1. No category

Načrt ocenjevanja znanja
PREDŠOLSKA VZGOJA
1. letnik
1. F in 1. G
Šolsko leto 2015/2016
1
1. PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA
Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju NOZ) je potrdil programski učiteljski zbor
(v nadaljevanju PUZ) izobraževalnega programa predšolska vzgoja (1. letnika), na seji 27. 8.
2015.
Objava na šolski spletni strani http://www.gssrm.si
Ravnatelj je obravnaval in si pridobil mnenje Načrta ocenjevanja znanja od:

učiteljskega zbora, dne 27. 8. 2015;

skupnosti dijakov, dne 3. 9. 2015;

Sveta staršev, dne 29. 9. 2015 in

Sveta šole, dne 30. 9. 2015.
2
2. PODLAGE ZA IZDELAVO NAČRTA OCENJEVANJA
ZNANJA
Pri pripravi NOZ so bile upoštevane naslednje podlage:

Pravilnik o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem
izobraževanju (Ur. l. RS, št. 78/2007 in Ur. l. RS, št. 8/2008) in

Pravilnik o šolski dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 96/1999, 108/1999 in 97/2006)

Šolska pravila katerih sestavni del je Načrt ocenjevanja znanja

Izobraževalni program PREDŠOLSKA VZGOJA je objavljen na spletni strani
MŠŠ:
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/drugi_del/Ssi/predsol
ska_vzgoja/kazalo.htm) in na spletni strani šole: http://www.scrm.si ter v šolski
publikaciji

Katalogi znanja za predmete so objavljeni na spletni strani MŠŠ:
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/drugi_del/Ssi/KZIK/katalog.htm


SLOVENŠČINA

MATEMATIKA

ANGLEŠČINA

UMETNOST

ZGODOVINA

GEOGRAFIJA

KEMIJA

BIOLOGIJA

ŠPORTNA VZGOJA
Katalogi znanja za strokovne module so objavljeni na spletni strani CPI:
http://www.cpi.si/ucitelji/kurikulum/programoteka.aspx

KURIKULUM ODDELKA V VRTCU

IGRE ZA OTROKE

INFORMATIVNO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA

USTVARJALNO IZRAŽANJE
3
3. ELEMENTI NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA
3.1. Programske enote, ki se ocenjujejo in ocenjevalci
Programske enote
Ocenjevalci programskih enot
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI
SLOVENŠČINA
Kristina Jamšek, Vesna Fabjan
MATEMATIKA
Irja Mrak
TUJI JEZIK (ANGLEŠČINA)
Tatjana Cvrtila Ložar, Andreja Kušar
UMETNOST
Nadja Blatnik, Uršula Jašovec, Andrej
Schlegel
ZGODOVINA
Tanja Prezelj
GEOGRAFIJA
Stanislava Polajžer
KEMIJA
Rafaela Kožlakar
BIOLOGIJA
Cirila Jeras, Jana Resman
ŠPORTNA VZGOJA
športni pedagogi
STROKOVNI MODULI
KURIKULUM ODDELKA V
VRTCU
Tatjana Zorman
IGRE ZA OTROKE
Mojca Krevs
INFORMATIVNO
KOMUNIKACIJSKA
TEHNOLOGIJA
Gabrijela Gregorič, Janez Klemenčič
Katarina Galič, Matic Smolnikar, Oliva
Černeha
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE PRI DELODAJALCU
USTVARJALNO IZRAŽANJE
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
Z DELOM
INTERESNE DEJAVNOSTI
Športni dnevi
Kulturno umetniške vsebine
Projektni dnevi
Naravoslovni dan – ekološki dan
Strokovne ekskurzije
Vsebine, povezane s prosto izbiro
dijaka
- izven šolske dejavnosti in krožki
Klavdija Pikelj Grobelnik
Učitelji športne vzgoje
Učitelj slovenščine, zgodovine ali geografije
Učitelji, ki so nosilci programa
Učitelj biologije ali kemije
Učitelji strokovnih modulov
Razredničarki 1F: Kristina Jamšek
1.G: Gabrijela Gregorič
4
3.2. Ocenjevanje programskih enot (določitev zaokroženih
vsebinskih področij, učne situacije, učni dosežki)
Programske enote
SLOVENŠČINA
MATEMATIKA
ANGLEŠČINA
UMETNOST
ZGODOVINA
GEOGRAFIJA
KEMIJA
BIOLOGIJA
ŠPORTNA
VZGOJA
Zaokrožena vsebinska področja
UVOD V KNJIŽEVNOST
MLADINSKA KNJIŽEVNOST
BIBLIJA, ANTIČNA KNJIŽEVNOST IN SREDNJI VEK
RENESANSA, REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA,
BAROK IN RAZSVETLJENSTVO
BESEDILNE VRSTE 1
BESEDILNE VRSTE 2
ŠTEVILSKE MNOŽICE
PRAVOKOTNI KOORDINATNI SISTEM IN LINEARNA
FUNKCIJA
UVOD
DOMA IN PO SVETU
HRANA IN PIJAČA
VELIKANI IN LEGENDE
LIKOVNO SNOVANJE
UMETNOSTNA ZGODOVINA
GLASBA
OD ZGODNJIH VISOKIH KULTUR DO NOVEGA VEKA
SLOVENSKI PROSTOR IN SLOVENCI OD NASELITVE
DO LETA 1848
SLOVENCI OD LETA 1848 DO 1. SVETOVNE VOJNE
ČLOVEK IN POKRAJINA TER NJENE HIDROLOŠKE
ZNAČILNOSTI
KLIMATSKI, VEGETACIJSKI IN PEDOLOŠKI ELEMENTI
V POKRAJINI
SPLOŠNA KEMIJA IN OKOLJE
KEMIJA V PREHRANI
OSNOVNI KONCEPTI DELOVANJA ŽIVLJENJA IN
RAVNI ORGANIZACIJE V ŽIVI NARAVI
OSNOVNI KONCEPTI DELOVANJA EKOLOŠKIH
PROCESOV TER OHRANJANJE NARAVNIH VREDNOT
IN BIODIVERZITETE
ŠPORT ZA ZDRAVJE
PLES
GIMNASTIKA
IGRE Z ŽOGO (KOŠARKA, ODBOJKA)
ŠPORT ZA ZDRAVJE
5
KURIKULUM
ODDELKA V
VRTCU
IGRE ZA OTROKE
INFORMATIVNO
KOMUNIKACIJSKA
TEHNOLOGIJA
USTVARJALNO
IZRAŽANJE
OTROKOVE PRAVICE IN NAČELA KURIKULA ZA
VRTCE
PODROČJA DEJAVNOSTI IN GLOBALNI CILJI
NAČRTOVANJE IN EVIDENTIRANJE DELA V
ODDELKU
ANALIZIRANJE IN VREDNOTENJE DELA
IGRE IN IGRAČE ZA OTROKE
IGRALNO OKOLJE
PROGRAMSKA ORODJA
RAČUNALNIŠKO OMREŽJE, INTERNET IN
ELEKTRONSKA POŠTA
INDIVIDUALNA IGRA KLAVIRJA IN KOMORNA IGRA Z
OTROŠKO PESMIJO ali INDIVIDUALNA IGRA KITARE
IN IGRA KITARE KOT SPREMLJEVALNI INSTRUMENT
ALI INDIVIDUALNA IGRA KLJUNASTE FLAVTE ALI
USTNE HARMONIKE, KOMORNA IGRA IN OTROŠKA
PESEM
3.3. Minimalni standardi znanja
Minimalni standardi znanja so priloga Načrta ocenjevanja znanja.
6
3.4. Oblike in načini preverjanja in ocenjevanja znanja
Z različnimi oblikami in načini ocenjevanja znanja se dijakom omogoči, da izkažejo znanje
tako, kot jim najbolj ustreza. Zato pri posameznih programskih enotah učitelji določijo
različne učne oblike in načine ocenjevanja znanja.
Načini ocenjevanja znanja pri programskih enotah
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI
PREDMETI
Praktično
Pisno
Ustno
SLOVENŠČINA
x
x
x
MATEMATIKA
x
x
x
ANGLEŠČINA
x
x
x
UMETNOST
x
x
ZGODOVINA
x
x
x
GEOGRAFIJA
x
x
x
KEMIJA
x
x
x
x
BIOLOGIJA
x
x
x
x
ŠPORTNA VZGOJA
x
Drugo
x
x
STROKOVNI MODULI
x
x
x
IGRE ZA OTROKE
x
x
x
INFORMATIVNO
KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA
x
x
x
USTVARJALNO IZRAŽANJE
x
x
x
x
x
Športni dnevi
x
x
Kulturno umetniške vsebine
x
x
Projektni dnevi
x
x
Naravoslovni dan – ekološki dan
x
x
Strokovne ekskurzije
x
x
KURIKULUM ODDELKA V VRTCU
x
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE PRI DELODAJALCU
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM
INTERESNE DEJAVNOSTI
Vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka
- izven šolske dejavnosti in krožki
x
Legenda: v posameznem obdobju ocenjevanja se ocenjujejo znanja:

pisno (šolske naloge, testi, poročila, vaje, naloge),
7



ustno,
praktično (izdelek, storitev, nastop, zagovor),
drugo: delovna poročila, seminarske naloge, projektne naloge, laboratorijske vaje,
domače naloge ipd.
Oblike ocenjevanja znanja pri programskih enotah
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI
PREDMETI
Individualno
V dvojicah
Skupinsko
SLOVENŠČINA
x
x
x
MATEMATIKA
x
x
x
ANGLEŠČINA
x
x
x
UMETNOST
x
ZGODOVINA
x
x
x
GEOGRAFIJA
x
x
x
KEMIJA
x
x
x
BIOLOGIJA
x
x
x
ŠPORTNA VZGOJA
x
STROKOVNI MODULI
KURIKULUM ODDELKA V
VRTCU
x
x
x
IGRE ZA OTROKE
x
x
x
INFORMACIJSKO
KOMUNIKACIJSKA
TEHNOLOGIJA
x
USTVARJALNO IZRAŽANJE
x
x
x
x
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE PRI DELODAJALCU
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z
DELOM
x
INTERESNE DEJAVNOSTI
Športni dnevi
x
Kulturno umetniške vsebine
x
Projektni dnevi
x
Naravoslovni dan – ekološki dan
x
Strokovne ekskurzije
x
Vsebine, povezane s prosto izbiro
dijaka
- izvenšolske dejavnosti in
krožki
x
8
3.5. Postopki ocenjevanja znanja
Šolska pravila ocenjevanja znanja so priloga NOZ.
3.6. Medpredmetno povezovanje
Predmet/
modul
Povezovanje s predmetom Cilji
SLO
ZGO, GEO, UME, ANG,
ANG
SLO, UME, BIO, ŠVZ
MAT
UME
ZGO
SLO, ŠVZ, KEM, ANG,
BIO, UME
SLO, GEO, ZGO, MAT,
ŠVZ, IGO
SLO, UME, IGO
GEO
BIO, KEM, ŠVZ, UME;
SLO
BIO
KEM, ANG, GEO, ŠVZ
KEM
MAT, GEO, BIO, KOV
ŠVZ
SLO, ANG, UME, KOV,
IGO, USI
Izdelava seminarskih nalog, delovnih listov,
projektni dnevi, govorni nastopi.
Izdelava delovnih listov in plakatov,
sodelovanje na projektnih dnevih.
Uporaba matematike in mat. pojmov, formul,
fizikalnih enot….
Izdelava plakatov, igrač ali lutk ali mask;
ilustracije ljudskih pripovedk.
Izdelava referatov in seminarskih nalog; govorni
nastopi; projektni dnevi.
Izdelava delovnih listov, plakatov.
Izdelava projektnih nalog v povezavi z izbranim
predmetnim področjem.
Sodelovanje pri projektnih dnevih na skupno
temo, projektno delo.
Organizacija in izvedba projektnih dni.
Sodelovanje pri izvedbi projektnih dni, izdelava
delovnih listov, poročil, govorni nastopi.
Izdelava igračk, kostumov, igralnih okolij.
Priredba besedila in izdelava lutk ter odra za
UME, SLO
IGO
lutkovno predstavo.
Izdelava plakatov za okrasitev igralnih kotičkov.
SLO, IGO, KOV, UME Izdelava projektnih nalog.
IKT
SLO, UME, IGO
Izdelava projektnih nalog, nastopi za starše
USI
KOV – Kurikulum oddelka v vrtcu, IGO – Igre za otroke, IKT – Informativno
komunikacijska tehnologija, USI – Ustvarjalno izražanje
KOV
ŠVZ, IGO, SLO
9
3.7. Interesne dejavnosti (IND)
Interesne dejavnosti so določene v skladu z izobraževalnim programom za šolsko leto
2015/2016, in sicer:
Športni dnevi
12
Kulturno umetniške vsebine
12
Projektni dnevi
28
Naravoslovni dan – ekološki dan
6
Strokovne ekskurzije
8
Vsebine, povezane s strokovnimi moduli – pevski zbor
SKUPAJ
30
96
3.7.1. Športni dnevi
SPREMLJANJE: obvezna aktivna udeležba na dveh športnih dnevih.
3.7.2 Kulturno umetniške vsebine
SPREMLJANJE: aktivna udeležba, izdelki.
3.7.3. Projektni dnevi
SPREMLJANJE: obvezna aktivna udeležba, izdelava projektnih nalog oz. plakatov s
poročanjem.
3.7.4. Naravoslovni dan – ekološki dan
SPREMLJANJE: aktivna udeležba in izdelava poročila.
3.7.5. Strokovne ekskurzije
SPREMLJANJE: aktivna udeležba in izdelava poročila.
3.7.6. Vsebine, povezane s strokovnimi moduli – pevski zbor
SPREMLJANJE: aktivna udeležba na vajah in na nastopih.
Za IND je predvidenih 96 ur v šolskem letu.
Da dijak OPRAVI vse obveznosti, mora izpolniti obveznosti, ki so opredeljene v
SPREMLJAVI!
10
DIJAK INTERESNIH DEJAVNOSTI NE OPRAVI, ČE:
-
če je bil odsoten več kot 6 ur,
-
če ni oddal seminarske naloge ali poročila,
-
če ni sodeloval pri nobenem poročanju.
Da dijak opravi dopolnilni izpit, PUZ določi obseg aktivnosti ali poročil za posameznega
dijaka in sicer glede na obveznosti, ki jih dijak ni opravil.
3.8. Terminski razpored ocenjevanja znanja
Šolsko leto 2015/16 je razdeljeno v dve ocenjevalni obdobji:
1. Prvo ocenjevalno obdobje se začne 1.9.2015 (torek) in konča 15.1.2016 (petek).
Obvestilo o uspehu dobijo dijaki in starši, praviloma v prvem tednu po analizi uspeha
(najpozneje do 29.1.2016).
2. Drugo ocenjevalno obdobje se začne 18.1.2016 (ponedeljek) in konča za četrte letnike
20.5.2016 (petek) ter za ostale letnike 23.6.2016 (četrtek).
3. Spričevalo ali obvestilo o uspehu dobijo dijaki in starši zaključnih letnikov 23.5.2016
(ponedeljek) in ostalih letnikov 24.6.2016 (petek).
OBVEŠČANJE
Dijake in starše se obvešča o uspehu na tedenskih govorilnih urah, ki so opredeljene z
letnim delovnim načrtom.
Ob začetku šolskega leta dijake seznanimo:

s cilji, ki naj bi jih dosegli,

z minimalnimi standardi znanja,

z oblikami in načini ocenjevanja,

s pravili ocenjevanja in

z dovoljenimi pripomočki.
Obveščanje staršev o uspehu dijaka poteka:

po 1. ocenjevalnem obdobju prejmejo starši prvo obvestilo

po končanem pouku prejmejo dijaki spričevalo; če niso uspešno opravili letnika, pa
dobijo obvestilo o uspehu.
TERMINI PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM:
1. letnik (1 teden) : 4. januar - 8. januar 2016.
Hospitacije v okviru modula Kurikulum v vrtcu (prof. Zorman) v decembru 2015.
11
TERMINSKI NAČRT PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
(šolsko leto 2015/2016, 1. letnik, predšolska vzgoja)
SEPTEMBER
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
ANG
OKTOBER
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
SLO
MAT
NOVEMBER
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
UME
ZGO
SLO
BIO
DECEMBER
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
GEO
ANG
KEM
BIO
MAT
JANUAR
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
PUD
SLO
ZGO
FEBRUAR
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
SLO
ANG
Inform. dan
MAREC
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
MAT
SLO
UME
APRIL
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
GEO
SLO
BIO
MAJ
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
ANG
BIO
KEM
ZGO
SLO
MAT
JUNIJ
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Predvidena pisna preverjanja in ocenjevanja znanja učitelji vpišejo ob začetku šolskega leta. Dijaki lahko pišejo za oceno največ tri izdelke na teden, na dan pa enega.
Ustna preverjanja in ocenjevanja so navedena pod opombami na naslednji strani.
12
OPOMBE:
SLO - napovedano ustno ocenjevanje od sredine septembra do junija: najmanj en teden vnaprej se napove stran v redovalnici, iz katere bosta v
eni uri (na začetku) ocenjena dva dijaka
- dijaki se lahko kadarkoli javijo sami
- govorni nastopi: datumi se postavijo v dogovoru z dijaki
- poprava nzd: načeloma ustna, dva dijaka v eni šolski uri (poprava snovi kontrolne naloge)
ANG - napovedano ustno ocenjevanje od sredine septembra dalje, po en dijak na uro
- dijaki se lahko kadarkoli javijo sami
- govorni nastopi: datumi se postavijo v dogovoru z dijaki
- poprava nzd: pisna nzd načeloma pisno, ustna nzd ustno
MAT - napovedano ustno ocenjevanje (od 2. tedna v septembru dalje)
- dijaki se lahko javijo sami
UME - po končanem vsebinskem sklopu iz UME bodo dijaki likovno ustvarjali;
- ocenjeni bodo iz teorije (umetnostne zgodovine) in prakse (likovnih nalog);
- določene likovne naloge bodo potekale več šolskih ur zapored za njihovo čim boljšo izvedbo;
- dijaki se lahko kadarkoli javijo sami;
ZGO - napovedano ustno ocenjevanje od oktobra dalje;
- enkrat v konferenčnem obdobju se dijaki lahko sami javijo za pridobitev ustne ocene;
- predstavitev seminarskih nalog poteka skozi vse leto po dogovoru.
GEO - ustno ocenjevanje: od 3. tedna v septembru, vsako uro en ali dva dijaka
- izdelek: referat s Power Pointovo predstavitvijo, po dogovoru z dijaki
BIO - dijaki pridobijo oceno iz znanja s skupinskim pisnim ocenjevanjem in ustnim napovedanim spraševanjem
- ustno ocenjevanje je tudi v primeru popravljanja negativnih ocen
- laboratorijska poročila (izdelki) se oddajajo v obeh ocenjevalnih obdobjih glede na izvedeno laboratorijsko oz. terensko delo in
glede na predhodni dogovor,
13
- ocenitev predstavitev seminarskih nalog po dogovoru,
- ocenitev izdelanega herbarija v mesecu juniju,
- ocene, ki jih pridobi dijak, niso enakovredne – ocene, pridobljene z ustnim ali pisnim ocenjevanjem znanja, so prevladujoče (70%)
KEM - Ustno ocenjevanje poteka skozi celo leto, dijaki se lahko javijo.
ŠVZ - preverjanje in ocenjevanje v obliki praktičnega prikaza motoričnih nalog, predvidoma na dva meseca
KOV- napovedano ustno ocenjevanje od sredine septembra dalje, po en dijak na uro
- govorni nastopi: datumi se postavijo v dogovoru z dijaki
- negativne ocene se popravljajo po dogovoru s profesorjem
IGO - napovedano ustno ocenjevanje poteka skozi vse leto. Dijaki se kadarkoli lahko javijo sami. Predstavitev izdelkov in praktičnih nastopov
poteka skozi vse leto po dogovoru.
IKT - dijaki opravljajo nastope, predstavitve po dogovoru
USI - preverjanje in ocenjevanje v obliki praktične klavirske in kitarske igre ter kljunaste flavte in ustne harmonike od oktobra dalje, poteka
skozi celo leto
- ustno ocenjevanje je samo v primeru popravljanja negativne ocene
- poročila o projektnem delu se oddajajo po dogovoru (predvidoma vsaka dva meseca)
- predstavitev zaključenih projektov in nastop za starše (predvidoma decembra in maja oz. junija)
14
4. IZPITNI ROKI V SKLADU S ŠOLSKIM KOLEDARJEM

Izpiti: od 30.6.2016 (četrtek) do 7.7.2016 (četrtek) in od 16.8.2016 (torek) do
22.8.2016 (ponedeljek).

Začetek spomladanskega izpitnega roka: 30.6.2016 (četrtek).

Začetek jesenskega izpitnega roka: 16.8.2016 (torek).
5. SPREMLJANJE NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA
Na podlagi analize se za neuspešne dijake pripravi »Osebni izobraževalni načrt« ali se jim
drugače pomaga, da dosežejo vsaj minimalne standarde. Z analizo se ugotovi vzroke za
nedoseganje minimalnih standardov in stopnjo doseganja ciljev. Nato sledijo strategije za
sanacijo problema ter spreminjanje (korekcija) NOZ.
6. OPOMBE
Sprotno beleženje ugotovitev in evidentiranje problemov, do katerih prihaja pri realizaciji
načrta.
15
PRILOGA
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
16
Predmet: Slovenščina
Obseg predmeta: 136 ur
Tema
(zaokroženo vsebinsko
področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
SLOVENŠČINA 1 VZG
Dijak/-inja:
UVOD V KNJIŽEVNOST




piše doživljajski spis,
bere in razume izbrano literarno besedilo;
govorno ali pisno predstavi osebno bralno doživetje;
poimenuje vrstno-zvrstno pripadnost in najopaznejša sredstva
jezikovnega sloga besedila;
 umesti avtorja izbranega literarnega besedila v prostor in čas.
Dijak/-inja:
MLADINSKA KNJIŽEVNOST
 bere, razume in komentira prebrana besedila;
 zna razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine ter prepozna
najopaznejšo slogovno prvino;
 pripravi in izvede govorni nastop.
Dijak/-inja:
BIBLIJA, ANTIČNA
KNJIŽEVNOST IN
SREDNJI VEK
 bere, razume, komentira vsebino enega izbranega besedila: pripovednega
ali verznega ali dramskega besedila (ali odlomka) iz najstarejše
književnosti, iz Biblije ali antike;
 prebrano besedilo časovno umesti,
 pozna ter časovno in prostorsko umesti pojme antika, antična književnost,
Biblija, Homer, ep, Sofoklej, tagedija;
 bere, razume in komentira vsebino odlomka iz Brižinskih spomenikov in
enega pripovednega (proznega) ali lirskega besedila srednjeveške
književnosti;
 časovno umesti brano besedilo;
 bere in razlaga izbrano besedilo iz ljudskega slovstva;
 pozna in časovno ter prostorsko umesti pojme pismenstvo (Brižinski
spomeniki), ljudsko slovstvo, trubadurska lirika, srednjeveška epika,
viteški roman.
Dijak/-inja:
RENESANSA,
REFORMACIJA,
PROTIREFORMACIJA,
BAROK IN
RAZSVETLJENSTVO
 bere, razume in komentira dve besedili iz evropske renesančne
književnosti;
 časovno umesti brano besedilo in ga zvrstno opredeli;
 pozna časovni okvir, značilnosti obdobja (ideje, zvrsti) in navede
predstavnike evropske renesanse;
 bere, razume in komentira odlomek: Trubar, O zidavi cerkva ali
Svetokriški, odlomek iz poljubne pridige;
 pozna pojme: (proti)reformacija, pridiga, književno/polliterarno besedilo,
knjižni jezik, baročni slog, humanizem in renesansa (glavne značilnosti),
renesančno gledališče, renesančna proza (novela in roman);
 bere, razume, komentira in časovno umesti odlomke iz komedije Ta veseli
dan ali Matiček se ženi in eno Vodnikovo lirsko besedilo ter eno prozno
besedilo iz sočasne evropske književnosti;
 pozna ter časovno in prostorsko umesti pojme: razsvetljenstvo,
razsvetljenske ideje, začetki slovenskega gledališča, komedija,
klasicizem;
 piše vodeno interpretacijo.
17
Dijak/-inja:
BESEDILNE VRSTE 1
 zaveda se, da je slovenščina državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji,
pozna tudi položaj italijanščine in madžarščine ter drugih jezikov v RS
kakor tudi položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu;
 pozna položaj slovenščine in drugih jezikov v organih EU;
 pozna jezikovne družine v Evropi in umesti slovenščino v ustrezno
jezikovno družino in poddružino;
 pozna in prepozna socialne zvrsti in okoliščine za njihovo rabo;
 uporablja SSKJ in SP;
 primerja umetnostno besedilo z neumetnostnim, govorjeno z zapisanim;
 pozna pojem sporazumevalna zmožnost;
 razume in razčleni zapisani in/ali posneti intervju;
 pozna značilnosti intervjuja;
 prepozna razločevalne lastnosti temeljnih vrst pogovorov;
 pozna in tvori uradne dopise: zahvalo, opravičilo in vabilo;
 ob sprejemanju uradnih dopisov predstavi okoliščine nastanka
posameznega besedila, prepozna tvorčev namen, povzame temo in
bistvene podatke ter vrednoti razumljivost, zaokroženost in
ustreznost/vljudnost besedila; navede vljudnejši način izrekanja istega
sporočevalčevega namena;
 prepozna besedilno vrsto posameznega besedila in predstavi njene
značilnosti;
 besedila uvrsti med objektivna oziroma subjektivna, zasebna ali javna,
neuradna in uradna in svojo odločitev pojasni;
 upošteva načela uspešnega pogovarjanja in književne izreke, dokaže
svojo pravopisno zmožnost.
Dijak/-inja:
BESEDILNE VRSTE 2
 razlikuje med opisom, oznako in življenjepisom ter predstavi značilnosti
posamezne besedilne vrste;
 napiše življenjepis, opis, oznako osebe ali predstavitev osebe;
 prepozna in tvori predstavitev kraja;
 prepozna in tvori opis naprave;
 odpravi napake pri zapisu besed in rabi velike/male začetnice, pravilno
zapiše besede skupaj/narazen/z vezajem in prevzete besede, uporablja
ustrezna ločila v povedi;
 razume zapisane in posnete predstavitve (opisa) postopka;
 pozna značilnosti te besedilne vrste – predstavitev postopka;
 prepozna propagandno oziroma prikazovalno besedilo in predstavi
značilnosti posamezne vrste besedila;
 ob sprejemanju govorjenih ali zapisanih reklamnih besedil sklepa o
okoliščinah nastanka posameznega besedila, prepozna neposredno in
posredno izraženi tvorčev namen, temo reklame in bistvene podatke ter
vrednoti razumljivost, zaokroženost, resničnost, ustreznost in učinkovitost
besedila; navede uporabljena propagandna sredstva in predvidi njihov
učinek na naslovnika; svoje mnenje pojasni;
 dokaže svojo pravopisno zmožnost.
Predvideno število pridobljenih ocen:
UVOD V KNJIŽEVNOST
pisna ocena (kontrolna naloga)
pisna ocena (doživljajski spis)
in/ali ustna ocena
in/ali govorni nastop
2-4 ocene
MLADINSKA KNJIŽEVNOST
govorni nastop
1 ocena
18
BIBLIJA, ANTIČNA KNJIŽEVNOST IN SREDNJI VEK
pisna ocena (kontrolna naloga)
in/ali ustna ocena
in/ali govorni nastop
1-3 ocene
RENESANSA, REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA, BAROK IN
RAZSVETLJENSTVO
pisna ocena (kontrolna naloga)
pisna ocena (vodena interpretacija izbranega besedila renesančne književnosti)
in/ali ustna ocena
in/ali govorni nastop
2-4 ocene
BESEDILNE VRSTE 1
pisna ocena (kontrolna naloga)
in/ali govorni nastop
1-2 oceni
BESEDILNE VRSTE 2
pisna ocena (kontrolna naloga)
in/ali govorni nastop
1-2 oceni
Dodatni možni načini pridobitve ocene:
 domače naloge,
 plakati ali drugi podobni izdelki,
 aktivno sodelovanje na projektnih dnevih,
 dosežki na tekmovanjih.
Način poprave NZD:
 dijak popravlja NZD v dogovoru z učiteljem izven ur rednega pouka ali pri rednih urah;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju
Meje za ocene:
v%
0 – 49
50 – 63
64 – 77
78 – 89
90 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 zvezek A4 formata, v katerem so predvidene vsebine (zapiski predavanj, delovni listi),
 učbenik za pouk književnosti,
 učbenik za pouk jezika,
 delovni zvezek za pouk jezika.
19
Predmet: Matematika
Obseg predmeta: 102 uri
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
MATEMATIKA 1
Dijak/-inja:
ŠTEVILSKE MNOŽICE
Razvije kompetence le do osnovnih stopenj ter je pri njihovem izkazovanju
nesamostojen/na in manj zanesljiv/a:
 Prepoznava osnovne pojme in definicije.
 Uporablja osnovne računske zakone na številskih primerih in preprostih
algebrskih izrazih.
 Izvaja osnovne rutinske postopke.
 Prepozna posamezne podatke v nalogah, ob pomoči presodi uporabnost
podatkov.
 Uporablja enostavna pravila in obrazce, rešuje preproste nesestavljene
naloge z malo podatki.
Dijak/-inja:
PRAVOKOTNI
KOORDINATNI SISTEM IN
LINEARNA FUNKCIJA
Razvije kompetence le do osnovnih stopenj ter je pri njihovem izkazovanju
nesamostojen/na in manj zanesljiv/a:
 Prepoznava osnovne pojme in definicije.
 Izvaja osnovne rutinske postopke.
 Prepozna posamezne podatke v nalogah, ob pomoči presodi uporabnost
podatkov.

Uporablja enostavna pravila in obrazce, rešuje preproste nesestavljene
naloge z malo podatki.
Predvideno število pridobljenih ocen:
ŠTEVILSKE MNOŽICE
Pisna in/ali ustna
Ostalo*
Vsaj 1 ocena
PRAVOKOTNI KOORDINATNI SISTEM IN LINEARNA FUNKCIJA
Pisna in/ali ustna
Ostalo*
Vsaj 1 ocena
Ostalo:
 seminarska naloga
 projektna naloga
 poročila
 domače naloge
 nastopi
 aktivno sodelovanje na projektnih dnevih
 dosežki na tekmovanjih
Pisne ocene so enakovredne ustnim ocenam.
Ocene, pridobljene pod Ostalo, lahko vplivajo na zaključevanje med 2/3, 3/4, 4/5, ne pa med nzd/2.
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah ali pri dopolnilnem pouku, praviloma v
pisni obliki;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat za isto ocenjevalno obdobje.
20
Spodnje meje ocen:
v%
* 45
zd (2)
60
db (3)
75
pdb (4)
90
odl (5)
* Pri izrazito abstraktnih vsebinah je možen premik navzdol do 40 %.
Pri pouku se zahteva:
 zvezek A4 formata, v katerem so predvidene vsebine.
Pregled zahtevanih vsebin se lahko opravi večkrat v šolskem letu. Dijak, ki mu v zvezku manjkajo
predvidene vsebine oziroma nima zvezka, praviloma nima možnosti izboljševanja ocene.
21
Predmet: Angleščina
Obseg predmeta: 102 uri
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
ANGLEŠČINA 1 PŠV
Dijak/-inja:

Uvod
Doma in po svetu











zna tvoriti vprašalno, trdilno in nikalno obliko časov Present Sim., Cont.,
Past Sim., Past Cont.
pozna oblike nepravilnih glagolov na seznamu v učbeniku
loči state in action verbs
zna govoriti/pisati o sebi, življenju v družini, delitvi hišnih opravil,
vsakdanjih rutinah, odnosih v družini.
zna opisati spomine iz otroštva
zna uporabljati modalne glagole
zna vprašati in odgovarjati na vprašanja o času, vremenu
zna uporabljati predloge premikanja
zna stopnjevati pridevnike
zna opisati kraj
zna napisati elektronsko sporočilo
zna tvoriti in uporabljati trpnik
Dijak/-inja:
Hrana in pijača
Velikani in legende










zna tvoriti in uporabljati Present Perfect Simple
razlikuje med Present Perfect Simplom in Past Simplom
zna našteti hrano in pijačo
zna opisovati zdravo prehrano
zna nakupovati in naročati v restavraciji
loči števne in neštevne samostalnike
razume in zna napisati kuharski recept
zna uporabljati glagolske vzorce
zna opisati zgodovinske dogodke
zna povedati letnice v angleščini
Predvideno število pridobljenih ocen:
Uvod, Doma in po svetu 3 ocene
Test 1
Test 2
Ustno preverjanje
Hrana in pijača, Velikani in legende
Test 3
Test 4
Ustno preverjanje
1 ocena
1 ocena
1 ocena
3 ocene
1 ocena
1 ocena
1 ocena
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem izven ur rednega pouka ali pri rednih urah;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju.
22
Meje za ocene:
v%
0 – 49
50 – 64
65 – 79
80 – 89
90 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 zvezek
 učbenik Prime Time 2
 delovni zvezek Prime Time 2
23
Predmet: Umetnost
Obseg predmeta: 68 ur
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
UMETNOST 1 VZG
Dijak/-inja:
•
•
LIKOVNO SNOVANJE
•
•
•
Pozna, razume in razloži temeljne likovne pojme.
Pozna in razume postopke izvedbe likovne tehnike, posameznih likovnih
področij.
Izvedba likovnega izdelka iz posameznih likovnih področij – risanja,
slikanja, plastičnega oblikovanja, prostorskega oblikovanja in grafike.
Izvedba likovnega motiva in tudi določene likovne tehnike.
Izdelava risarske skicirke kot podloge likovnih izdelkov
Dijak/-inja:
UMETNOSTNA
ZGODOVINA








Pozna, razume in razloži temeljne pojme iz likovne umetnosti.
Pozna in razume pristop k likovnemu delu ter vsebinsko in oblikovno
analizo likovnih del.
Pozna in zna predstaviti posamezne stroke likovnega ustvarjanja, zlasti
slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo.
Razlikuje in prepoznava različna umetnostnozgodovinska obdobja in smeri
od antike do 20. stoletja.
Pozna posamezne izbrane ključne spomenike.
Pozna izbrane spomenike svetovne in slovenske likovne umetnosti.
Razume pomen slovenske umetnostne dediščine za slovenski narod.
Pozna in zna predstaviti pomembna likovna dela iz domačega okolja.
Dijak/-inja:



GLASBA







pozna, razume in razloži osnovne pojme glasbene teorije: velika, mala,
enočrtana in dvočrtana oktava, interval, akord, lestvica, stopnje v lestvici
poimenuje tone v različnih oktavah
pozna, razume, izvaja in zapiše intervale do oktave, durov in molov
kvintakord, durove lestvice do 4 predznakov, a-molovo lestvico, glavne
stopnje v durovi lestvici
glavne stopnje uporabi v spremljavi otroške pesmi
pozna, razume, zapiše in izvaja preproste ritmične vsebine: dvočetrtinski
takt. način, tričetrtinski takt. način, štiričetrtinski takt. način, četrtinka,
polovinka, celinka in osminka s pripadajočimi pavzami, podaljšanje ritmične
vrednosti s piko
pozna, razume, zapiše in izvaja preproste melodične vsebine v C-duru, Gduru in F-duru
Obvladajo repertoar pesmi slovenske in tuje ljudske ter umetne glasbene
zakladnice.
Poznajo temeljne značilnosti glasbenega razvoja ter glasbeno sedanjost v
slovenskem in svetovnem prostoru.
Pozna, razume in razloži temeljne pojme iz glasbene umetnosti.
Poznajo različne glasbene zvrsti in žanre (ljudsko, umetno, gledališko,
filmsko, plesno, džez, folk, popularno glasbo)
Predvideno število pridobljenih ocen:
LIKOVNO SNOVANJE
1. izdelek – likovno področje risanje (strip, tehnika črni flomastri)
2. izdelek – likovno področje slikanje (prosti motiv, avtoportret)
3. izdelek – likovno področje plastično oblikovanje (glina)
3 ocene
24
UMETNOSTNA ZGODOVINA
1. kontrolna naloga - vsebinska in oblikovna analiza likovnih del, umetnost
starega veka
2. kontrolna naloga iz umetnosti od srednjega do novega veka
2 oceni
GLASBA
1. kontrolna naloga – glasbena teorija
2. kontrolna naloga – razvoj glasbene umetnosti
Izdelek – otroška pesem s spremljavo in metodično analizo
Ustno preverjanje
4 ocene
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd po dogovoru s profesorjem
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju
 ob daljši opravičeni odsotnosti dijak lahko opravi likovne izdelke tudi doma
Meje za ocene:
v%
0 – 49
50 – 62
63 – 77
78 – 89
90 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 zvezek A4 formata,
 risalni blok, tempera barve, čopiči za slikanje, mala paleta, črni flomastri, svinčniki, lepilo, kolaž.
 notni zvezek, zvezek A3 formata
Zaželeno je sodelovanje pri organiziranju šolskih likovnih razstav.
25
Predmet: Zgodovina
Obseg predmeta: 68 ur
Tema
(zaokroženo vsebinsko
področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
ZGODOVINA 1, VZG
Dijak/-inja:
OD ZGODNJIH VISOKIH KULTUR DO
NOVEGA VEKA
 opiše nastanek prvih držav in pozna Egipt in Mezopotamijo;
 preprosto opiše nastanek grške in rimske civilizacije ter
nevede tri kuturnozgodovinske značilnosti;
 v nekaj besedah opiše značilnosti srednjega veka (čas,
fevdalizem);
 preprosto opiše nastanek srednjeveških mest, gradov in
samostanov;
 pozna tri nova tehniška spoznanja (tisk) in našteje
geografska odkritja;
 preprosto opiše reformacijo in razloži pojma humanizem in
renesansa.
Dijak/-inja:
SLOVENSKI PROSTOR IN SLOVENCI
OD NASELITVE DO LETA 1848
 preprosto opiše slovensko ozemlje pred naselitvijo
Slovanov;
 ob zemljevidu opiše slovenski naselitveni prostor;
 preprosto opiše značilnosti Karantanije in njen propad;
 preprost opiše reformacijo in navede predstavnike;
 ob zemljevidu preprosto opiše Ilirske province.
Dijak/-inja:
SLOVENCI OD LETA 1848 DO
1. SVETOVNE VOJNE
 preprosto opiše dogajanje na Slovenskem leta 1848;
 navede pet glavnih značilnosti političnega in
gospodarskega razvoja na Slovenskem v 2. polovici 19.
stoletja;
 našteje pet dosežkov druge industrijske revolucije.
Predvideno število pridobljenih ocen:
OD ZGODNJIH VISOKIH KULTUR DO NOVEGA VEKA
Pisno
Ustno ali referat
1 - 2 oceni
SLOVENSKI PROSTOR IN SLOVENCI OD NASELITVE DO LETA 1848
Pisno
Ustno ali referat
1 - 2 oceni
SLOVENCI OD LETA 1848 DO 1. SVETOVNE VOJNE
1 - 2 oceni
Pisno
Ustno ali referat
Dijak mora pridobiti v vsakem sklopu po eno pisno oceno, eno ustno oceno v šolskem letu ter eno
oceno iz govornega nastopa v šolskem letu.
Dodatni možni načini pridobitve ocene:
- seminarska naloga
- poročila
- domače branje
26
-
plakati in drugi podobni izdelki
nastopi
aktivno sodelovanje pri projektnih dnevih
dosežki na tekmovanjih
delovni listi
zapiski v zvezku
sprotno aktivno delo v razredu.
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju.
Meje za ocene:
v%
0 – 49
50 – 62
63 – 75
76 – 88
89 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 zvezek A4 formata, v katerem so predvidene vsebine,
 Berzelak: Zgodovina 1 (predpisan učbenik)
27
Predmet: Geografija
Obseg predmeta: 68 ur
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
GEOGRAFIJA 1
Dijak/-inja:







ČLOVEK IN POKRAJINA
TER NJENE HIDROLOŠKE
ZNAČILNOSTI













Na zemljevidih treh različnih meril ugotovi resnično razdaljo med krajema
in stranmi neba opiše pot med njima,
prebere tematski zemljevid in v atlasu poišče vsak toponim iz indeksa,
pozna osnovno notranjo zgradbo Zemlje,
loči tri osnovne skupine kamnin in za našteti vsaj en primerek kamnin iz
posamezne skupine,
pozna osnovne geološke dobe,
loči notranje in zunanje oblikovalne dejavnike in procese,
z dveh fotografij, ki ju primerja, prepozna najmanj pet različnih pokrajinskih
elementov,
razloži vplive najmanj treh raznovrstnih geografskih dejavnikov na četrtega,
pripravi načrt za izvedbo in izvede najmanj eno terensko delo,
opiše vpliv naravnih in družbenih dejavnikov na poklic oziroma dejavnost,
za katero se izobražuje,
opiše dve naravni nesreči, ki nastaneta brez vpliva človeka ali dve , na
kateri lahko vpliva človek,
izdela preprosto oceno trne vrednosti parcel v dveh različnih pokrajinah.
pozna kroženje vode in sestavo atmosfere,
loči podzemeljske vode od nadzemeljskih,
zna našteti vse vrste tekočih voda,
pozna njihove značilnosti,
pozna značilnosti jezer in morij
zna razložiti značilnosti gibanja morske vode,
pozna osnovne značilnosti Jadranskega morja,
seznani se z osnovnimi metodami terenskega dela in jih tudi praktično
preizkusi.
Dijak/-inja:



KLIMATSKI,
VEGETACIJSKI IN
PEDOLOŠKI ELEMENTI V
POKRAJINI








pozna osnovne značilnosti nastajanja in lastnosti prsti,
pozna dejavnike, ki sodelujejo pri nastanku prsti,
zna povezati vpliv geografskih dejavnikov na rastlinstvo in pomen
rastlinstva,
pozna sestavo ozračja,
ve, katere nevarnosti s strani človeka danes grozijo atmosferi,
razlikuje med pojmoma vreme in podnebje,
pozna podnebne elemente,
loči vrste padavin glede na nastanek,
pozna vse toplotne pasove in zna označiti njihove značilnosti,
pozna osnovne značilnosti podnebij rastja in prsti v posameznih toplotnih
pasovih,
pozna podnebja Evrope in Slovenije
28
Predvideno število pridobljenih ocen:
ČLOVEK IN POKRAJINA
TER NJENE HIDROLOŠKE
ZNAČILNOSTI
ustno in/ali pisno in/ali referat
KLIMATSKI,VEGETACIJSKI IN
PEDOLOŠKI ELEMENTI V POKRAJINI
ustno in/ali pisno in/ali referat
1 ocena
1ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene:
 seminarska naloga
 projektna naloga
 poročila
 domače naloge
 plakati ali drugi podobni izdelki
 nastopi
 aktivno sodelovanje na projektnih dnevih
 dosežki na tekmovanjih
 delovni listi
 mape….
Način poprave NZD:
 dijak popravlja NZD v dogovoru z učiteljem pri rednih urah, najkasneje v dveh tednih po končanem
sklopu, pisno in /ali ustno (oz. drugače glede na način pridobitve nzd-ja); vsak sklop lahko popravlja
največ enkrat (velja za vsak sklop).
Meje za ocene:
v%
0 – 44
45 – 62
63 – 77
78 – 89
90 - 100
nzd (1)
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 zvezek A4 formata, v katerem so predvidene vsebine,
 mapa z delovnimi listi
 zemljevid Slovenije
 Atlas sveta
Pregled zahtevanih vsebin se opravi enkrat v šolskem letu, predvidoma v mesecu maju ali juniju.
Dijak, kateremu v zvezku ali mapi manjkajo predvidene vsebine, oziroma nima zvezka ali mape ne
doseže minimalnih standardov.
29
Predmet: Kemija
Obseg predmeta: 70 ur
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
(PREDMET/MODUL)
Dijak/-inja:


SPLOŠNA KEMIJA IN
OKOLJE

















zna snovi razvrstiti v skupine po izbranem kriteriju (naravna/pridobljena,
kovina/nekovina, zmes/čista snov …)
zna iz podanega masnega deleža ali koncentracije določiti sestavo
raztopine;
zna s pomočjo podanih informacij izbrati primerno topilo glede na topljenec;
zna razložiti pomen simbolov za nevarne snovi;
zna razložiti zgradbo P.S.E.;
zna s pomočjo periodnega sistema razložiti zgradbo atoma izbranega
elementa;
zna zapisati simbole/formule za reprezentativne elemente/spojine;
zna opredeliti kemijsko reakcijo kot snovno in energijsko spremembo;
zna urediti preproste kemijske enačbe;
zna opisati lastnosti in uporabo osnovnih polimerov (PE, PP, najlon, teflon
…).
zna opredeliti sestavo zraka;
zna razložiti fizikalne in kemijske lastnosti plinov in jih poveže z njihovo
uporabo ter pomenom za življenje;
zna opredeliti lastnosti kisika in zapisati kemijske enačbe za reakcije
različnih elementov s kisikom;
prepozna enostavne redoks reakcije;
zna našteti glavne vire onesnaževanja zraka, vode in tal, glavne
onesnaževalce ter in opiše vplive (posledice) na(za) okolje;
pozna strukturno formulo molekule vode;
zna razložiti vpliv zgradbe molekule vode na lastnosti vode;
razlikuje med minerali in kamninami;
zna sklepati iz lastnosti kamnin na kakovost tal in njihovo uporabno vrednost.
Dijak/-inja:


KEMIJA V PREHRANI










opredelili pojem hranilo in našteje hranilne snovi;
iz označb na živilih zna razbrati vsebnost posameznih hranil in aditivov in
glede na to oceni primernost živila za pogosto uporabo v prehrani;
zna razložiti splošno formulo aminokislin;
zna razložiti razliko med esencialnimi in neesencialnimi aminokislinami;
zna razložiti, kako je zaporedje aminokislin v beljakovinski molekuli
povezano z raznolikostjo beljakovin;
zna opisati posledice premajhnega vnosa beljakovin v organizem;
pozna osnovno klasifikacijsko shemo delitve ogljikovih hidratov;
zna razložiti vlogo in pomen glukoze, škroba in glikogena v organizmu;
razlikuje med maščobami in maščobnimi kislinami;
zna razložiti razliko med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami;
zna razložiti vpliv nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin na organizem;
zna razložiti, kaj so aditivi in zakaj se dodajajo živilom.
30
Predvideno število pridobljenih ocen:
SPLOŠNA KEMIJA IN OKOLJE
Pisno ocenjevanje, ustna ocena ali dodatni možni načini pridobitve ocen
vsaj 1 ocena
KEMIJA V PREHRANI
Pisno ocenjevanje, ustna ocena ali dodatni možni načini pridobitve ocen
vsaj 1 ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene:











seminarska naloga
projektna naloga
poročila
domače naloge
plakati ali drugi podobni izdelki
aktivno sodelovanje na projektnih dnevih in informativnem dnevu, kemijskih popoldnevih
dosežki na tekmovanjih
delovni listi
poročila laboratorijskih vaj
zapiski v zvezku
sprotno aktivno delo v razredu
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem največ dvakrat.
Meje za ocene:
v%
0 – 49
5 0– 62
63 – 75
76 – 89
90 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 zvezek A4 formata, v katerem so predvidene vsebine, vpeti delovni listi, poročila laboratorijske vaje,
domače naloge
 periodni sistem
 kalkulator
Pregled zvezka se opravi enkrat v šolskem letu, predvidoma v mesecu maju ali juniju. Dijak, kateremu
v zvezku manjkajo predvidene vsebine oziroma nima zvezka, se ne zaključi ocena.
31
Predmet: Biologija
Obseg predmeta: 68 ur
Tema
(zaokroženo vsebinsko
področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
BIOLOGIJA 1 VZG
Dijak - inja:
UVOD V BIOLOGIJO




poimenuje področja biologije
definira biologijo kot znanost
na primeru razloži medsebojno povezanost različnih področij biologije
zna razložiti pojem interdisciplinarnosti biologije
Dijak - inja:
RAZISKOVANJE IN
POSKUSI
BIOLOGIJA CELICE
KEMOEVOLUCIJA IN
BIOEVOLUCIJA
TIPI CELIC IN NJIHOVA
ZGRADBA.
CELIČNI ORGANELI IN
NJIHOVE NALOGE.
NUKLEINSKE KISLINE IN
POMEN ZA ŽIVA BITJA.
MUTACIJE
BIOKEMIČNI PROCESI V
CELICAH
 pozna korake raziskovalnega dela znanstvenika
 samostojno izdela laboratorijsko poročilo
 samostojno postavi hipotezo, interpretira dobljene rezultate in oblikuje
zaključke
 zna uporabljati svetlobni mikroskop
 izdela preproste sveže preparate
 upošteva načela izdelave naravoslovne skice
Dijak – inja:
 našteje in poimenuje značilnosti živih bitij
 ob skici pozna prokariontsko in evkariontsko celico
 prepozna celične strukture na slikah, skicah in shemah in jih poveže z
njihovimi nalogami
 na konkretnem primeru razloži pomen celic v zgradbi in delovanju
organizma kot celote ter pozna nivoje organiziranosti živih bitij
 na primeru obnavljanja tkiv pojasni pomen celične delitve
 razloži, kdaj in kje potekajo delitve celic ter pojasni pojma haploidnost in
diploidnost
Dijak/inja:

 pozna zgradbo DNK in RNK
 razume pomen lastnosti DNK in zna opisati podvajanje DNK ter sintezo
beljakovin
 ve, kaj je genska šifra
 zna našteti vrste mutacij ter mutagene dejavnike
Dijak - inja:
 pozna pomen encimov v celicah ter zna opisati, kako delujejo
 pozna zgradbo ATP ter njegov pomen v celicah
 pozna avtotrofne in heterotrofne načine prehranjevanja
 razloži, zakaj je svetlobna energija glavni vir energije za življenje na Zemlji
ter razume povezavo med procesom fotosinteze in celičnega dihanja
 razloži osnovne koncepte delovanja življenjskih procesov (dihanje,
fotosinteza, alkoholno vrenje)
 razložijo, da se pri celičnem dihanju sprošča energija iz organskih snovi s
pomočjo kisika
 pozna osnovne značilnosti življenjskih procesov
32
Dijak - inja:
OSNOVNI POJMI
EKOLOGIJE, ABIOTSKI IN
BIOTSKI DEJAVNIKI TER
POPULACIJE
 opredeli pojme: ekologija, biotop, biocenoza, ekosistem in navede primere
ekosistemov
 na primeru razloži vpliv neživih dejavnikov
 navede in opiše žive dejavnike okolja (medvrstne in istovrstne odnose med
organizmi)
 navede definicijo populacije in primere populacij, našteje lastnosti
populacije (gostoto, porazdelitev v prostoru, rodnost, umrljivost, rast,
starostno in spolno sestavo, nosilno kapaciteto okolja, nihanje populacij
 na primeru razloži posledice vnosa tuje vrste v okolje
Dijak - inja:
KROŽENJE SNOVI V
EKOSISTEMU




zna sestaviti poljubne več členske verige in določiti vlogo organizmov v njej
zna našteti nekaj primerov akumulacije strupenih snovi
pozna kroženje kisika, ogljika, vode, fosforja in žvepla
definira pomen indikatorskih organizmov
Dijak-inja:
GENSKA DIVERZITETA IN
ŽIVLJENJSKA
RAZNOLIKOST V
SLOVENIJI




pozna pojem diverzitete
razume biodiverziteto kot pogoj za preživetje vrste
zna opisati biodiverziteto na primeru
zna povezati raznolikost ekosistemov Slovenije z njeno izjemno bogato
biodiverziteto
OBNOVLJIVI NARAVNI VIRI Dijak-inja:
 pozna obnovljive naravne vire
 pozna pomen in uporabnost obnovljivih naravnih virov
Dijak - inja:
EKOLOŠKO OZAVEŠČENO
RAVNANJE IN EKOLOŠKA
ZAKONODAJA




pozna delovanje in pomen čistilne naprave
razume, da ima vsak poseg v naravo določene posledice za življenje
zna posledice posega razložiti na primeru
poimenuje nekaj primerov varovanja naravnega okolja (npr. ločeno zbiranje
odpadkov, divja odlagališča itd.)
 ve, da obstojajo zakoni za naravovarstveno področje ter jih zna poiskati v
pisanih virih
 zna našteti posege v naravi, ki so po slovenski zakonodaji kaznivi
Predvideno število pridobljenih ocen:
OCENJEVANJE TEORETIČNEGA ZNANJA
Meje za ocene:
1. Osnovni koncepti delovanja življenja in
ravni organizacije v živi naravi
2. Osnovni koncept delovanja ekoloških
procesov ter ohranjanje naravnih vrednot
in biodiverzitete
nzd: 0 – 49 %
zadostno: 50 – 63 %
dobro: 64 – 76 %
prav dobro: 77 – 89 %
odlično: 90 %
Glede na dane sposobnosti se lahko meje tudi
spustijo, vendar je za zadostno oceno potrebno
pridobiti vsaj 40% vseh možnih točk.
33
Pri pouku se zahteva:
 zvezek A4 formata, v katerem so predvidene vsebine,
 predpisan učbenik.
LABORATORIJSKA POROČILA, HERBARIJ IN SEMINARSKE NALOGE
Dijaki izdelajo v ocenjevalnem obdobju vsaj eno laboratorijsko Laboratorijska poročila
poročilo in/ali seminarsko nalogo ter herbarij, ki je ocenjeno po se oddajajo v obeh ocenjevalnih
merilih ocenjevanja za laboratorijska poročila oz. seminarske obdobjih glede na izvedeno
naloge.
laboratorijsko oz. terensko delo
Ocena laboratorijskega poročila, herbarija oz. predstavitve in glede na predhodni pisni
seminarske naloge NI enakovredna oceni teoretičnega znanja.
dogovor.
PROJEKTNE NALOGE
Dijaki izdelajo vsaj eno projektno nalogo v sklopu vsebin rednega
pouka ter jo predstavijo pred sošolci.
Način poprave nzd:
 dijaki popravljajo nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju: prvič v obdobju 14
dni po zaključku prvega redovalnega obdobja, drugič in zadnjič pa ob koncu šolskega leta (za nzd
ob koncu redovalnega obdobja);
 za tekoče nzd se rok in način poprave oz. pridobitve pozitivne ocene dogovori z učiteljem.
34
Predmet: Športna vzgoja
Obseg predmeta: 102 uri
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
ŠPORTNA VZGOJA 1, VZG
Dijak/-inja:
ŠPORT ZA ZDRAVJE
(fitnes – fantje)
ŠPORT ZA ZDRAVJE
(aerobika – dekleta)
ŠPORT ZA ZDRAVJE
(atletika)

pozna fitnes naprave in jih zna pripraviti za krepitev mišic telesa


zna pokazati osnovne korake v aerobiki brez povezave v celoto
zna pokazati osnovne vaje za raztezanje, krepitev in sproščanje


pozna atletsko abecedo
10min vzdržljivostnega teka kombinira s hojo (čas teka je vsaj 5 minut)
Dijak/-inja:

PLES
zna pokazati osnovne korake plesov: cha-cha, samba, angleški in
dunajski valček
Dijak/inja:


GIMNASTIKA
zna izvesti preval naprej z asistenco ter stojo na lopaticah
zna preskakovati kolebnico sonožno v smeri naprej in nazaj
Dijak/inja:



IGRE Z ŽOGO (KOŠARKA)
zna voditi žogo z boljšo roko v počasnem teku
zna izvesti podajo na mestu izpred prsi
zna izvesti met na koš
 zna izvesti pet vezanih zgornjih odbojev v steno
IGRE Z ŽOGO (ODBOJKA)
ŠPORT ZA ZDRAVJE
 zna izvesti tri vezane spodnje odboje z odbojem žoge od tal
Dijak/inja:
 zna tehnične in taktične prvine izbranega športa do mere, ki mu
omogoča vključevanje v dejavnost kjerkoli (v šoli in izven nje).
Predvideno število pridobljenih ocen:
IGRE Z ŽOGO
Praktična izvedba motorične naloge
1 ocena
PLES
Praktična izvedba motorične naloge
1 ocena
GIMNASTIKA
Praktični prikaz motorične naloge
1 ocena
35
ATLETIKA
Praktični prikaz motorične naloge
1 ocena
FITNES-FANTJE in AEROBIKA-DEKLETA
Praktični prikaz motorične naloge
ŠPORT ZA ZDRAVJE
Praktični prikaz motorične naloge
1 ocena
1 ocena
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah ŠVZ;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju.
Kriterij za ocenjevanje motoričnih nalog
dijak izvede nalogo brez večjih napak in tekoče povezuje elemente
dijak izvede nalogo z manjšimi napakami, elemente povezuje z manjšimi napakami
dijak izvede nalogo z več manjšimi napakami, posamezne elemente poveže z večjimi napakami
dijak izvede nalogo z večjo tehnično napako in več manjšimi napakami,posamezne elemente
poveže s številnimi napakami
nzd = dijak naloge na izvede
5=
4=
3=
2=
Pri pouku se zahteva:
 ustrezna športna oprema
36
Modul: Kurikulum oddelka v vrtcu
Obseg modula: 102 ur
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
KURIKULUM ODDELKA V VRTCU 1
Dijak/-inja:
OTROKOVE PRAVICE IN
NAČELA KURIKULA ZA
VRTCE
 pozna vsebino, namen in pomen otrokovih pravic
 zna pojasniti posamezna načela Kurikula za vrtce
 pozna možnosti za uresničevanje in povezovanje otrokovih pravic z načeli
Kurikula za vrtce
Dijak/-inja:
PODROČJA DEJAVNOSTI
IN GLOBALNI CILJI
 pozna cilje, naloge in pomen posameznih področij življenja in dela v oddelku
vrtca
 pozna možnosti za uresničevanje posameznih dejavnosti v skladu z
značilnostmi razvoja in učenja otrok v starosti od 1do 6 let
 upošteva načela uresničevanja Ciljev kurikula za vrtce pri izvajanju
posameznih dejavnosti
 zna povezati vsa področja dejavnosti z globalnimi cilji
Dijak/-inja:
NAČRTOVANJE IN
EVIDENTIRANJE DELA V
ODDELKU
 pozna ravni in načine načrtovanja ter evidentiranja življenja in dela v vrtcu
 zna načrtovati in evidentirati delo pomočnika/pomočnice vzgojitelja
Predvideno število pridobljenih ocen:
OTROKOVE PRAVICE IN NAČELA KURIKULA ZA VRTCE
Ustna ocena ali dodatni možni načini pridobitve ocen
PODROČJA DEJAVNOSTI IN GLOBALNI CILJI
Ustna ocena ali dodatni možni načini pridobitve ocen
NAČRTOVANJE IN EVIDENTIRANJE DELA V ODDELKU
Ustna ocena ali dodatni možni načini pridobitve ocen
1 ocena
1 ocena
1 ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene:
-
seminarska naloga
poročila
nastopi
aktivno sodelovanje pri projektnih dnevih
dosežki na tekmovanjih
delovni listi
zapiski v zvezku in mapi
sprotno aktivno delo v razredu.
37
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju: prvič v obdobju 14
dni po zaključku prvega redovalnega obdobja, drugič in zadnjič pa ob koncu šolskega leta (za nzd
ob koncu redovalnega obdobja)
 za tekoče nzd se rok in način poprave oz. pridobitve pozitivne ocene dogovori z učiteljem
Meje za ocene:
v%
0 – 49
50 – 62
63 – 75
76 – 88
89 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 zvezek A4 formata, v katerem so predvidene vsebine,
 mapa z delovnimi listi
Pregled zahtevanih vsebin se opravi enkrat v šolskem letu, predvidoma v mesecu maju ali juniju.
Dijak, ki mu v zvezku ali mapi manjkajo predvidene vsebine oziroma nima zvezka ali mape, ne doseže
minimalnih standardov.
38
Modul: Igre za otroke
Obseg modula: 68 ur
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
IGRE ZA OTROKE 1
Dijak/-inja:
IGRE IN
IGRAČE ZA OTROKE
 pozna različne vrste iger in igrač
 zna izbrati ustrezno vrsto iger in igrač glede na starostno in razvojno stopnjo
otrok, prostorske pogoje, število otrok in njihove individualne značilnosti
 samostojno vodi otroke pri igri, jih motivira in vključuje
 pozna specifiko otrok s posebnimi potrebami glede uporabe igrač in
vključevanja v igro
 se samostojno pripravi na delo, ga izvede in evalvira in ugotovitve upošteva
pri nadaljnjem načrtovanju
Dijak/-inja:
IGRALNO OKOLJE
 pozna različne vrste igralnih okolij
 zna izbrati ustrezno igralno okolje glede na starostno in razvojno stopnjo
otrok, prostorske pogoje, letni čas, število otrok in njihove individualne
značilnosti
 pozna osnovne standarde varnosti in zna urediti prijetno in varno igralno
okolje
 pozna specifiko otrok s posebnimi potrebami glede prilagoditev igralnih okolij
in vključevanja v igro
 se samostojno pripravi na delo, ga izvede in evalvira in ugotovitve upošteva
pri nadaljnjem načrtovanju
Predvideno število pridobljenih ocen:
IGRE IN IGRAČE ZA OTROKE
2 oceni
Ustna ocena
Praktičen nastop
IGRALNO OKOLJE
2 oceni
Praktičen nastop
Ustna ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene (v dogovoru z dijaki):











seminarska naloga
projektna naloga
poročila
domače naloge
plakati ali drugi podobni izdelki
nastopi
aktivno sodelovanje na projektnih dnevih
bralna značka
dosežki na tekmovanjih
delovni listi
mape….
39
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem izven ur rednega pouka ali pri rednih urah;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju.
Meje za ocene:
v%
0 – 45
46 – 62
63 – 77
78 – 89
90 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
40
Modul: Informativno komunikacijska tehnologija
Obseg modula: 68 ur
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
INFORMATIVNO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA 1
Dijak/-inja:
PROGRAMSKA ORODJA











izbere temo po dogovoru s profesorjem
poišče vsaj 3 vire in jih uporabi za besedilo izdelka
uredi besedilo z vsaj 2000 besedami brez pravopisnih napak
besedilo oblikuje s 3 slogi
v besedilo vstavi 3 slike z napisi
izdela 2 tabeli z vsaj 10 vrsticami ali stolpci
v tabelah uporabi 5 računskih funkcij
izdela 2 raznovrstna grafikona z vsaj 5 podatki v nizu
izdela predstavitev z vsaj 10 diapozitivi
pravočasno odda izdelek in predstavitev v elektronski obliki
predstavi izdelek skupini
Dijak/-inja:
RAČUNALNIŠKO
OMREŽJE, INTERNET IN
ELEKTRONSKA POŠTA
 izbere temo po dogovoru s profesorjem
 poišče 2 spletna zapisa o temi
 zabeleži ključni besedi za iskanje, spletna naslova in imeni glavnih
dokumentov
 podatke o zapisih in datoteke naloži na šolski ftp
 opravi spletni klepet s sovrstnikom o temi in ga shrani
 izvede komunikacijo s poznavalcem teme preko elektronske pošte in jo
shrani
 zapis klepeta in elektronskih sporočil naloži na šolski ftp
Predvideno število pridobljenih ocen:
PROGRAMSKA ORODJA
Izdelek – oblikovano besedilo projektne naloge
Izdelek – projektna naloga z vstavljenimi elementi
Izdelek – računalniška predstavitev naloge z nastopom
3 ocene
1 ocena
1 ocena
1 ocena
RAČUNALNIŠKO OMREŽJE, INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA
Izdelek – spletni zapisi, klepet in elektronska pošta
1 ocena
1 ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene (v dogovoru z dijaki):











seminarska naloga
projektna naloga
poročila
domače naloge
plakati ali drugi podobni izdelki
nastopi
aktivno sodelovanje na projektnih dnevih
bralna značka
dosežki na tekmovanjih
delovni listi
mape….
41
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju: prvič v obdobju 14
dni po zaključku prvega redovalnega obdobja, drugič in zadnjič pa ob koncu šolskega leta (za nzd
ob koncu redovalnega obdobja)
 za tekoče nzd se rok in način poprave oz. pridobitve pozitivne ocene dogovori z učiteljem
Meje za ocene:
v%
0 – 49
50 – 64
65 – 74
75 – 89
90 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
42
Modul: Ustvarjalno izražanje
Obseg modula: (8,5) 408 ur
Dijak(inja) izbere enega od inštrumentov: klavir ali kitaro ali kljunasto
flavto ali ustno harmoniko.
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
USTVARJALNO IZRAŽANJE – KLAVIR 1, VZG
Dijak/-inja:
INDIVIDUALNA IGRA
KLAVIRJA
 ritmično, melodično in muzikalno korektno izvaja v vsebinskem delu določeno
število klavirskih skladb
 teoretično in praktično pozna in uporabi osnovne glasbene pojme (glasbena
abeceda, osnovni taktovski načini, lestvice do dveh predznakov, dinamika,
agogika, artikulacija)
 spominsko obvladuje najmanj petino naučenega programa
 izvedba najmanj ene skladbe na nastopu za starše
Dijak/-inja:
KOMORNA IGRA
OTROŠKA PESEM
 štiriročno, v duetu ali drugi komorni skupini izvaja najmanj dve skladbi
 v pesemskem gradivu izbere najmanj 6 otroških pesmic na izbrano temo, jih
izvaja (poje in igra), trem skladbam ustvari instrumentalno in/ali gibalno
spremljavo
 komorna izvedba najmanj ene pesmi na nastopu za starše
Predvideno število pridobljenih ocen:
INDIVIDUALNA IGRA KLAVIRJA
Praktičen nastop
2 oceni
2 oceni
KOMORNA IGRA Z OTROŠKO PESMIJO
Izdelek – projektna naloga
Praktičen nastop
3 ocene
2 oceni
1 ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene (v dogovoru z dijaki):








seminarska naloga
poročila
domače naloge
plakati ali drugi podobni izdelki
aktivno sodelovanje na projektnih dnevih
delovni listi
sprotno aktivno delo v razredu
večji obseg osvojene klavirske literature od minimalnih standardov
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah USI;
 dijak nzd popravlja s praktičnim nastopom in ustnim preverjanjem;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju.
43
Kriterij za ocenjevanje praktičnih nastopov
5 = dijak izvede skladbo brez večjih napak, tekoče in muzikalno v dogovorjenem tempu
4 = dijak izvede skladbo z manjšimi napakami, a tekoče in muzikalno v dogovorjenem tempu
3 = dijak izvede skladbo z več manjšimi napakami v počasnejšem tempu
2 = dijak izvede skladbo z večjo tehnično napako in več manjšimi napakami v zelo počasnem tempu
nzd = dijak naloge na izvede
Meje za ocene pri ustnem preverjanju:
v%
0 – 49
50 – 62
63 – 75
76 – 88
89 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 mapa z delovnimi listi
 klavirska šola po dogovoru
 beležka ali zvezek
Pregled zahtevanih vsebin se opravi enkrat v šolskem letu, predvidoma v mesecu maju ali juniju.
Dijak, ki mu v mapi manjkajo predvidene vsebine oziroma nima mape, ne doseže minimalnih
standardov.
44
Tema
(zaokroženo vsebinsko
področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
USTVARJALNO IZRAŽANJE – KITARA 1, VZG
Dijak/-inja:
INDIVIDUALNA IGRA
KITARE
 ritmično, melodično in muzikalno korektno izvaja v vsebinskem delu
določeno število kitarskih skladb
 teoretično in praktično pozna in uporabi osnovne glasbene pojme (glasbena
abeceda, osnovni taktovski načini, lestvice do dveh predznakov, dinamika,
agogika, artikulacija)
 spominsko obvladuje najmanj petino naučenega programa
 izvedba najmanj ene skladbe na nastopu za starše

Dijak/-inja:
KITARA KOT
SPREMLJEVALNI
INSTRUMENT
 zna ob petju spremljati vsaj 3 popularne pesmi na pamet
 v pesemskem gradivu izbere najmanj 5 otroških pesmic in jim določi
instrumentalno spremljavo
 izvedba (lahko komorna) najmanj ene pesmi na nastopu za starše
Predvideno število pridobljenih ocen:
INDIVIDUALNA IGRA KITARE
Praktičen nastop
1 ocena
1 ocena
KITARA KOT SPREMLJEVALNI INSTRUMENT
Izdelek – projektna naloga
1 ocena
1 ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene (v dogovoru z dijaki):








seminarska naloga
poročila
domače naloge
plakati ali drugi podobni izdelki
aktivno sodelovanje na projektnih dnevih
delovni listi
sprotno aktivno delo v razredu
večji obseg osvojene kitarske literature od minimalnih standardov
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah USI;
 dijak nzd popravlja s praktičnim nastopom in ustnim preverjanjem;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju.
45
Kriterij za ocenjevanje praktičnih nastopov
5 = dijak izvede skladbo brez večjih napak, tekoče in muzikalno v dogovorjenem tempu
4 = dijak izvede skladbo z manjšimi napakami, a tekoče in muzikalno v dogovorjenem tempu
3 = dijak izvede skladbo z več manjšimi napakami v počasnejšem tempu
2 = dijak izvede skladbo z večjo tehnično napako in več manjšimi napakami v zelo počasnem tempu
nzd = dijak naloge na izvede
Meje za ocene pri ustnem preverjanju:
v%
0 – 49
50 – 62
63 – 75
76 – 88
89 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 mapa z delovnimi listi
 kitarska šola po dogovoru
 beležka ali zvezek
Pregled zahtevanih vsebin se opravi enkrat v šolskem letu, predvidoma v mesecu maju ali juniju.
Dijak, ki mu v mapi manjkajo predvidene vsebine oziroma nima mape, ne doseže minimalnih
standardov.
46
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
USTVARJALNO IZRAŽANJE – KLJUNASTA FLAVTA 1,
VZG
Dijak/-inja:
INDIVIDUALNA IGRA
KLJUNASTA FLAVTE
 ritmično, melodično in muzikalno korektno izvaja v vsebinskem delu določeno
število skladb za kljunasto flavto
 teoretično in praktično pozna in uporabi osnovne glasbene pojme (glasbena
abeceda, osnovni taktovski načini, lestvice do dveh predznakov, dinamika,
agogika, artikulacija)
 spominsko obvladuje najmanj petino naučenega programa
 izvedba najmanj ene skladbe na nastopu za starše
Dijak/-inja:
KOMORNA IGRA
OTROŠKA PESEM
 solistično, v duetu ali drugi komorni skupini izvaja najmanj dve skladbi
 v pesemskem gradivu izbere najmanj 6 otroških pesmic na izbrano temo, jih
izvaja
 komorna izvedba najmanj ene pesmi na nastopu za starše
Predvideno število pridobljenih ocen:
INDIVIDUALNA IGRA KLJUNASTE FLAVTE
Praktičen nastop
2 oceni
2 oceni
KOMORNA IGRA Z OTROŠKO PESMIJO
Izdelek – projektna naloga
Praktičen nastop
3 ocene
2 oceni
1 ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene (v dogovoru z dijaki):








seminarska naloga
poročila
domače naloge
plakati ali drugi podobni izdelki
aktivno sodelovanje na projektnih dnevih
delovni listi
sprotno aktivno delo v razredu
večji obseg osvojene literature za kljunasto flavto od minimalnih standardov
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah USI;
 dijak nzd popravlja s praktičnim nastopom in ustnim preverjanjem;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju.
47
Kriterij za ocenjevanje praktičnih nastopov
5 = dijak izvede skladbo brez večjih napak, tekoče in muzikalno v dogovorjenem tempu
4 = dijak izvede skladbo z manjšimi napakami, a tekoče in muzikalno v dogovorjenem tempu
3 = dijak izvede skladbo z več manjšimi napakami v počasnejšem tempu
2 = dijak izvede skladbo z večjo tehnično napako in več manjšimi napakami v zelo počasnem tempu
nzd = dijak naloge na izvede
Meje za ocene pri ustnem preverjanju:
v%
0 – 49
50 – 62
63 – 75
76 – 88
89 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 mapa z delovnimi listi
 šola za kljunasto flavto po dogovoru
 beležka ali zvezek
Pregled zahtevanih vsebin se opravi enkrat v šolskem letu, predvidoma v mesecu maju ali juniju.
Dijak, ki mu v mapi manjkajo predvidene vsebine oziroma nima mape, ne doseže minimalnih
standardov.
48
Tema
(zaokroženo
vsebinsko področje)
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
USTVARJALNO IZRAŽANJE – USTNA HARMONIKA 1,
VZG
Dijak/-inja:
INDIVIDUALNA IGRA
USTNE HARMONIKE
 ritmično, melodično in muzikalno korektno izvaja v vsebinskem delu določeno
število skladb za ustno harmoniko
 teoretično in praktično pozna in uporabi osnovne glasbene pojme (glasbena
abeceda, osnovni taktovski načini, lestvice do dveh predznakov, dinamika,
agogika, artikulacija)
 spominsko obvladuje najmanj petino naučenega programa
 izvedba najmanj ene skladbe na nastopu za starše
Dijak/-inja:
KOMORNA IGRA
OTROŠKA PESEM
 solistično, v duetu ali drugi komorni skupini izvaja najmanj dve skladbi
 v pesemskem gradivu izbere najmanj 6 otroških pesmic na izbrano temo, jih
izvaja
 komorna izvedba najmanj ene pesmi na nastopu za starše
Predvideno število pridobljenih ocen:
INDIVIDUALNA IGRA USTNE HARMONIKE
Praktičen nastop
2 oceni
2 oceni
KOMORNA IGRA Z OTROŠKO PESMIJO
Izdelek – projektna naloga
Praktičen nastop
3 ocene
2 oceni
1 ocena
Dodatni možni načini pridobitve ocene (v dogovoru z dijaki):








seminarska naloga
poročila
domače naloge
plakati ali drugi podobni izdelki
aktivno sodelovanje na projektnih dnevih
delovni listi
sprotno aktivno delo v razredu
večji obseg osvojene literature za kljunasto flavto od minimalnih standardov
Način poprave nzd:
 dijak popravlja nzd v dogovoru z učiteljem pri rednih urah USI;
 dijak nzd popravlja s praktičnim nastopom in ustnim preverjanjem;
 dijak lahko popravlja isto oceno največ dvakrat v enem ocenjevalnem obdobju.
49
Kriterij za ocenjevanje praktičnih nastopov
5 = dijak izvede skladbo brez večjih napak, tekoče in muzikalno v dogovorjenem tempu
4 = dijak izvede skladbo z manjšimi napakami, a tekoče in muzikalno v dogovorjenem tempu
3 = dijak izvede skladbo z več manjšimi napakami v počasnejšem tempu
2 = dijak izvede skladbo z večjo tehnično napako in več manjšimi napakami v zelo počasnem tempu
nzd = dijak naloge na izvede
Meje za ocene pri ustnem preverjanju:
v%
0 – 49
50 – 62
63 – 75
76 – 88
89 - 100
nzd
zd (2)
db (3)
pdb (4)
odl (5)
Pri pouku se zahteva:
 mapa z delovnimi listi
 šola za ustno harmoniko po dogovoru
 beležka ali zvezek
Pregled zahtevanih vsebin se opravi enkrat v šolskem letu, predvidoma v mesecu maju ali juniju.
Dijak, ki mu v mapi manjkajo predvidene vsebine oziroma nima mape, ne doseže minimalnih
standardov.
50