pravic po tem zakonu in ali so nastopile spremembe, ki vplivajo na
višino oziroma obdobje upravičenosti do teh pravic in izda novo odločbo. Za potrebe
odločanja se kot dan vložitve vloge šteje 31. marec
(7) Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki
je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj
štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne
socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist
Republike Slovenije.
(8) O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike
Slovenije center za socialno delo odloči v izreku odločbe o upravičenosti do denarne
socialne pomoči.
(9) Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na
podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.
(10) Za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prvega odstavka
tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o
zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve.
52. člen
(smiselna uporaba določb, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne
socialne pomoči)
Pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka se v zvezi z ugotavljanjem
družine oziroma družinskih članov, lastnega dohodka, upoštevanjem premoženja,
dodeljevanjem, zmanjševanjem, izplačevanjem in povečanjem varstvenega dodatka za
dodatek za pomoč in postrežbo, uskladitvijo višine dodeljenega varstvenega dodatka,
zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je
upravičenec do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije, pristojnostjo
organa, ugotavljanjem razlogov za nedodelitev oziroma neupravičenost, smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne
pomoči po tem zakonu.
53. člen
(prepoved odtujitve in obremenitve)
Če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z
odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti
nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih
– ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13):
39. člen
12
(omejitev dedovanja)
(1) Ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št.
15/76, 23/78, Uradni list SRS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94
– odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in
31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika,
ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega
premoženja omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova
varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu
sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.
(2) Ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št.
15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B,
117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do
nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s
predpisi o socialnem varstvu, za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje
zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj
mesecev.
(3) Če je zapustnik pomoč iz prejšnjega odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se
dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za
12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih
zneskov prejete pomoči.
(4) Ne glede na določbo 128. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in
23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 –
odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove
ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s
predpisi o socialnem varstvu, za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in
34.b člena zakona, dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji.