ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Slovenščina za zajtrk, kosilo in večerjo STR. 2 »Mlejko piti mi je prepovedano« STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. julija 2015 Leto XXV, št. 29 Ptuj: Dobrodošli doma 2015 Peto tradicionalno srečanje Slovencev 4. julija je Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu že petič organiziral tradicionalno srečanje Slovencev iz celega sveta. Dogodek se je letos odvijal na Ptuju. Prireditve z naslovom Dobrodošli doma smo se udeležili tudi predstavniki Porabja. Dopoldne je na mestnem stadionu potekalo tekmovanje v nogometu, kjer je zmagala porabska ekipa, ki so jo sestavljali fantje iz porabskih vasi in Monoštra. Popoldanski program, ki je bil namenjen kulturnemu dogajanju in se je odvijal na Mestem trgu, se je začel ob 15. uri z nastopom pihalne godbe mesta Ptuj. Sledila sta pozdravna nagovora župana občine Ptuj in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazda Žmavca. Izpostavil je, da »trajni uspehi in napredki niso mogoči brez intenzivnega vključevanja mladih«. V nadaljevanju pa so se predstavile skupine iz različnih držav. Med njimi je bil tudi projektni pevski zbor Društva porabske mladine, ki sta ga povabila Rafaelova družba in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker Društvo porabske mladine nima lastne kulturne skupine, je bil to pravi iz- Porabski mladi in otroci z dežniki, na katerih je logotip srečanja Porabska nogometna ekipa je zmagala na turnirju ziv, saj je bilo potrebno poiskati ljudi, ki bi nastopili v zborčku. Kmalu pa smo ugotovili, da bi bilo dobro, če bi povabili zraven otroke, saj je vključevanje otrok v naše dejavnosti zelo pomembno. Tako smo ustanovili zbor, v katerem so peli otroci in članice našega društva. Zapeli smo dve pesmi, eno porabsko in eno slovensko. To sta bili Pojmo na Štajersko in Mi se ’mamo radi. Vmes pa smo recitirali pesem Mili Hrobath z naslovom Materni jezik. Nastopajoči smo imeli tremo, saj prej še nikoli nismo nastopili v takšni obliki. Po nastopu, ko smo dobili velik aplavz in ko so ljudje začeli čestitati, smo bili vsi zelo veseli. Tako smo lahko dokazali, da tudi mladi vémo in lahko primerno zastopamo Porabje, če dobimo priložnost za to. V prispevku bi rada omenila še Dobrodošlico Urada in mesta Ptuj. V okviru le-te so za obiskovalce pripravili presenečanje, hkrati pa se spomnili na Slavka Avsenika. Na oknih mestne hiše in drugih stavb na trgu so se pojavili harmonikarji, ki so zaigrali Avsenikovo uspešnico Na Golici. Martina Zakocs predsednica Društva porabske mladine 2 Seminar slovenskega jezika in kulture za porabske učitelje in vzgojiteljice Slovenščina za zajtrk, kosilo in večerjo Letošnji Seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske učitelje in vzgojiteljice iz Porabja, ki ga vsako leto s finančno pomočjo slovenskega šolskega ministrstva organizira Zavod RS za šolstvo, je potekal v bližini Porabja. »Že kakih dvajset let se s seminarjem selimo po Sloveniji, po naših območnih enotah. Vrstni red sicer ni točno določen, saj pustimo seminaristom, da sami izberejo kraj naslednjega seminarja. To so turistično, zgodovinsko in tudi geografsko zanimivi kraji. V letošnjem letu smo se odločili, da seminar pripravimo v naši domači Območni enoti Zavoda za šolstvo Murska Sobota. Po temeljitem premisleku in vedenju, da smo že bili v Lendavi in Moravskih Toplicah, smo se zdaj V petih dneh so udeleženci seminarja, ki jih je bilo tokrat sedemnajst (poleg učiteljev in delavnici pelo in plesalo. V sredo dopoldne se je učilnica preselila na prosto. Udeleženci seminarja so se skupaj s Simono Slavič Kumer, Zavodovo svetovalko za biologijo, odpravili v radenski park in raziskovali drevnine in drugo rastlinje, ob spoznavanju slovenskih strokovnih poimenovanj pa dobili nekaj nasvetov, kako učence popeljati na terensko delo v naravo. Učiteljica-asistentka v Porabju Metoda Perger je v okviru popoldanske pedagoške delavnice ob pomoči teksta, ki ga je sama napisala, predstavila simulacijo vodnica izkazala Valerija Perger, saj so seminaristi obiskali kraje njene mladosti. Seminar se je peti dan zaključil s pedagoško delavnico na temo branja pri pouku in izbire bralnega gradiva, ki jo je pripravila Vesna Vršič, svetovalka za razredni pouk. »Eden izmed ciljev našega seminarja je tudi ta, da udeleženci pet dni govorijo slovensko, ne samo v uradnih govornih položajih in delavnicah, ampak tudi medsebojno. Tudi pri zajtrku, kosilu in večerji ter neobveznih druženjih naj bi bil pogovorni jezik slovenščina. Več ali manj Skupinska slika z ravnateljico srednje šole in učitelji v Radencih vzgojiteljev porabskih šol tudi zagovornica Slovencev v madžarskem Parlamentu in še nekaj V radenskem vrtcu, kjer so nam malčki ob slovesu zapeli Proti prvi postaji izleta – cerkvi svete Magdalene na Kapelskem Vrhu odločili za Radence,« mi je v avli tamkajšnjega hotela Radin, ki sodi v sklop Zdravilišča Radenci, pojasnila višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger. Filozofske fakultete v Ljubljani, ukvarjali z javnim nastopanjem. V torek so obiskali šole v Raden- drugih, ki potrebujejo slovenski jezik pri svojem delu), izkoristili za pridobivanje novih znanj. Prvi dan so se na prvi štiriurni pedagoški delavnici, ki jo je izvajal dr. Hotimir Tivadar s cih. »Bili smo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, s katero ima monoštrska poklicna šola že vrsto let stike. Zdaj smo tudi mi spoznali, kako kakovosten pouk imajo na tej šoli. Dosegajo dobre rezultate, ne le v Sloveniji, tudi na tekmovanjih v tujini. Tudi na osnovni šoli so nam predstavili različne programe, tudi takšne, ki jih imajo v okviru evropskega sodelovanja šol. Tukajšnje kolegice se zelo pridno prijavljajo na različne natečaje. Za to žrtvujejo tudi veliko prostega časa, tudi ob sobotah in nedeljah. Zanimiva je tudi izmenjava dijakov in osnovnošolcev v evropskem prostoru. V vrtcu smo videli, kako odraščajo najmlajši, prihodnost Slovenije. Vse to nam daje moč, da tudi mi v Porabju naredimo naše šolsko okolje bolj prijetno, da sprejmemo goste na šoli in jim pokažemo to, kar imamo mi,« je pojasnil Laci Domjan, učitelj z DOŠ Števanovci, in dodal: »Moram reči, da so tukajšnji ljudje zelo gostoljubni in prijazni. Tudi predavatelji, ki imajo delavnice, so zelo prijazni in nam poskušajo pomagati tudi tako, da nam predstavljajo nove metode poučevanja, ki jih bomo lahko doma na naših šolskih ustanovah s pridom uporabili, tako pri pouku kot pri izvenšolskih dejavnostih«. Torkov popoldan je minil v znamenju spoznavanja slovenskih ljudskih pesmi. Pod vodstvom Vere Stajnko se je na glasbeni V »učilnici« - radenskem parku med pedagoško delavnico Zaključna večerja z gosti (Roman Gruden, Irena Kumer – gostiteljica, Veronika Pirnat in Martin Ropoš) učnih ur, s poudarkom na rabi slovenskega jezika kot drugega jezika. Na slavnostni večerji so se v restavraciji Park udeležencem seminarja pridružili tudi gostje, med drugim predstojnica OE Zavoda za šolstvo RS v Murski Soboti Irena Kumer, Roman Gruden s šolskega ministrstva in tudi predsednik DSS Martin Ropoš. Na četrtkovi ekskurziji po Slovenskih goricah se je kot Porabje, 16. julija 2015 se vsi poskušajo tega držati,« je pojasnila Valerija Perger, ki je vesela, da so tudi predavatelji opazili, da se je, kar se tiče znanja slovenskega jezika in komunikacije v njem, položaj v minulih letih izboljšal, »tako da zdaj udeleženci brez problema veselo klepetajo slovensko z mano, mojimi kolegicami in drugimi predavatelji«. Silva Eöry Foto: Valerija Perger 3 SLIKAR FRANCE MIHELIČ IN NJEGOVI PTUJSKI MOTIVI Med slovenskimi umetniki zavzema posebno vidno mesto slikar, grafik in ilustrator France Mihelič. Rodil se je leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Od leta 1909 je živel v okolici Ribnice, kjer je obiskoval ljudsko in meščansko šolo. Njegov prvi pedagog je bil slikar Janko Trošt. Od leta 1923 France Mihelič do 1927 je obiskoval učiteljišče v Ljubljani in tam se je tudi šolal na zasebni risarski šoli Probuda, kjer sta bila njegova pedagoga slikarja Matej Sternen in Mirko Šubic. Med leti 1927 in 1931 je njegov študij sledil na Likovni akademiji v Zagrebu. Po zaključku tega je poučeval risanje v Kruševcu v Srbiji, od leta 1936 pa na gimnaziji na Ptuju. Med drugo svetovno vojno je precej časa Kurentovanje preživel na Dolenjskem in v Beli krajini. Od leta 1945 pa do upokojitve je bil profesor na Likovni akademiji v Ljubljani in tam je dobil tudi naziv zaslužnega profesorja. Kot rektor jo je vodil dva mandata – vse skupaj od leta 1951 pa do 1963. Njegova žena je bila znana slovenska pisateljica Mira Mihelič. Likovno ustvarjanje Franceta Miheliča se deli v dve veliki obdobji: prvo se začenja okrog leta 1933, drugo pa okrog leta 1953. In če želimo spoznati Franceta Miheliča ter njegova dela, kjer upodablja mesto Ptuj, ki je eno naših cenjenih mest, tako po svoji zgodovini, kot po etnologiji, moramo Miheliča obravnavati predvsem v njegovem predvojnem času. Ko je Mihelič učiteljeval na Ptuju, se je seznanil predvsem z revščino, vraževernostjo ter vrvežem kmečkih ljudi na različnih proščenjih in semnjih. Spoznaval je tradicijo starega mestnega središča, kjer se še danes mešajo antični ostanki s spomeniki srednjeveške arhitekture. Seznanil se je prav tako s pričevanji o nepremostljivih pregradah, ki so jih med seboj in ostalimi gradili vsi oblastniki, od rimskih upraviteljev do tedanjega okrajnega načelnika. Občutljivega umetnika se je namreč globoko dotaknilo životarjenje haloških viničarjev in njihova na moč prvinska sprostitev na proščenjih in ob praznikih in tako je vso situacijo z občutljivimi slikarskimi očmi prenašal na svoja platna. Z omenjeno vsebino je tako nastalo eno njegovih znanih del z naslovom Ptujska gora leta 1940, ki je v tistem obdobju bila tudi na splošno v njegovem repertoarju ustvarjanja. Podobo je zasnoval kot nekakšno težko gmoto, v kateri se meša mozaik ljudskih dogodkov v spodnjem delu okoli cerkve ter nekoliko višje temno nevihtno nebo, kamor sega zvonik. Če se osredotočimo na vsak naslikan lik posebej, je mogoče razbrati, da vsak počne neko lastno poslanstvo oziroma svoj »dogodek«, ki je tudi temu primerno barvno poudarjen. Mihelič je znal izrazito poudariti socialno sporočilo nastopajočih in vedno znova so ga pritegnili tako slikoviti, slikarski detajli kot zgovorna celota dogodka. Slikar je na sliki Ptujska gora z natančno upodobljenimi folklorističnimi drobnimi detajli in z orisom okolja, ki temelji na poudarku barvnih vrednot, dosegel svojevrstno, celo malce grozljivo vzdušje, ki se »premleva« s sicer realistično orisanim sejmarskim vzdušjem. Glavno vlogo imajo vsekakor ljudje, ki predstavljajo množični portret romarjev iz ptujskega kmečkega zaledja. Cerkvena gmota nad človeškim vrvežem je simbol nečesa prastarega, pri njenih tleh pa so zabrisani prizori človeškega vrveža in nekakšna grozeča atmosfera, kjer dobesedno vre. katerim zija praznina, je postal prispodoba brezupa pred drugo svetovno vojno. Vsekakor je bil v času njegovega ustvarjanja venomer najbolj znan motiv kurent, ki ga je upodabljal kot arhetipski simbol prerajanja. Kasneje je v svojem slikarstvu kot motiv izpostavil tudi ribo Faroniko. Njegova najbolj znana dela poleg že omenjenih so še Kronist, Spomin na očeta, Leteče ure in Kvintet. Te pa so nastale v njegovem drugem obdobju ustvarjanja. Mihelič je bil nedvomno znan kot Božič na Ptujski gori, 1940 izvrsten risar, iluMiheliču je mesto Ptuj s svojo strator, kostumograf, celo avtor strah vzbujajočo mitično figuro lutk in tapiserij. Že v Zagrebu je – kurentom, vzbudilo dotik praz- izdeloval realistično obarvane godovine v 20. stoletju. V njem litografije s primesmi ekspresioje vzbudilo vse tisto, o čemer je nizma in fantastike. Na Ptuju je razmišljal, ko je živel še v Vir- slikal v slogu barvnega realizmašah, na robu starinske Škofje ma. Je hkrati eden glavnih predLoke. Na sliki Kurentovanje, se je stavnikov slovenske partizanske natančno posvetil omenjenim li- umetnosti. kom in jih že rahlo abstrahirano Njegove risbe in grafike so shrapredstavil v svoji vlogi. Kurent njene v Miheličevi galeriji na Ptu(korant) je namreč bajeslovno ju od leta 1992, zbirka njegovih ali pravljično bitje v slovanski grafik in slik pa v njegovi stalni mitologiji in slovstveni folklori, zbirki, v zelo stari stavbi, znani še posebej pa ga obravnavajo kot pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Opravljen je za korantíjo: prepasan in s kravjimi zvonci in robci ovešen ima ovčji kožuh, kožuhovinasto kapo, naličje z dolgim usnjenim nosom in rdečim jezikom, vrh kape goveja rogova ali s trakovi prepleteno stojalce, ob straneh v obliki perutnic zataknjena puranova Mrtvi kurent peresa, v rokah pa z ježevo kožo ovito gorjačo ali ježevko. Kurenti pod imenom Kašča na Spodhodijo v skupinah, poskakujejo, njem trgu v Škofji Loki. Njegova tekajo in potresavajo s telesom, dela se sicer nahajajo v številnih da zvonci pozvonavajo – to po- zbirkah galerij in muzejev po cečnejo tudi na Miheličevi sliki. lem svetu. V Sloveniji so njegove Sicer pa je pred 2. svet. vojno umetnine še v Narodni galeriji, prihajalo v spopadih korantskih Moderni galeriji in v Mestnem skupin tudi do medsebojnih ubo- muzeju Ljubljana, v Umetnostni jev, zato jih je tedanja oblast pre- galeriji Maribor, v Ptujskem ter ganjala. Po tem motivu je znana Škofjeloškem muzeju. naslednja Miheličeva slika, Mrtvi Od leta 1965 je bil France Mikurent. Motiv pripoveduje, kako helič član Slovenske akademije v nemir kurentovanja trešči smrt znanosti in umetnosti. Bil je tudi in spremeni obredno prerajanje član Accademie delle Arti del Div popolno tišino. Otožno ubrani segno v Firencah. Od leta 1938 je prizor v ubožni panonski po- sodeloval kot gostujoči umetnik krajini pod visečim nebom, nad Kluba neodvisnih slovenskih li- Porabje, 16. julija 2015 kovnih umetnikov. Za svoje delo je dobil vrsto priznanj, med drugim: nekaj Prešernovih nagrad, Jakopičevo nagrado, dvakrat nagrado AVNOJ-a, zlati častni znak svobode Republike Slovenije in zlati častni znak Republike Slovenije. Za knjižne ilustracije je večkrat prejel tudi Levstikovo nagrado. Mihelič je bil prav tako dobitnik številnih nagrad za svoja dela, a naštejem naj le nekatera: Leta 1954 je dobil nagrado za grafiko »Renato Carrain« na XXVII. bienalu v Benetkah, nagrajen pa je bil tudi leta 1955 na prvem Grafičnem bienalu v Ljubljani. Tri leta kasneje je dobil odkupno nagrado na I. trienalu barvne grafike v Grenchenu in nato še odkupno nagrado »Sabro« na IV. Bienalu v Sao Paulu. V šestdesetih letih je prejel nacionalno nagrado na III. Grafičnem bienalu v Ljubljani, leta 1968 nagrado »Guido Neri« na prvem grafičnem bienalu v Firencah. V naslednjem desetletju je prejel še prvo nagrado na trienalu sodobne jugoslovanske risbe v Samoboru. Bil je tudi član likovnih žirij, med drugim mednarodne žirije grafične razstave »Bianco e nero« (Črno in belo) v Luganu. Slikar France Mihelič je velik del svojega življenja ustvarjal na Ptuju, v mestu, ki je doprineslo k slovenski umetnosti in kulturi velik del ponovnih odkritij iz davnih časov, na katerih temelji naša zgodovina. S tem nam posreduje bogastvo človeškega duha in polnost umetniškega izraza. Izrisuje nam dane vzorce za oblikovanje medčloveških odnosov in človekovega pogleda na svet. V panonskem okolju, ki je bilo Miheliču pravzaprav njegov slikarski dom, predvsem zaradi kurentovanja in z vsem, kar je s tem povezano, je izbiral motive, ki jih je prenašal na platno ter jih z izjemnim občutkom in znanjem posredoval gledalcu, skozi mnoge risbe, slike in grafike. Svojo življenjsko pot je zaključil leta 1998 v Ljubljani. Mojca Polona Vaupotič 4 OD SLOVENIJE… Jančar in Križnar državljana Evrope Nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope za leto 2015 sta v Vodnikovi domačiji v Ljubljani prejela eden najbolj uspešnih in znanih sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev in najpogosteje prevajani slovenski pisatelj Drago Jančar ter zagovornik človekovih pravic, novinar, pisatelj, ustvarjalec dokumentarnih filmov, svetovno Polaganje vencov ob dnevi sv. Ladislava Pomurje: Kaj je bilo leta 1991? BILA JE VOJNA, PRAVA VOJNA, ČEPRAV KRATKA V Murski Soboti so predstavili zbornik Vloga Teritorialne obrambe v procesu osamosvajanja. Kot je za uvod povedal general Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, gre za pomembno publikacijo z vrsto znanih, manj znanih in tokrat prvič objavljenih podatkov o osamosvojitveni vojni v Pomurju in občini Ormož. V Sloveniji bo skupaj izšlo pet tovrstnih publikacij, dve sta že med bralci, pomurska je tretja, dve pa še pripravljajo. Pogovor ob izidu zbornika je z urednikom in nekaterimi sodelavci vodila novinarka Irma Benko, tedaj kot urednica zelo dejavna med osamosvojitveno vojno, ko sta v posebnih, vojnih 27. junija, ob dnevi sv. Ladislava, patrona graničarov - kak zdaj že več lejt - je v Števanovci v graničarskom muzeji madžarska mejna policija položila vence pri spomeniki tistij sodakov-graničarov pa oficirov, steri so med svojim delom smrt strpeli. Poklonit so se prišli iz cejloga rosaga funkcionarge mejne policije, znan podpornik in zaščitnik afriškega ljudstva v Sudanu Tomo Križnar. Svojo nagrado je Križnar v zahvalo za veliko humanitarno delo izročil Suleimanu Jamusu iz Sudana, humanitarnemu koordinatorju darfurskih upornikov, dapa prišli so taši tö, šteri so že več lejt v penziji. Zvün tej je ešče zraven bilo drüštvo motociklistov »Nyugati szél (Zahodni veter)«, šteri so ranč tak gnauksvejta sodacke bili pa zdaj že več lejt odijo na tau spominsko slovesnost. Prireditev se je s himnov začnila, potejm je moderator na kratki tapravo zgodovino graničarstva (határőrség) do denešnjega dneva. Glavna točka je ki že od leta 2008 živi v Sloveniji. Dogodka so se udeležili tudi evropski poslanke in poslanci dr. Milan Zver, Tanja Fajon, Lojze Peterle, Romana Tomc in Patricija Šulin. Ob podelitvi nagrade iz rok vodje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Klemna Žumra je Drago Jančar poudaril zadovoljstvo, da se je Evropa spremenila in so demoni, ki so se pojavljali skozi preteklo stoletje, izgubili moč. 14. in 15. oktobra bo vseh 47 letošnjih dobitnikov nagrade povabljenih na osrednji evropski dogodek v Bruselj, kjer jim bo čestital tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Poslovil se je Slavko Avsenik »Slovenci se nimamo za radosten narod. Mar res nismo? Zavrtite Golico. V hipu bomo eksplodirali v nepopisno srečo. Slovenci se nimamo za povezan narod. Mar res nismo? Zavrtite doma ali kjer koli po svetu pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Ni ga tisti hip čvrstejšega lepila od solz ganjenosti in narodne pripadnosti,« je v svojem govoru ob slovesu od Slavka Avsenika, velikana slovenske narodnozabavne glasbe, poudaril predsednik države Borut Pahor. Od pokojnega, ki je bil pokopan z državnimi in vojaškimi častmi, so se s pesmijo poslovili Ansambel Saša Avsenika, Slovenski oktet in Orkester slovenske policije. okoliščinah delovala radio Murski val in tednik Vestnik, ki je izhajal v slovenskem in madžarskem jeziku. Urednik, general dr. Alojz Štajner, je povedal, da je vsebina zbornika zajeta v štirih tematskih sklopih, in sicer v vojaško-političnem delu, o dogajanju v Prlekiji in Slovenskih goricah, vojni v Prekmurju in s predstavitvijo 33 avtorjev, sodelavcev v publikaciji. Pomemben del zbornika je 190 fotografij, od tega tretjina objavljenih prvič in prvič so objavljeni 4 dokumenti s spopada z Jugoslovansko ljudsko armado. Sogovorniki Irme Benko na množično obiskani predstavitvi zbornika o vlogi teritorialne obrambe so bili polkovnik Ljubo Dražnik, general dr. Alojz Štajner, brigadir Vlado Miloševič, podpolkovnik Edo Mihalič in zdravnik Daniel Grabar. Pomembne osebnosti iz vrst teritorialne obrambe so predstavile izkušnje v osamosvojitveni vojni za Slovenijo med 27. junijem in 7. julijem 1991. Drug za drugim so zatrdili, da je bil spopad z Jugoslovansko ljudsko armado prava vojna, čeprav je trajala samo 10 dni in zahtevala na obeh straneh sorazmerno malo žrtev. Dobro organizirana in učinkovita Teritorialna obramba je v sodelovanju s policijo in prebivalci bila neprijetno presenečenje za JLA, ki je imela nalogo zavzeti mednarodne mejne prehode. Pomurje je bilo blokirano, je izspotavil podpolkovnik Edvard Mihalič. Ob že omenjeni vlogi medijev so imele važno vlogo tudi druge ustanove v Pomurju, med njimi zlasti Bolnišnica v Murski Soboti oziroma Rakičanu. Zdaj strokovni direktor, tedaj anesteziolog Daniel Grabar je povedal, da so oskrbeli 78 ranjencev, ne glede na to, s katere strani so bili, ali z JLA ali Teritorialne obrambe. Čeprav v bolnišnici vojnih izkušenj niso imeli, jim je uspelo kakovostno oskrbeti vse ranjence. Ko je govora o osamosvojitveni vojni, je potrebno reči tudi, da so pomoč Pomurju ponudili tudi v vodstvih Železne županije in Zveze Slovencev na Madžarskem. Ernest Ružič potejn prišla, gda so prejkvrezali trak pa s tejn uradno prejkdali tiste spominske plošče, na šteraj so vsi tisti napisani, šteri so med slüženjom sodačkoga roka ali v slüžbi zgibili svoj žitek. Potejn sta predstavnika mejne policije pa občine Števanovci vence položila pri spomeniki. Na konci slavnosti so tazošpilali Silencium pa s tejm se je uradni program skončo. K. Holec Porabje, 16. julija 2015 zveza.hu 5 »Mlejko piti mi je prepovedano« V Slovenskoj vesi v najvekšoj vročini se na terasi pogučavava s Ferencom Majczanom od vrejmena, kmetijstva, kosavne fabrike, dapa naprej pride malo Hortobágy tö. V sploj dobrom mesti majo ram, kak oni tö pravijo, skrak pri poštiji pa nej daleč kraj od cerkve pa od krčme. Dja sem njij sploj nej pozno, pa itak se mi je nej trbelo njim moliti, aj na guč stanejo z menov, tak včasin so mi pravli, aj dola sedem pa aj je pitam, na koj sem najgeri. - Gnauk sem tü v Slovenskoj vesi delo eden pogovor od Hortobágya, kama je bilau v petdeseti lejtaj vöodpelano dosti Slovencov. Te človek so se tö Majczan zvali. Oni so vam kakšna žlata? »Tau je moj brat bijo, steri je zdaj nej davnik mrau. Mi smo trdjé bratje bili, Pišti je že prva mrau, Joška je zdaj nej davnik, dja sem najmlajši, na dja sem ešče zdaj tü.« - Vi s Hortobágya kaj paunite? »Kak bi pa nej pauno, vej pa te sem že sedemnajset lejt star bijo, zato ka tau je v petdesetij lejtaj bilau.« - Vi ste tam tö mogli delati? »Tam je vsikši mogo delati, vanej, znautra, gde je ranč trbelo.« - Tam je v šaulo nej trbelo odti? »Dja sem te več v šaulo nej odo, zato ka sem osnovno šaulo že vözopojdo. Doma sem se glaso, ka bi se tadale včijo, samo nejso me gorvzeli.« - Gde je vaš rojstni ram bijo? Tü, gde zdaj živete ali tam, gde so vaš brat Joška doma bili? »Tam sem se dja naraudo kak je Joška doma biu. Šestdesetoga leta, gda sem se oženo, te sem dja sé prišo kak „telepeš” v te ram. Tisti tau, gde sem se dja naraudo, se je vsigdar k Slovenskoj vesi držo, dapa gnauk svejta je tam samo naš ram bijo, zato se pa tisti tau tak zove, ka Pusta. Vidiš, zdaj se je pa že tisti tau tak vözozido, kak če bi edna mala ves bila.« - Kak tau, ka so vaši stariške »Mi mamo tü tanota njive kak tam zidali? je mejni pas bijo. Samo zdaj so »Zato, ka tam so vertivali, ka- že drugi prejvkzeli. Ka bi delo, ulak rama so meli grünt, zato gda več ne ladaš delati? Pa ranč so tam zidali. Mi smo dosta tak je tam na Pusti tö, gde sva grünta meli, oča v Sakalauv- se z bratom razdelila.« ci, mati pa kaulak rama. Meli - Prvin, gda je süča bila, iz smo edno tašo velko üto, kama Rabe ste polejvali? smo štiristau križov sildja leko »Trno nej trbelo, samo rejdko nutsklali, te je bila taša si leko missüča, ka bi liš, tjelko tü v dolej zemle smo polejvati meli.« trbelo. Pa - Gda ste se mi smo dooženili pa stavse meli ste sé priposajeno šli, tü pri pa lopau tau rami smo gazje ranč düvali. Vse, tak dosta ka je trbelo, zemlé bismo doma lau pa dopripauvali, sta trbelo kapüsto, delati, kak repo ka v doma? župo valaFerenc Majczan »Vejš, ka je un, krumče trbelo, tü je tö dvejstau križov pa tašo vse. Vejm, ka telko vse bilau pa sedem glav mare v smo pripauvali, ka smo s kauštali, bike smo krmili pa dola- li domau vozili, zato ka so tü davali, malo smo vertivali pa sploj dobre zemlé. Tau je tašo malo smo v fabriko odli delat. veseldje bilau, ka ti ranč taDja sem v kosavnoj fabriki prajti ne vejm. Dja sem k taumi delo, žena pa v židano fabriko frajt emo, gda sem domau s faodla delat.« brike prišo, sem že komaj čako, - Kak ste tau vse ladali? aj leko vö na njivo dem. Prvin »Te sta ešče tast (após) pa taš- zato na njivi dosta več trbelo ča (anyós) tü živala pa ona delati kak zdaj, zato ka te se je sta nama pomagala. Sledkar vse z rokauv delalo. Prvin se je gda nji več nej bilau, te smo že z rokauv želo, zdaj kombajn malo menje delali, pa potistim pride pa tanapravi žetvo pa tö, gda so se mlajši že tadale mlatitev nagnauk. Gnauksvejvčili.« ta smo tau dva tjedna delali.« - Kelko mlajšov mate? - Prvin je tö bila taša ica kak »Enga sina pa edno čer, hči tü v je zdaj? vesi pri Gabina dela v bauti, sin »Bile so vročine, dapa taše nej, pa v Oplu v Varaša.« te je nej bilau tak sparno pa - Tü pri vas v dolej pri Rabi sonce nej tak žgalo kak zdaj. je zato vsigdar dosta lakejše Dapa gda smo na Hortobágyi bilau gazdüvati kak pri nas bili, tam je vrauče bilau, ranč tam na števanovskom tali, po tak kak zdaj tü pri nas. Tistim brgaj. je sploj špajsno bilau, steri so »Tü so baukše zemlé kak tam k tauma nej bili vcuj včeni, ka po brgaj, tau je gvüšno. Mi smo cejli den, od zazranka do večetü kosili brge, tam je tašo malo ra vanej trbelo delati. Mena nej, pa drauvno senau bilau, nej mi smo doma tö ranč tau delakak tü spodkar, tü je velka pa li. Najvekša baja pa tau bila, ka trikrat takša trava zrasla.« nej bilau mrzle vodé za piti. - Vi cejlak do Rabe mate nji- Taši tri mejtra globki stüdenci ve? so tam bili, ka je sunce nutra v nji sijalo, voda je topla bila kak cük. Tam zeleno nika nej bilau, vse samo bole ridjavo. Tam brezi tauga, ka bi nej polejvali, nika nej zraslo. Te smo vse s konji pa s kravami vozili, zdaj bi mara vanej zbesnila, če bi je v tau vrejmeni pregli.« - Kak dugo ste vi meli krave? »Neštjem ti lažati, dapa vejn petnajset lejt že minaulo, ka smo je odali.« - Težko je bilau slejdnjo doladati? »Tau ranč ne gunči, edna talica je bila, stero sem naslejdnje doladau. Vejš, ka eden čas sem nej smo v štalo titi. Völka štala, po sedem glav mare je bilau vsigdar. Te pa, kak če bi veter pufudno, edna nej ostala, vse prazno, tak je tau dje.« - Zdravdje mate? »Vejš, lejta pomalek tadejo, dapa zato nika ne morem prajti.« - Ka ste vi v kosavnoj fabriki delali? »Najprvin sem v raktari (skladišče) bijo, potistim sem pa pri zidaraj delo. Tistoga reda je ešče kosavna fabrika dobro üšla, zidali smo vodnek pa vnoči. Kak je állami gazdaság (državno gospodarstvo) ešče tam, smo cejle štale mi zidali.« - Vi ste ešče iz kosavne fabrike leko v penzijo šli? »Dja sem ešče srečo emo, dja sem ešče od tistac leko v penzijo odišo, potistim se je tak vse zaprlo. Sprvoga mi je špajsno bilau, zato ka dja sem vsigdar med lüstvom bijo, dapa brž sem se vcujvzejo. Zdaj pa že človek, ka drügo vej, gda je že osemdesetštiri lejt star. Dapa hvala baugi, zato ešče kak tak sem ta. Tau je vejn zato, ka dja mlejko piti prepovedano mam, samo vino leko pidjem, pa dja tau fejst nutradržim. Pri nas, kak skur vsepovsedik, tü v Slovenski vesi je tö tak, ka krčma pa cerkev sta na ednom mesti. Zato pa gda k meši dem, te potistim malo v krčmau tö nutstaupim. Zato, ka če k meši odiš, leko vidiš, ka pop tö vino pidje po predgi.« Karči Holec Porabje, 16. julija 2015 … DO MADŽARSKE Na Madžarskem živi 146 tisoč tujih državljanov Po najnovejših podatkih centralnega statističnega urada živi na Madžarskem 146 tisoč tujih državljanov. Njihovo število je bilo najvišje leta 2011, ko je živelo v državi 206 tisoč tujcev. Od takrat je dobilo veliko zamejskih Madžarov z romunskim, ukrajinskim in srbskim potnim listom madžarsko državljanstvo, zato se je število tujcev znatno znižalo. Hkrati se dinamično dviga število Nemcev, Slovakov, Avstrijcev in tudi Rusov, ki živijo na Madžarskem. Število državljanov azijskih držav se je v zadnjem desetletju več kot podvojilo, s 15 tisoč je naraslo na 33 tisoč. Med njimi je največ Kitajcev, kakih 16 tisoč. Največ tujih državljanov živi v Budimpešti in njeni okolici. V majhnih vaseh županij Somogy in Baranja najdemo precej nizozemskih upokojencev, ob avstrijski meji najdemo tudi take vasi, v katerih je več kot 20 odstotkov hiš v lasti Nemcev in Avstrijcev. V kraju Héviz, ki je znan po svoji termalni vodi, so v zadnjih letih Rusi odkupili več hotelov in več sto nepremičnin. Zunanji minister bi že zunaj meje države presejal migrante Po napovedi zunanjega ministra Pétra Szijjárta bo Madžarska jeseni organizirala mednarodno konferenco o migracijah, na katero bo ob predstavnikih unijskih držav povabila tudi nadaljnjih sedem držav, preko katerih prihaja majveč migrantov na Madžarsko. Szijjártó se namerava dogovoriti z Albanijo, Kosovom, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter Turčijo, naj sprejmejo na lastnih tleh take unijske postaje, na katerih se bodo odločili, kdo so tisti migranti, ki imajo pravico do azila. Po mnenju zunanjega ministra bi s takim presejanjem migrantov lahko znatno zmanjšali pritisk na državo. Madžarski parlament je prejšnji ponedeljek sprejel tudi zakon, ki zagotavlja pravno podlago za izgradnjo ograje na južni (madžarsko-srbski) meji. S spremembo zakona o azilu je vlada dosegla, da se mora postopek za pridobivanje azila izvesti po hitrem postopku, in se končati v največ enem mesecu. 6 Porabski slovenski penzionisti na slovens Drüštvo porabski slovenski penzionistov je v soorganizaciji (társszervezés) Slovenske zveze 26. juniuša pripravilo enodnevno paut, izlet na slovensko Koroško pa v Logarsko dolino. Za paut se je na konci vzelo 60 domanji penzionistov, na pozvanje našoga drüštva z DU Rogašovci 9, z DU Šalovci-Hodoš pa 5 penzionistov. Izlet je v glavnom vodo Karči Holec, domanji novinar pa fotograf. Za menši avtobus smo zaprosili za vodenje med potjauv g. Mi- lana Gabra, predsednika DU Rogašovci. Obadvöma se zavalimo za vse informacije, soorganiziranje poti, ranč tak za njuno sponzorstvo. Zavaliti se želim vsejm izletnikom, ka so s svojimi pejnazi pokrili vekši tau ceringe, so se skaus trno lepau ponašali, lepau porazmeli, pa ka ji je do konca dneva vse brigalo. Hvala za porazmenje, ka smo nej prišli do Logarske doline, vej že pridemo gnauk sledkar. Posaba se zavalim za pomauč rogašovskomi predsedniki Milani Gabri pa šalovskomi predsedniki Rudini Sveteci, ka sta nam vküp sprajla lidi za pau menšoga avtobusa, etak sta (so) nam na velko pomagala s pejnazi k pautnoj ceringi, zvöjn toga sta se brigala za veselo drüženje. S strani vsej izletnikov se lepau zavalimo Slovenskoj zvezi za soorganizacijo, Potrošniški zadrugi (ÁFÉSZ) v Monoštri za sponzorstvo, voznikoma Mirani Petki pa Čabini Konkoliči za skrbno pa gvüšno paut, za potrpežljivost pa dobro volo. Prvim kak bi po enovörnom čakanji na vodiča pri cerkvi sv. Jurija vcejlak bejg vdarili, smo pod vodstvom Vere Gašpar boga molili, pevke pa zaspejvale Marijino pesem. Pa je pomagalo! Prišla je vodička, stera nam na znanje dala, ka bi se trbelo naprej zglasiti. Samo od kec bi tau leko znali, če pa tau nej napisano nej na interneti pa pred potjauv je po telefoni tü niške nej pravo, gda ji je pozvo naš vodič. Cerkev sv. Jurija je bila zidana v 1200. lejtaj v romanskom stili. Od tistoga mau so go petkrat mogli obraniti pa znauva obnavlati, zakoj volo že nejma svojo pravo, originalno formo. V cerkvi je pod glažojnastim podom več kak djezero lejt star stari slovanski cintor. Izletniki na prvi postaji na slovenskoj Koroški, gda smo direktno leko pozdravili eden drügo pa kaj vraučo ali mrzlo k sebi vzeli, od višešnjoga pa oslobodili. Naš vodič bi nam najprvim trno rad pokazo več kak 700 lejt staro, prejk 10 metrov kusto drejvo lipo, stero držijo za mater vsej lipam v Sloveniji, kakoli ka je lipovec. Našiva šofera sta se na silo tiskala po tisti vauski potaj, gde bi mi, steri smo nej vcuj navčeni, z avtonom nej vüpali, depa na konca sta njeva tü gora mogla dati. Med dougo potjauv prejk Raven pa Črne na Koroškem, Pece sta nam vodiča Karči Holec pa Milan Gaber dosta vse nauvoga pripovejdala. Kak so trpali lidge v bojnaj, zakoj so gora obesili stau lidij pred koncom II. bojne, legendo od krala Matjaža. Pa kak so planine vö napravlene za smučanje, za pejšce pa planinske bicikline. Kašno delo pa asek dajo domanji lidam kamen, lejs pa voda. Ja, pa bogata kultura, ijrašnji pevci... Zvöjn par dola zaostanjani penzionistov smo vsi pred raužnatimi vrati v Mozirskom gaji ali raužnatom püngradi v Mozirji, pri vodej reke Savinje. Porabje, 16. julija 2015 7 skem Koroškem Etnološki tabor na šalovski šauli Škipke Na šalovski osnovni šauli že več let pripravlajo etnološke tabore za mlajše. Leranca Breda Kerčmar, stera na šauli vči slovenski gezik, mi je po- Park rauž pa etnografske (néprajzi) zidauve so na konci 90-i lejtaj ustvaurili slovenski vrtnarji, steri se razmejo na gračenke, pa domanji lidge na sedem hektarov velkom tali. Tau je bila tazanjana, nota zaraščana pa smetlava zemla v vesi. Posajano majo v grede več kak djezerofele rauž, zelenjav pa zelišč za dobro zdravdje. So zidauvi iz stari časov, kak paverska kuča, zid za sildja, mlin, kovačija... Žička kartuzija (karthauzi kološtor) se zdigava zvöjn vesi Žiče v občini Slovenske Konjice. Tau je najstarejša kartuzija v srejdnjoj Evropi pa prvi samostan toga reda zvöjn Francuskoga pa Italije. Kartuzijo je dau zozidati na začetki 12. stoletja štajerski grof Otokar III. za daum menihov (szerzetes), stere je prejk skvatejro iz Francuskoga. Menihi so prejk štiristau lejt ustvardjali rokopise, knidje z rokauv napijsane pa pauvali grauzdje za vino, zidali samostane. Živali so pa fejs v sigornom redej. Med seov so nej smeli gončati niti rejči nej, samo so dola leko napisali svoja mišlenja. Živali so kak nemaki. Zatok so pa leko napisali v štiristau lejtaj kaulek 2000 rokopisov, kakoli ka ji je samo 12 bilau. Pomagalo njim je 16 bratov, tej so nej tak sigorno živeli, pa zvöjnašnji lidge tü, ka je tau trno möjdno delo bilau. Klara Fodor predsednica porabje.hu mlečnoga smo geli. Za zajtrik včasi tüdi kaj mlečnoga bilou, da pa bogme šparali so, zatau ka so mleko odavali. Mast so redli, pa so škipke redli, ka En tau mlajšov je biu pri Aranki Oreovec… vedala, ka že skauz dejo prejk granice tö, v Porabje, zatau ka njih zanimajo šege in navade, najbole pa rejči, stere so inda svejta nücali. »Dosta vsega nas je že zanimalo, od toga kak so se lidge oblačili, v kakši ramaj so živeli, kak je bilou s šaulami. Letos pa smo se odlaučili, ka mo spitavali, kak je bilou z gestijom in kulinariko,« je raztolmačila Kerčmarova še prva, kak se je vküper z desetimi mlajšimi odpelala v Števanovce pa Andovce, ka čüjejo, ka ta povedali Aranka Oreovec in Šarolta Holec. »Dober den. Mi smo prišli k vam, zatau ka nas zanima, kak se je včasi gelo pa pilou,« je Aranko pozdravila Tamara Črnko iz Markovec. Na prvo pitanje, ka so med kednom geli, je informatorka pravla: »Inda je bole lagvi strošek bio, kak zdaj. Dostakrat smo samo krüj pa čaj ali pa kavo geli pa pili. Nej bilou tak kak zdaj, ka bi si leko kaj na krüj namazo ali klobaso zeu. Bogme. Prežgani močnik. Tau je biu zajtrik, pa do podneva nika več. Če smo kaj žmetno delali, te če smo kaj malo djüžine geli. Poudne je bilou ranč tak. Nej dvauje fele, pa mesau pa nevem ka vse, kakši krumpič pa krumpčovo župo ali kaj so tisto kaj oddali.« Prekmurcom, steri so nej razmeli, ka je tau škipke, sve z Valiko Časarovo, stera je vküper z tal mladih üšo, mi je Tamara Črnko pravla, ka je že drügo paut na tabori. »Gda sem prvo paut bila, so nam lidge pripovejdali, kak so se inda oblačili. Na enoj pa na drügoj strani granice je bilou fejst podobno (hasonló), ka se gestija tiče tö, kak smo že gnes čüli. Vseeno je zanimivo, ka spoznamo nauve rejči, stere smo ške do zdaj nej čüli. Tau isto je pravo Tadej Abraham iz Šalovec tö. »Najde se kakša rejč, ka jo skor v vsakši vesnici malo inači povejo. Gnes sam tak zvedo, ka za tau ka mi pravimo koline, v Porabji povejo, ka mesarijo,« je povedo Abraham, steri je z velkimi očami poslüšo, ka ma za povedati Šarolta Holec. Vsi vküper smo pravli, ka istino ma, gda pravi, ka so negda svejta, gda so lidge skor vse doma za gesti pripouvali, …drügi pa pri Šarolti Holec Margito Mayer prišla reportažo za Radio Monošter delat, raztolmačili, ka tau gé. Prva, kak sem se sama napoutila ške v Andovce, kama je drügi Porabje, 16. julija 2015 dosta bole zdravo živeli, kak pa živemo gnesden. Tekst in kejpa: Silva Eöry WWW.SLOVENCI.HU PETEK, 17.07.2015, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, 6.15 ODMEV, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.20 VEM!, KVIZ, 9.50 DANES DOL, JUTRI GOR: KORUPCIJA, SLOVENSKA NANIZANKA, 10.40 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 11.55 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT: MARTINA IPŠA, ODDAJA TV MARIBOR, 12.15 10 DOMAČIH, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.20 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 PRESNETO ŠTIRINAJSTO: DECEMBER: BOŽIČ, AVSTRALSKA MLADINSKA NADALJEVANKA, 17.55 NOVICE, 18.00 AVA, RIKO, TEO: LOV NA ŠKOLJKE, RISANKA, 18.05 OBLAKOV KRUHEK: DAN ZA LJUBLJENČKE, RISANKA, 18.20 VRTIČKARJI: POKAŽI KAJ ZNAŠ, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 FESTIVAL VURBERK 2015, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB: VSAKDANJE ŽIVLJENJE GEJEV IN LEZBIK, 0.30 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 1.05 SLOVENSKI VODNI KROG: ŽELIMELJŠČICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, 2.15 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 NA LEPŠE, 3.05 ČEZ PLANKE: IZRAEL, 4.35 FESTIVAL VURBERK 2015, PETEK, 17.07.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.15 DOBRO JUTRO, 11.45 SLOVENCI V ITALIJI, 12.45 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: SVETA SULICA – EVROPSKA LEGENDA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13.35 UMETNI RAJ: KINO, KINO, KINO, 14.15 KÓLO: PESEM ZA MATIJO JAMO, DOKUMENTARNI FILM, 15.30 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.40 ZAČNIMO ZNOVA: TISTA ČRNA KITARA, SLOVENSKA NANIZANKA, 18.10 ZVEZDANA, 18.40 VSE POTI VODIJO K VODI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 KOREJA - NIKOLI VEČ ENA?: TAKO BLIZU, A TAKO DALEČ, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.55 STARŠI V MANJŠINI (V.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.25 BROADCHURCH (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.20 RAZTRGANA ZAVESA, AMERIŠKI FILM, 0.25 FESTIVAL VURBERK 2015, 1.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.30 ZABAVNI KANAL *** SOBOTA, 18.07.2015, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, 6.15 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 11.25 KULTURNI VRHOVI: SVETI VOLBENK V POLJANSKI DOLINI, DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 PARADIŽ (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.25 UJETI TRENUTEK, DOKUMENTARNI FILM, 15.55 PARIZ–DAKAR: NORIŠNICA V PUŠČAVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.15 ČEZ PLANKE: BALI, 18.15 Z VRTA NA MIZO, 18.35 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O HRABREM ZAJCU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.05 REKA POJE MI, AMERIŠKI FILM, 22.05 VEČER V PALLADIUMU, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.35 POLETNA SCENA, 0.00 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 0.35 NEISHA S SIMFONIČNIM ORKESTROM, KONCERT IZ KRIŽANK, 2.35 OZARE, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 4.10 POLETNA NOČ - POSNETEK KONCERTA SKLADATELJEV MOJMIRA SEPETA IN JURETA ROBEŽNIKA, SOBOTA, 18.07.2015, II. SPORED TVS 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.30 ZAČNIMO ZNOVA: TEMA DNEVA, SLOVENSKA NANIZANKA, 9.55 ZAČNIMO ZNOVA: POSTIMO SE PRESENETITI, SLOVENSKA NANIZANKA, 10.25 ZAČNIMO ZNOVA: RIBOLOV IN BETKOLOV, SLOVENSKA NANIZANKA, 10.55 ZAČNIMO ZNOVA: RESNIČNOSTNA ŽUPANOVA MICKA, SLOVENSKA NANIZANKA, 11.20 ZAČNIMO ZNOVA: TISTA ČRNA KITARA, SLOVENSKA NANIZANKA, 12.00 OPERNO POLETJE: A. FOERSTER – F. ŽIŽEK: GORENJSKI SLAVČEK, OPERNI FILM, 13.20 POLNOČNI KLUB: VSAKDANJE ŽIVLJENJE GEJEV IN LEZBIK, 14.45 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 KAKOR LEV, FRANCOSKI FILM, 19.10 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT: BOŠTJAN GORENC - PIŽAMA, ODDAJA TV MARIBOR, 19.30 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT: ZVEZDANA MLAKAR, ODDAJA TV MARIBOR, 20.00 POLETNA NOČ, POSNETEK KONCERTA SKLADATELJEV MOJMIRJA SEPETA IN JURETA ROBEŽNIKA, 22.15 GEORGE GENTLY (VI.): MED DVEMA OGNJEMA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.45 ZVEZDAN, 0.20 TOČNO POPOLDNE, 1.15 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 2.50 ZABAVNI KANAL *** NEDELJA, 19.07.2015, I. SPORED TVS 6.25 POLETNA SCENA, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ, NORVEŠKA OTROŠKA NAD., 10.45 SLEDI: VILI MEŠIČ - OČE RADIA MARIBOR, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: PRAVICE OTROK, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 FESTIVAL VURBERK 2015, 15.15 REKA BREZ POVRATKA, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 KANGČENDZENGA, DOKUMENTARNI FILM, 18.10 ZELENJAVNI VRTOVI: TANJIN OGRAČEK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.40 MUK: GOL!, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA: ŠTORKLJE LETIJO Z ZAMUDO, SLOVENSKA NAD., 20.30 TO NAŠE ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NAD., 21.30 INTERVJU: DR. BOŽO REPE, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.15 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 23.50 OBLAST (III.): PRAVI ODTENEK RJAVE, DANSKA NAD,, 0.55 LENIN - DRAMA DIKTATORJA, NEMŠKA DOK, ODDAJA, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 DNEVNIK, 3.15 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 3.40 MOZARTINE: BRINA KAFOL, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN GÜNTER PICHLER (L. VAN BEETHOVEN, W. A. MOZART), 5.00 AVSTRALIJA NA SLOVENSKI NAČIN, POTOPIS, NEDELJA, 19.07.2015, II. SPORED TVS 7.00 VRTIČKARJI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 9.30 TV-POROKA, 10.20 10 DOMAČIH, 10.50 V DUHU LJUDSKEGA IZROČILA: POGLEJ...VA–SE, 45 LET FOLKLORNE SKUPINE EMONA: MLADOST, 11.40 SOZVOČJA SLOVENIJE: LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM, 12.15 GAL V GALERIJI, GLASBENA PRAVLJICA, 12.40 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, MLADINSKI FILM, 14.30 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: RIM 1987, ŠPORTNI FILM, 15.30 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 ULIČNA KOŠARKA, REPORTAŽA IZ LAŠKEGA, 17.35 SLOVANSKA DUŠA IN SLOVENSKO SRCE, KONCERT MANCE IZMAJLOVE, 19.20 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MINSK, DOKUMENTARNA SERIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BAYREUTH: OD MITA DO SODOBNOSTI, NEMŠKI DOKUMENTARNI FILM, 21.30 BALLET 101, PLEŠE JASON REILLY, 21.35 ZAVESA - POIROTOV ZADNJI PRIMER, ANGLEŠKA NANIZANKA, 23.10 NE SE HECAT’, 0.20 ARITMIČNI KONCERT - SREČNA MLADINA, 1.20 ZABAVNI KANAL *** PONEDELJEK, 20.07.2015, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 VEM!, KVIZ, 9.50 DANES DOL, JUTRI GOR: ŽUPANJIN PRECENJENI OBISK, SLOVENSKA NANIZANKA, 10.30 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: VSAKDANJE ŽIVLJENJE GEJEV IN LEZBIK, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.10 DUHOVNI UTRIP: STARI STARŠI, 16.25 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 NUKI IN PRIJATELJI: PIKAPOLONIČINE PIKE, RISANKA, 18.05 ČARLI IN LOLA: JAZ SEM ČARODEJKA IN POL, RISANKA, 18.20 VRTIČKARJI: NA MLADIH SVET STOJI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.15 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 DUHOVNI UTRIP: STARI STARŠI, 0.45 SLOVENSKI VODNI KROG: RAK, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, 2.05 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 TEDNIK, 3.15 STUDIO CITY, 4.40 VIKEND PAKET, PONEDELJEK, 20.07.2015, II. SPORED TVS ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.25 NA LEPŠE, 9.50 NAJBOLJŠE JUTRO, 11.55 ČEZ PLANKE: BALI, 13.20 Z VRTA NA MIZO, 13.45 OBZORJA DUHA: PRAVICE OTROK, 14.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.40 ZAČNIMO ZNOVA: GLASBENE KORENINE, SLOVENSKA NANIZANKA, 18.10 KOREJA - NIKOLI VEČ ENA?: TAKO BLIZU, A TAKO DALEČ, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 POZABLJENI SLOVENCI: IVAN REGEN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.25 DEDIŠČINA EVROPE: KOPRNENJE MARIE KROYER, DANSKO-ŠVEDSKI FILM, 22.05 QUIRKE, IRSKO-ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.35 VSAKODNEVNI UPOR, AVSTRIJSKO-ŠVICARSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.15 ZABAVNI KANAL *** TOREK, 21.07.2015, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, ODMEVI, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 VEM!, KVIZ, 9.50 DANES DOL, JUTRI GOR, SLOVENSKA NAN., 10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 SLEDI: VILI MEŠIČ - OČE RADIA MARIBOR, DOK. ODDAJA, 12.30 CITY FOLK - OBRAZI MEST: MEXICO CITY, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.25 BISERGORA, LUTK. NANIZANKA V ROMSKEM JEZIKU, 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 15.50 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.20 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ZAPELJEVANJE POGLEDA: LUJO VODOPIVEC IN METOD FRLIC, DOK. SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 OBLAKOV KRUHEK, RISANKA, 18.20 VRTIČKARJI, SLOVENSKA NAD., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 OBUPANI STARŠI (I.), FRANCOSKA NAD 20.50 SAMA PROTI HITLERJU, FRANCOSKA DOK ODDAJA, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.10 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 23.45 PRIČEVALCI: KATARINA IN ANTON URANKAR, 1.30 SLOVENSKI VODNI KROG: KORITNICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 DNEVNIK, 2.45 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.10 EVROPSKI MAGAZIN, 3.40 ZAPELJEVANJE POGLEDA: LUJO VODOPIVEC IN METOD FRLIC, DOKUMENTARNA SERIJA, 4.05 V RITMU VOLOVSKE VPRJEGE, DOKUMENTARNI FELJTON, 4.35 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, TOREK, 21.07.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.05 NAJBOLJŠE JUTRO, 12.50 MOZARTINE: SOLISTI, SIMFONIKI RTVS IN PAVLE DEŠPALJ (HAYDN, BOTTESINI, MOZART), 14.55 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.30 OBLIKA Z RAZLOGOM, DOKUMENTARNI FELJTON, 16.20 VEČER V PALLADIUMU, 17.05 POTEPANJA BARANGOLÁSOK: KAPORNAK - KRPLIVNIK, 17.45 ZAČNIMO ZNOVA: MATURANTSKA, SLOVENSKA NAN, 18.15 PARIZ–DAKAR: NORIŠNICA V PUŠČAVI, ANGLEŠKA DOK ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ODKRITO, 20.50 ČOKOLADNE SANJE, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 21.20 DIAZ - NE POČISTITE KRVI, ITALIJANSKO-ROMUNSKO-FRANCOSKI FILM, 23.15 GLASBENI VEČER, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI KANAL *** SREDA, 22.07.2015, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, ODMEVI, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 VEM!, KVIZ, 9.45 DANES DOL, JUTRI GOR: ČEVAPČIČI NA RAČUN IRME, SLOVENSKA NAN., 10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 SAMA PROTI HITLERJU, FRANCOSKA DOK. ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: DR. BOŽO REPE, 14.20 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: PRAGA, DOK. SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.25 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 ZDRAVJE SLOVENCEV: FARMAKOGENETIKA, IZOBRAŽEVALNODOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 PUJSEK BIBI: CIRKUS, RISANKA, 18.10 BACEK JON: SKUPINSKA SLIKA, RISANKA, 18.20 VRTIČKARJI: VDOVA PO LJUBIMCU, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ZVESTI SOPROG, NEMŠKI FILM, 21.35 MAKS, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.15 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 23.50 POLETNA NOČ - POSNETEK KONCERTA SKLADATELJEV MOJMIRA SEPETA IN JURETA ROBEŽNIKA, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.20 INTERVJU: DR. BOŽO REPE, 4.35 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, SREDA, 22.07.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.10 NAJBOLJŠE JUTRO, 12.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.10 ZELENJAVNI VRTOVI: TANJIN OGRAČEK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.45 KANGČENDZENGA, DOKUMENTARNI FILM, 14.45 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.40 ZAČNIMO ZNOVA: MAR JIM JE ZA MARIA SLOVENSKA NANIZANKA, 18.05 SKRIVNOSTI YUCATANA - ZID KRALJEV, DOKUMENTARNI FILM, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI, 20.50 LIPICANCI, KRATKI GLASBENI FILM, 20.55 DOBRODELNI MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT DBUS 2015, 22.00 SE ZGODI: GENERALKA, SLOVENSKA NANIZANKA, 22.25 BITKA V SEATTLU, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.05 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 1.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.20 ZABAVNI KANAL *** ČETRTEK, 23.07.2015, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, 6.15 ODMEVI, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 VEM!, KVIZ, 9.50 DANES DOL, JUTRI GOR: KDOR Z MALIM NI ZADOVOLJEN..., SLOVENSKA NANIZANKA, 10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 ZDRAVJE SLOVENCEV: FARMAKOGENETIKA, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA SERIJA, 12.35 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM: OLGA PAUŠIČ, 15.50 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.25 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 DRAGOCENA MOKRIŠČA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 LOJZEK: LOJZEK, NARIŠI MI DELFINA, RISANKA, 18.05 NUKI IN PRIJATELJI: PAHLJAČE, RISANKA, 18.10 TINKA IN ŽVERCA: ŽVERCA SE PREHLADI, RISANKA, 18.20 VRTIČKARJI: DETEKTIV, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.10 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 23.45 POZABLJENI SLOVENCI: IVAN REGEN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.15 PLATFORMA: BENEŠKI BIENALE, 0.45 SLOVENSKI VODNI KROG: TREBUŠČICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, 1.55 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 ODKRITO, 3.10 SVETO IN SVET, 4.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 4.35 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, ČETRTEK, 23.07.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.10 NAJBOLJŠE JUTRO, 12.35 CITY FOLK - OBRAZI MEST: PONTA DELGADA, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRIČEVALCI: KATARINA IN ANTON URANKAR, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.45 ZAČNIMO ZNOVA: ŠTRUDLOVSKA MATI, SLOVENSKA NANIZANKA, 18.15 PARIZ–DAKAR: NORIŠNICA V PUŠČAVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 MASAKER, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.15 KONEC PARADE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.15 CIRIL IN METOD, ČEŠKI FILM, 23.40 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL DOBRO JUTRO, 12.20 PRIČEVALCI: TONE MLAKAR, 14.45 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.20 CITY FOLK - OBRAZI MEST: SARAJEVO, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.45 ZAČNIMO ZNOVA: RESNIČNOSTNA ŽUPANOVA MICKA, SLOVENSKA NANIZANKA, 18.15 PO KUBI S SIMONOM REEVOM, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ANGELSKI DELEŽ, ANGLEŠKI FILM, 21.35 KONEC PARADE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.35 BERNHARD ORANJSKI, KRALJÉVA BARABA, NIZOZEMSKA MINI-SERIJA, 0.05 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 1.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.20 ZABAVNI KANAL Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: [email protected] ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB RAZPIS Generalni konzulat RS v Monoštru razpisuje prosto delovno mesto - tajnice/tajnika in prevajalke/prevajalca Zahtevani pogoji: visokošolska izobrazba znanje madžarskega in slovenskega jezika na najvišji ravni poznavanje računalniških programov (MS Office, internet) potrdilo o nekaznovanosti Kraj dela: Monošter, Kossuth ulica 39 Prijave lahko pošljete na naslov: Generalni konzulat RS v Monoštru 9970 Monošter, Kossuth ulica 39. E-mail: [email protected] Prijava naj vsebuje kratko motivacijsko pismo ter življenjepis v slovenskem in madžarskem jeziku. Rok za prijavo je 31. avgust 2015. KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: [email protected] Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.
© Copyright 2024